Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertaje J o s. Levičnik, učenik. Motto : «človek bo nči (Dalje.)Dokier živi." Narodska prisloviga. Od popisa izglednega avstrijskega šolskega poslopja prestopimo zdaj v dubu še tje, kjer so bili razpostavljeni avstrijski šolsko-učni pripomočki. Obšimi prostor za to nahajal se je v glavni razstavni palači med navprečnima galerijama (Quergallerien) ogerskega in ruskega oddelka, v tako zvanem pokritem dvoru št. 14 B, ter je bil nekako enak velikanski dvorani. Na pervi bip se je moglo videti tudi tu, da vredovale in razpostavljale so učila strokovnjaške roke, ter da se Avstriji ni treba plašiti, da bi jo v tej stroki — v oziru učnih pripomočkov namreč — prekosila z lepo kaka deržava. Precej pri vstopu stavile so se obiskovalcem pred oči napisne table ^Volksschule," sMittelschulea in »Hochschule", viseče od visocega podstrešja v odmerjenih distancah, ki so kazale s tem razredbo razpostavljenih učnih pripomočkov v tri oddelke, ter ob enem služile nekako kot prav dober tolmač in voditelj. Ob vhodu se je nahajal nekoliko vzvišen prostor (Estrade), na katerem so stali po obeh straneh veliki knjižnjaki (knjižne omare) s prozornimi vrati. Poleg tega, da so te omare služile ob enem kot postamenti za dopersne kipe (Biisten) presvitlega cesarja Franca Jožefa L, Njihove visokorodne gospe - soproge in vladarice Elizabete, Pestalozzij-a, Frobel-na, Komenskega, Schubert-a in drugih slovečih pedagogov, videti je bilo v njih razpostavljenih raznoverstnih knjig od sile, tako za učitelje, kakor za učence. Ne bom dejal preveč, ako rečem, da tu se je nahajal nakupičen cvet pedagogične literature; poleg tega so bile tu videti vse od c. k. zaloge šolskih bukev izdane učne knjige prejšnih časov in nove dobe (neki Nemec je djal: ^Volksschulbiicher antiker und ,modertter' Ausgaben"), kakor tudi vsi od 1. 1850 izdani in še izhajajoči pedagogični časniki in listi. Ob teh oinarah visela je na steni obešena tabla posebne zuamenitosti in mikavnosti z napisom: »Schimmer's Tableau des Stufenganges der osterr. Lehranstalten", ali bolj po našera povedano : štatistika avstrijskih šol 1. 1871/72. Naslikano je bilo na njej koščato drevo, — res pravo šolsko rodoslovno deblo —, kateremu je bila korenina ljudska šola, in iz katere je poganjalo kot deblo in vejevje 28 šolskih kategorij, kot cvet in sad pa 14.769 meščanskih in ljudskih šol; 25.259 učnih osebstev; 1,820.710 pa učencev in učenk. Zapisano je stalo tudi na tej tabli, da počez je prišlo 1. 1871/72 v Avstriji po 72 učencev na eno učno moč, ter da je bilo obiskovanje šole najboljše na Češkem, naj slabeje pa v Bukovini. Ta tabla je imela posebno veliko vidoželjnih gledavcev; kajti skoraj vsaki je ostal najpred pri njej, in jej blizo priti, je bilo skoraj težavno. Neka mlada učiteljica prepisovala je ravno posamesne date v svoje zaznamke, ko sem se bil jaz blizo priril, bila je tako zamaknjena, da nisem mogel zatreti v sebi spodbudne besede: »Prav tako, verla sodelavka na učitelskem polji!" Od knjižnih omar naprej razpostavljena so bila (tudi po prozornih omarah) ročna dela detiaskih šol (Kindergarten-Arbeiten). Videlo se je, kaj znajo izdelovati že majhni nježni otročiči na Dunaji, v Terstu, v Pragi, v Briix-u, v Litomericah (Leitmeritz), Reicbenbergu, Gradcu, Roveredu in našej Ljubljani. Učiteljica gospodična Rehn-ova sme ponosna biti na to, kar je bilo njenih reči razpostavljenih. Le čuditi se je bilo, kako znajo že ročice drobnih otročičev zdelovati po zbadaaju s šivanko ali buciko (knofljo) na papirju raznoverstne vzvišane risarske izdelke (Reliefzeichnungen); kako znajo šivati, plesti in vezti. 0 tacih otročajih in njihovih ročnih izdelkih se pač more reči, da cvete jim lepa prihodnjost, ako bodo svoj um tako dalje izobraževali. Še bolj pa kot to zanimali so me koj naprej razpostavljeni učni pripomočki za slepe, namreč vzvišano-vravnani (Relief) stroji za poduk v branji, zemljevidi, pisanke in risanke; pa tudi razni predmeti, ki imajo buditi in ostriti čute slepih siromakov, namreč: sluh, voh, kus in tip. Za vaje pervega (sluha) razpostavljenib je bilo 31, druzega (voha) 96, tretjega (kusa) 105, in zadnjega (tipa) 231 raznoverstnih predmetov. Po pravici povem, da me je ogledovanje in pretuhtanje teh stvari tako zauzemalo, da se kar ločiti nisem mogel od njih. Če bi nobena reč vse ogromno-obširne razstave ne opravičevala moje glasilke (Motto) na pričujočem spisu: »Človek se uči, dokler živi", opravičeval bi jo edino spomin in duševni pogled naučne pripomočke za zlepe. (D. p.)