IME S TRADICIJO IN UGLEDOM ŽE TRETJE LETO ZAPORED VABIMO NAŠE KUPCE NA AKCIJSKO PRODAJO SVEŽEGA MESA, OD 6. DO 9. JUNIJA 1 996, KI VAM BO OB NAKUPU PRIHRANILA TUDI DO 15% IN VSAKEGA STOTEGA KUPCA PRESENETILA S PRAKTIČNO MAJICO Z NAŠIM SIMBOLOM. TUDI V PRIHODNJE PRIPRAVLJAMO ZA VSAK MESEC NEKAJ NOVEGA. NE BOMO VAS BOMBARDIRALI S SLIKOVNIM GRADIVOM IN BLEŠČAVIMI CENAMI, AMPAK SE BOMO POTRUDILI, DA VAS BOMO OSKRBOVALI S KVALITETNIMI IZDELKI ZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV, KI KLJUB NIŽJIM CENAM, NE DOPUŠČAJO DVOMA O POREKLU IN KVALITETI. KVALITETA NE POZNA NIZKIH CEN, POZNA SAMO NIŽJE CENE. ZA VAS JIH BOMO POISKALI IN OBLIKOVALI. VAŠE ZAUPANJE IN OBISK BOSTA ZA NAS NAJVEČJA NAGRADA. ZA VAS VSE DNI V LETU OD 8. DO 21. URE. Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ŽE 00 17.990 OEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9°/o Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 16U lil 1 «111 1 lilkCELJE d.d. j : '' DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 j tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472 lan odprtih vrat za rabljena vozila. Sobota 8.6.1996 * zamenjava staro za staro * brezplačne cenitve vozil * kontrolni tehnični pregledi * (Vrtnuanio uri naimmi rahli, im/ 1:1111 SiiiiSiSSS 'm/fz • UVODNIK • Elektrofiltrski pepel uporabljajo za sanacijo poškodovanih rudniških površin tudi Avstrijci. Nisem kemik, vem le to, da je EF pepel različno zgrajen in ima različne lastnosti. Medtem, ko je nekaj Zagorjanov skeptičnih glede uporabe EF pepela ob strugi Kotredeščice, Avstrijci na škodljivosti ob tem niti pomislili niso. Kot mi je rekel strokovnjak v Koflachu, če ljudem zagotoviš naprimer golf igrišče na sanirani površini, niti ne pomislijo na kaj drugega. Ekskurzija v Koflach je bila vseeno dobrodošla, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, da smo se na lastne oči prepričali, kako lepo se da urediti nekdaj rudarsko mesto. Pišemo tudi o trboveljskem občinskem prazniku, pa radeškem zdravstenem domu, ki še vedno čaka, da se možje dogovorijo in ga končno odprejo. Medtem, ko v Zasavju gradijo nove zgradbe, stare rušijo. Po nekaj letih je nekdanjega Zagorjana pot zanesla nazaj v rodni kraj in ko je opazil, da njegove rojstne hiše ni več, ji je posvetil nekrolog. Pa še eno slavje ne more kar tako mimo, 150-letnica Slovenskih železnic. Preberite si, kam nas vlaki vozijo in kako. Obilo užitkov ob 'vožnji' skozi Zasavčeve strani. NASLOVNICA: Raftin? team Hrastnik Foto: Branko Klančar oblikovanje: Slavko fiarantini Praznik Trboveljčanov Čakajoč na svojo usodo Tekmovanje v čistoči Vozi nas vlak v daljave Kako to delajo Avstijci Hrastniška rudarska godba Zagnani raftarji Nekrolog porušeni stavbi Golavščkov hrošč slavil • SfllOAiOf POll ODPADKOV • DIVJA ODLIMIŠCfl • MLOTfPAPOfl Oj, zdaj gremo, gremo... Foto: Jure Nagode • KOLEDAR DOGAJANJ 28. maja- V okviru trboveljskega občinskega praznika že tečejo slovesnosti, danes v Revirskem muzeju otvorijo razstavo Oče in sinova Knez. 29. maja - Na ploščadi pred Gasilskim domom v Trbovljah prevzamejo tehnično vozilo za posredovanje ob nesrečah v prometu. V Glasbeni šoli Trbovlje pa predstavljajo svoje baletne skupine in inštrumente. 30. maja - Otvorijo toplarno, vodovodni Zvezni rov - Gvido in nadzidek na Opekarni 19 in 19 b. V knjižnici Toneta Seliškarja pa je otvoritev razstave samostojnega likovnika Jožeta Ovnika. Še vedno vse v okviru trboveljskega občinskegapraznika.Tisti, ki imajo raje glasbo, lahko prisluhnejo občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. 1. junija - V Trbovljah slovesnosti dosežejo vrhunec. Občanom spregovori župan, mažoretke zaplešejo, prvojunijski nagradi in naziva častni občan so podeljeni. Ne manjka niti tekačev na tradicionalnem Prvojunijskem teku. V Polšniku se predstavijo mladi kulturniki z Ingoličevo Našli so se, zvečer pa na zagorsko ploščad, zahvaljujoč Šklabu, Peter Lovšin privabi šte vilne zabaveželjne- ljudi. 2. junija - Lep in topel dan. Policaji so že zgodaj na preži, avtomobilov na cesti paje bolj malo. Večinajih počivaali pase odpravijo v hribe. T.P- ::x:::x:>xw:*x*x*x*& i .,,.,.v,gg|p||jg| llillll . Minuli vikend je bil v Medijskih Toplicah uvod v letošnjo kopalno sezono. Mesec dni po tem, ko so letno kopališče uradno napovedi v prestopnem leta so največkrat bolj kilave; tudi tokrat niso najugodnejše. Res pa je, daje bil lanski junij malodane ves v znamenju mokrote In oblačnosti, zato seje kopalna sezona začela dosti pozneje, kot so se nadejali. s:::Kakšnii;posebnosti v tokratnem polelju v Medijškili i ■•(•hvali m pričakovati. Še tobogan za zdaj ne deluje tako, kot bi želeli; kaže pa, da sebodo oti oci spet kmalu dričali ponjcni,ker je potreben le manjši poseg za to, da bo uporaben. Medijske Toplice so se sicer izognile stečaju, ne pa prisilni poravnavi, tako, da sebodo morali letos še dosti boli 1 ,ien iii.iIi/j ra li v Vsakdanjem poslovanju. Če pa bo letno kopališče isti:; zaživelo tako, kol prvi dve le,i pootvontvi, bi ,o pomenilo izdati,ejši emoim mpeh kj ga lako /elo ]Kitiel)ujejo /a ',aiiact|o -.edaiiiega Kakšnih posebnih letnih prnedUev lo poletje ne ho. ve odšle jeino tradicionalno slikarsko kolonijo. To pa ne pomeni, da so se odrekli Vseh načrtov s:ičiS:ti'zveitiTudi |lrršbenrh vcecrov iih : plesov na prostem bo nekaj prihodnji mesec in avgusta, čeho, ve se, s: lepo vreme. Za julij in avgust „e bo posebnih težav z oddajo hotelskrh zmogljivosti; računajo na tradreioualnc goste, domače in tuje; ta mesec prirejajo m nekaj semitmijev, za september pa se se dogo-valjajo. Spel in spet [ta kaže omenili, da bi veliko večje število kopalnih dni omogočilo večjo izkoriščenost kopališča, kar pomeni ' rudi večji dohodek; ki si ga tudi najbolj Mijo. M.V. Čemerne napovedi Republiški zavod za zaposlovanje je pred kratkim objavil najnovejše podatke o gibanju števila brezposelnih na področju Slovenije. Konec aprila je bilo v naši državi 119.938 nezaposlenih oseb. Število njih se bo verjetno še zvišalo, ko pa je napovedanih toliko stečajev podjetij. V nekaterih slovenskih krajih so imeli možnost povečati število zaposlenih, drugod pa so imeli smolo in seje povečalo število brezposelnih. V naših krajih je bilo konec aprila naslednje število brezposelnih: Trbovlje 1.523, Laško (skupno z Radečami) 1.213, Litija 1.052, Zagorje 1.003, Sevnica 923 in Hrastnik 558. Največ nezaposlenih so imeli v Mariboru in sicer 15.303, najmanj pav Logatcu-343. V aprilu se je število nezaposlenih v primerjavi z marcem zmanjšalo za 0,7 odstotka. T.L. Kmalu pod novo streho Te dni delavci Gradisa iz Celja končujejo izdelavo oziroma pos- tavitev nove elipsaste strehe na objektih Splošne bolnišnice Trbovlje. Strešna konstrukcija je kovinske izvedbe, nanjo so položili tramiče in deske, kritina pa je iz bakrene pločevine. Dela občasno ovira deževno vreme. Kot vemo, je investitor Ministrstvo za zdravstvo Slovenije, projekt so izdelali na IBT, nadzorni organ pa je arhitekt Jurij Kolenc. Na podstrešju bo na voljo precej pomožnih prostorov. Hkrati s temi d eh so pred drrevi pričeli tudi z adaptacijo kletnih prostorov, kjer bodo uredili bolnišnično lekarno. Dela izvaja Spot d.o.o. iz Trbovelj. T.L. Sanacijo neurja Ko je 15. maja ponoči v Hrastniku divjalo neurje, je povzročilo precejšnjo škodo. Po prvih ocenah, ki pa še niso dokončne, škodo ocenjujejo na približno 305 milijonov tolarjev. Občina Hrastnik posledice neuija sanira tam, kjer ni mogoče čakati na odločitev države, ah bo pomagala pri saniranju. Bojijo pa se, da se država ne bo vključila v sanacijo. Toda edini vir sredstev, ki lahko Občini zagotovi saniranje posledic, jerezervni sklad državnega proračuna. Občina Hrastnik je v proračun za zimsko službo namenila 7 mili jonov tolarjev, stalo pa jo je 23 milijonov. Tako so sredstva iz proračuna za infrastrukturo cest porabi h za zimsko službo. Sicer pa bo največje stroške prinesla sanacija plazov, prometnic ter vodotokov. J. V. Ugodno 'klimo1 HE Vrhovo Potrebe po električni energiji so vse večje, prav tako tudi odvisnost Slovenije od uvoza le-te. Pri tem se naši energetiki srečujejo s zahtevami po čistejšem pridobivanju med katere sodi tudi električna energija iz HE. Med proizvajalce te vrste energije s pomočjo moči vode sodi tudi HE Vrhovo. Stvari pa se zapletajo predvsem pri tem, da do letos v tem obratu niso imeli pravih pogojev za obratovanje. Znano je namreč, daje razmerje med jalovo in proizvodno energijo, ki jo ustvaija HE Vrhovo še vedno 1 : 2. Sicer pa je Hidroelektrarna Vrhovo pridobila svoje prvo vodnogospodarsko soglasje za polnitev bazena na koto 184,00 m nadmorske višine septembra 93. Drugo vodnogospodarsko soglasje za pregrado HE Vrhovo in polnitev do kote 188,00 m nadmorske višine pa je bilo izdano januaija letos. Prvo in drugo vodnogospodarsko soglasje za pregrado in polnitev bazena je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor -uprava republike Sloveniji za varstvo narave v Ljubljani. Pogoj za obratovanje elektrarne pa je še vedno kakovost reke Save. Tu pa mora biti Sava čistejša za en kakovostni razred. Težave pa so še vedno z bazenom, ki na nekaterih mestih spušča. Pred kratkim so začeli s sanacijo teh napak in obenem opravljajo meritve izkoristkov 3 agregatov na ciljni koti 191 m. Ker so bili do sedaj opravljeni tehnični pregledi zadovoljivi, računajo, dane bo potreben še en tehnični pregled. Po pridobitvi soglasja za delo na tej koti, bodo septembra pričeli s obratovanjem. Rudi Špan Cestni označevalci 24. maja smo na trboveljskih, predvsem glavnih cestah opažih, da so delavci Cestnega podjetja Ljubljana pri Čeh z barvanjem talnih cestnih prometnih znakov. Stari talni znaki so bili povsem uničeni, bodisi zavoljo posledic zime, bodisi zavoljo gostega prometa. V mesecu dni bodo po naročilu občine Trbovlje obnovili vse talne cestne prometne znake, tako prehode za pešce, avtobusne postaje, kakor tudi križišča, parkiriščain drugo. Okvirna cena del bo 4,500.000 tolaijev, izvajal pa jih bo najugodnejši ponudnik. T.L. Na svečanosti ob občinskem p razniku Trbovelj je 31. maja župan Janez Malovrh slavnostno podelil naziva častni občan in prvojunijski nagradi. Naziva častni občan sta prejelaprim. dr. Ludvik Kramberger in Alojz Dular, prvojunijska nagrajenca pa sta dr. Tomaž Vahtar in Franc Malgaj. Prim. dr. Ludvik Kramberger -častni občan Prim. dr. Ludvik Kramberger seje v Trbovlje preselil leta 1945. Specializacijo iz pediatrije je nastopil leta 1954. Le dobro leto je služboval izven naše občine. Med vojno je bil zdravnik v psihiatrični bolnišnici v Salzburgu, pa je dezertiral in se priključil Kamniško-Zasavskemu odredu. Od konca vojne je z delom nadaljeval v Trbovljah. Ob svojem poklicu si je izjemno prizadeval za najboljše pogoje zdravstvenega varstva občanov. Kot okrajni zdravnik je leta 1951 organiziral in vodil Polikliniko Trbovlje, ki je združevala vse izvenbolnišnične enote v okraju. Kot pobudnik in aktivni sodelavec je deloval pri mnogih pridobitvah. Številne izkušnje prim. dr. Ludvika Krambergerja so bile dobrodošle in priznane po vsej Sloveniji. Bilje med pobudniki in začetniki sistematskih pregledov triletnih otrok in izkušnje so potrdile, da je stalno in sistematično spremljanje otroka temelj vpogleda v zdravje in patologijo razvijajočega se organizma. Bil je dolgoletni sodelavec Zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani, v Enoti za zaščito matere in otroka. Leta 1970 je spodbudil in začel s sistematičnimi pregledi od otrokovega rojstva do konca šolanja. Posebno pozornost je namenjal organizaciji preventivne zobozdravstvene dejavnosti, dolga leta je sodeloval z domačo porodnišnico in uvedel nekatere novosti, ki sojih povzele tudi druge porodnišnice v Sloveniji. Bilje tudi predstavnik v družbenih in strokovnih institucijah. Več let je vodil občinsko organizacijo Rdečega križa, deloval je v Zdravniškem društvu, bil v vodstvu Pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, pri Zdravniškem vestniku, delal je v Društvu prijateljev mladine, kasneje Skupnosti otroškega varstva, bil je predsednik Komisije za razvrščanje otrok s telesnimi in duševnimi motnjami, bil prvi predsednik Medicinskega sveta v Zasavskem zdravstvenem centru. Delo prim. dr. Ludvika Krambergerja se je močno vtisnilo v revirsko okolje. Alo jz Dular - častni občan Alojz Dular je s svojim delom na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja pomembno vplival na razvoj občine Trbovlje. Že v zgodnji mladosti seje spopadal s težko socialno problematiko Trbovelj. Pri štirinajstih letih se je zaposlil v Cementarni. Pozneje je delal narudniku v jami, vendar so ga kot mladoletnika kmalu odpustih. V jamo se je vrnil, ko je imel 18 let. Kot rudarje tudi zaključil šolanje v Celju, kar mu je omogočilo delo rudarskega nadzornika. V tem obdobju je sodeloval pri obeh rudarskih gladovnih stavkah. Med NOB se je ■ povezal z osvobodilnim gibanjem in leta 1944 odšel v partizane. Po vojni seje vrnil v jamo, zaradi zdravstvenih težav pa jo je moral zapustiti. Delal je kot obratovodja v kamnolomih Retje in Vasle, potem pa je bil premeščen za pomočnika direktorja slovenskih rudnikov. Bil je tudi dve leti direktor rudnika Senovo in tri leta rudnika Zagorje. Leta 1954je bil izvoljen za predsednika občinskega Ljudskega odbora Trbovlje, nato pa je leta 1958 za nekaj časa vodil obrat trboveljske separacije. Konecistegaleta je sprejel mesto direktoija nastajajočega gradbenega podjetja Zasavje in tam ostal do upokojitve leta 1972. Uspel je ustvariti dobro podjetje, ki je v gospodarstvu občine in širše imelo v tistih časih zelo pomembno vlogo. Alojz Dular se je tudi drugače vključeval v življenje okolja. V mladosti se je priključil naprednemu društvu Svoboda, po ukinitvi pa je leta 1935 postal prvi predsednik novoustanovljene Vzajemnosti. Po njegovi zaslugi je nastal obrtni center v Globušaku, iz katerega je nastala Metalija. Njegov velik prispevek je bil pri izgradnji plavalnega bazena, "betonske ceste" v spodnjem delu Trbovelj, bil je eden najbolj prizadevnih članov gradbenega odbora pri gradnji Delavskega doma, pomemben je njegov osebni delež pri gradnji otroške porodnišnice. Trmasto je vztrajal tudi pri gradnji prvih mrliških vežic in zgrajene so bile, pa čeprav so okrajni funkcionarji tej novosti nasprotovali. V času svojega županovanja je dosegel, da so elektrificirali nekatera odročna področja, na noge je spravil zapuščeno Ljudsko knjižnico - še cela vrsta je akcij, kjer je sodeloval. Zelo rad ima tudi planine. Dobrih 13 let je bil predsednik Planinskega društva Trbovlje. Takrat so zgradili dom na Mrzlici, zavzeto pa je pomagal pri gradnji na Kumu. Dolgo je bil aktiven pri Športnem društvu Rudar. Dr. Tomaž Vahtar - prvojunijski nagrajenec Dr. Tomaž Vahtar je specialist pediater, ki je poleg specializacije opravil tudi podiplomski študij na temo zaščite matere in otroka in enosemestralni študij izped op sihi atrije. Prav delo na področju zdravstvenega varstva otrok in mladine ga je spodbudilo k raziskovanju in proučevanju degradiranega okolja v občini, s čimer je prispeval k iskanju rešitev pri prizadevanju za čistejše okolje v občini. Odkar se je zaposli kot zdravnik, si prizadeva dvigniti nivo zdravstvenega varstva otrok in mladine v občini. Aktiven pa je tudi v institucijah izven občine. Njegov trud ni bil zaman, saj je znano, daje zdravstveno varstvo otrok in mladine v naši občini na zavidljivem nivoju. To dokazujejo tudi podatki Inštituta za varovanje zdravja v Republiki Sloveniji. Dr. Tomaž V ah tar ima s svojimi sodelavci na področju preventivnega varstva otrok izjemne zasluge. Do leta 1983 je bil tri leta direktor Splošne bolnišnice Trbovlje, od takrat dalje pa je vodja otroško-šolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu Trbovlje. Že 10 let je izjemno aktiven na področju organiziranja letovanja otrok na Lošinju in v Piranu. Zahteve in potrebe trboveljskega zdravstva je dve mandatni obdobji uspešno prenašal v izvršni svet, katerega član je bil. Zelo aktivno je sodeloval pri diagnosticiranju in prosvetljevanju občanov na področju onesnaževanja zraka v Zasavju. Bil je tudi predsednik občinske organizacije Rdečega križa. Te dni je končal mandat podpredsednika Pediatrične sekcije Slovenije in kot eden izmed glavnih organizatorjev srečanja pediatrov iz Slovenije lani v Trbovljah je prispeval k promociji in afirmaciji Trbovelj v slovenskem prostoru. Franc Malgaj - prvojunijski nagrajenec Franc Malgaj se že vrsto let uveljavlja na področju obrti in podjetništva v občini in republiki. Rasel je v obrtniški družini, katere tradicija je dolga že 100 let. V očetovi kovačiji se je navadil trdega dela, kar ga ni oviralo pri šolanju, po katerem se je zaposlil na IBT-ju, pa kmalu ugotovil, da ga delo v družbenem sektorju utesnjuje. Odločil se je za avtomehanično delavnico in kmalu postal eden od treh jugoslovanskih serviserjev za hišo Audi. Avtomehanično dejavnost je razširil z avtokleparsko delavnico, pred desetimi leti pa se je odločil za a partnerstvo z Renaultom za servisiranje teh vozil. Dve leti kasneje jih je začel tudi prodajati. Leta 1989 je odprl prvi zasebni avtosalon v Sloveniji. Danes podjetje Franca Malgaja omogoča delo 27 zaposlenim. Franc Malgaj se je aktivno ukvarjal tudi s snovanjem obrtniške organizacije. Od ustanovitve je v Društvu obrtnikov, prav tako tudi pri Obrtnem združenju Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, bil je tudi pri ustanovitvi Obrtne zbornice Trbovlje, kjer je v tem mandatnem obdobju predsednik skupščine. Zelo je aktiven v Obrtni zbornici Slovenije, je član izvršilnega odbora avtoremontnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije in predsednik iste sekcije pri Obrtni zbornici Trbovlje. Kot predstavnik Liste obrtnikov in podjetnikov je bil izvoljen tudi v občinski svet. I.L. foto: Jure Nagode Trboveljčani so občinski praznik ivtos praznovali nekoliko vrsto pestrih ter zanimivih prireditev. Vrv a je potekala v —■= ter L m Otvoritev razstave učencev Osnovne šole Tončke Čeč. Ob občinskem prazniku je bilo še največ prireditev s področja kulture. Tako je bila 28. maja v Revirskem muzeju svečana otvoritev razstave Oče in sinova Knez. Dva dni kasneje so prišli na račun ljubitelji zborovskega petja, v Delavskem domu so se 30. maja predstavili občinstvu mladinski pevski zbori. Istega dne je bila v knjižnici Tone Seliškar tudi otvoritev samostojne likovne razstave Jožeta Ovnika. Na otvoritvi razstave se je zbralo precej ljudi, toliko jih niso pričakovali niti največji optimisti. Razstava starih trboveljskih meščanskih hiš avtorja Jožeta Ovnika bo na ogled še v naslednjih dne, prav tako kot razstava družine Knez in učencev OŠ Tončke Čeč. Kot se za občinski praznik tudi Prireditev na ploščadi pred Toplarno. Razstave Jožeta Ovnika se je je udeležilo veliko ljudi. spodobi, seje te dni v Trbovljah zvrstilo tudi precej dogodkov, ki so splošnega družbenega pomena, kot so temu radi rekli včasih. 29. maja je potekal prevzem tehničnega vozila, ki so se ga razveselili trboveljski gasilci. Vozilo je namenjeno posredovanju ob nesrečah v prometu ter je sodobno opremljeno z vsemi potrebnimi pripomočki. Predajo vozila so pospremile želje, da bi se vozilo čim manjkrat uporabilo. V četrtek, 30. maja, so se predstavniki občine in občani zbrali na ploščadi pred Toplarno, kjer so s krajšo slovestnostjo odprli prenovljene kapacitete Toplarne. Obenem pa so prireditev namenili tudi odprtju prenovljenega vodovoda Zvezni rov - Gvido (er nadzidka na Tam je namreč potekalo srečanje rnažoretnih skupin Slovenije. Srečanja seje poleg številnih rnažoretnih skupin udeležilo tudi veliko ljudi. Morda celo več kot osrednje petkove proslave v gledališki dvorani Delavskega doma, kjer so med drugim podelili tudi prvojunijske nagrade ter naziva častni občan. Prireditve ob občinskem prazniku so se končale s Prvojunijskim tekom na stadionu Rudarja v ponedeljek, 3.junija. I^etos ob prazniku ni bilo nobene posebne veselice. Glede na vse težave trboveljske občine to niti ni presenetljivo. Kljub temu lahko zapišem, da je veliko Trboveljčanov vendarle našlo kaj zase. Nekateri šobili Risano druščina slovenskih rnažoretnih skupin. Opekarni 19a in 19b. V počastitev občinskega praznika je 1. junija v dopoldanskem času potekal v telovadnici Osnovne šole Trbovlje tudi finalni turnir državnega prvenstva starejših dečkov v rokometu. Popoldne pa je bilo pestro na stadionu Rudarja. zadovoljni s kulturnim, drugi pas športnim dogajanjem. Konec koncev pa je še najbolj pomembno to, da bomo v Trbovljah dihali čistejši zrak. Prehod na čistejše gorivo v trboveljski toplarni je še kako pomemben dosežek, ki ga bomo deležni prav vsi. J.N. Kot že vrsto let doslej ob zaključku šolskega leta, se je prejšnji petek Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja zopet predstavila s svojima programoma kuhar in natakar. Letos je omenjena predstavitev potekala v stekleni dvorani delavskega doma, udeležili so se je tudi predstavniki pivovarne Union. Z njo šola sodeluje že četrto leto, zato tudi ni naključje, da so vse predstavljene jedi vsebovale tudi pivo omenjene pivovarne. Silvo Laznik, ki je bil glavni pobudnik in tudi organizator prireditve, vidi v takšni predstavitvi možnost za prikaz sposobnosti pravkar izšolanega kadra. Ker se prireditve vsako leto udeleži tudi precejšnje število pomembnih gostincev in trgovcev, organizatorji na nek način omogočijo dijakom, da lažje pridobe pripravništvo. R.F. Namesto diskonta V petek, 31. maja, je bila v Trbovljah otvoritev še ene nove trgovine. V prostorih nekdanjega Agrohilovega diskonta zdaj namreč posluje trgovina DrogerieMarkt. J.N. Jata odprla vrata Podjetje Jata iz Ljubljane je že pred tedni najelo izpraznjene trgovske prostore na Vodenski cesti v Trbovljah z namenom, da v njih uredi svojo specilizirano prodajalno. V dneh 29., 30. in 31. maja so v trgovini s piščančjim mesom in izdelki iz perutnine pripravili degustacijo za kupce tovrstnih izdelkov. Trgovina odslej redno posluje. Cene j arinih izdelkov so v vseh njihovih diskontih enake. T.L. Agrohitove trgovine zaprte Prejšnji teden so se zaprla vrata preostalih trgovin podjetja Agrohit v Trbovljah. Trgovini Hit market in Valandovo naj bi po neuradnih podatkih v kratkem prevzelo trgovsko podjetje Merkator s sedežem v Hrastniku. J.N. Prenova Marketa Potrošnja je 31. maja otvorila prenovljeno samopostrežno poslovalnico Market pri tržnici vZagorju. Toni Omahne, komercialist trgovskega podjetja, je ob tej priložnosti povedal, da so prodajalno prenovili po sedemindvajsetih letih poslovanja. Ker sredstva prej niso dopuščala, so šele maja letos izbrali najboljšega ponudnika inventaija in hladilne opreme ter izvajalca del. V prenovo trgovine so investirali okrog 10 milijonov tolarjev. Hladilno tehniko so uvozili iz Italije, ostali inventar pa so nabavili pri domačih proizvajalcih. Pri opremljanju prodajalne so se zgledovali po samopostrežnih trgovinah kot so KGM, Billa, Kika in Spar. V Potrošnji so z obnovo poslovalnice zadovoljni, moti jih le še pomanjkanje parkirnih prostorov zaradi gradnje tržnice. J. V. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611: fax: 64 660 PC RAČUNALNIKI 486 od 115.000 sit PC PENTIUM od 141.400 sit TISKALNIKI EPSON od 29.900 sit TISKALNIKI HEVVLETT PACKARD od 41.720 sit TISKALNIKI STAR od 27.900 sit TISKALNIKI FUJITSU od 36.400 sit MODEMI od 5.800 sit CD ROMI 4x HITROST od 6.930 sit ZVOČNE KARTICE 16 BIT od 6.400 sit AKTIVNI ZVOČNIKI STEREO od 4.300 sit d®. . in še kaj PRIKLJUČITEV NA INTERNET. ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NATEL.ŠT. 0601 -64-611 INFORMACIJE 64-250, 64-166 Avtomehanika in avtokleparstvo AVTOJOLV s.p. Jevšnikova 26a, Kisovec tel.:0601/71-130 Avtomehanika in avtokleparstvo, prodaja rabljenih vozil, prodaja in montaža vseh vrst ležajev po zelo ugodnih cenah PEDIKERSKO MASAŽNI SALON ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE STROKOVNA KOZMETIČNA NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA S PRIZNANIMI KOZMETIČNIMI PREPARATI IN UGODNIMI CENAMI NEGO OPRAVLJA DIPL. KOZMETIČARKA Informacije in naročila po tel.: 61 -158 ROČNA AVTOPRALNICA Dušan Kajzer, s.p., Dom in vrt 8, tel.: 0601-21-512 DELOVNI ČAS: 8.00 -17.00; sobota 8.00-13.00 KVALITETNO PRANJE IN POLIRANJE VOZIL OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM Staretov trg 23 Milan Izlakar S.p. 1275 Šmartno IN SERVIS BELE TEHNIKE UGODNE CENE GOSPODINJSKE POSODE-PONVE VRHUNSKEGA PROIZVAJALCA TEFAL NUDIMO GARANCIJO 3 LETA ZAGOTOVLJEN SERVIS V NAŠI TRGOVINI Del.čas: 8.00-12.00 in 14.00-16.00 sobota 8.00-1.00 tel.: 061/887-39n FIAT UNO 1 .OIE, METAL ZELENA 5V, 6/94 CIMOS AX FIRST, METAL SIVA, 2/92 OPEL VECTRA 1.6 METAL ZLATA, 11/90 R5, METAL SIVA. 5V, 12/90 R5. BELA. 3V, 2/91 ŠKODA FAVORIT, BIEGE, 5V, 3/90 ŠKODA FAVORIT 135 GLX, BELA, 6/93 R5 CAMPUS PLUS, BELA. 3V, 3/93 R5 CAMPUS, ZELENA, 3V, 11/89 R 19 TSECH, SIVA METAL, 10/90 OPEL OMEGA 1.8, SIVA METAL, 12/90 Čakajoč na svojo usodo Ljudje sl zdravja ne morejo Izbirati. Niti kupiti. Bo že držalo, daje naše naj večje bogastvo. Imeli pa so možnost, da si izberejo svojo občino. In so jo. Potrebno je bilo tudi razdeliti premoženje. Seveda pa se je pojavil problem, ko se novonastali občini Radeče in Laško nista mogli dogovoriti, kdo bo poravnal dolgove iz preteklosti. Medtem, ko novi zdravstveni dom v Radečah sameva, pa sl ljudje želijo le zdravja. Od samoprispevka krajanov... Novi radeški Zdravstveni dom so začeli graditi že leta 1987 iz samoprispevka krajanov in takratnega Zdravstvenega centra Celje. Leta 1993 je ustanoviteljstvo prevzela občina Laško ter istega leta sklenila pogodbo o dokončanju objekta z izvajalcem Rudis Trbovlje. Dela so potekala po zastavljenih načrtih, ker pa je primanjkovalo denarja, celotna investicija Rudisu ni bilaizplačana. Le-ta je dela opravil do zaključne faze, razen zunanje ureditve objekta. Zdravstveni dom je bil projektiran v času, ko so ljudje želeli velike stavbe. Današnji časi pa tega ne dopuščajo, tako da je del Zdravstvenega doma ostal nedokončan. Preko dolga izvajalcu... Marca lani se je zaradi nerednih plačil izvajalec odločil, da prekine z gradbenimi deli. Dolga je ostalo okrog 30 milijonov tolarjev, občini Radeče in Laško pa se nista sporazumeli o poravnavi. Tudi pristojno ministrstvo nima denarja, zato pomoči s strani države pri rešitvi tega problema niso mogli pričakovati. Rudis se je odločil, da vso stvar prepusti sodišču v presojo. Zdravstveni dom Radeče se je v zakonitem roku pritožil in sedaj čakajo, kako bo odločilo celjsko okrajno sodišče. Ker pa sodišče zadeve ne more razrešiti v kratkem času, kljub vsem prepričevanjem Rudis ni pripravljen predati ključa. Nemogoči pogoji Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je aprila letos izdal odločbo Zdravstvenemu domu Radeče, da prepoveduje uporabo obstoječih prostorov za zdravstveno dejavnost. Premajhne ordinacije, prostorska stiska medicinskih sester. premajhne čakalnice, laboratorij brez ustrezne mize za odvzem krvi, poškodovane ploščice,... Vse to in še več onemogoča opravljanje zakonsko opredeljenih obveznosti in nalog. V roku štirih mesecev bi morali te pomanjkljivosti odpraviti ah pa Zdravstveni dom zapreti. V tem primeru zdravstveni delavci ne bodo mogli opravljati svojega dela, s tem pa bodo nehote škodili svojim pacientom. Same službe so sicer dobro organizirane, vendar to ne rešuje obstoječega problema. 0 razumevanju Po besedah direktorja radeškega Zdravstvenega doma, magistra dr. Branka Vurneka, bi z malo več razumevanja ta problem lahko rešiti. Nov Zdravstveni dom skupaj s pacienti in zdravstvenimi delavci torej čaka na novo usodo. Nedokončani del doma, predvsem podstrešje in del drugega nadstropja, so nameravati uporabiti za gradnjo garsonjer, namenjenih starejšim občanom. Del prostorov so želeti nameniti tudi lekarniški dejavnosti. Skleniti so pogodbo z zasebnikom, vendar s strani občine ni dobil ustrezne koncesije. Pogovori tečejo Svet zavoda se je 3. j unija ponovno sestal na svoji seji. Ali sta se občini dogovorili, kako povrniti dolg Rudisu, pred zaključkom redakcije nisem uspela izvedeti. Niti tega, ati seje vodstvo Rudisa glede izročitve ključa kaj omehčalo. Če bi slednje držalo, bi bilo potrebno opraviti tehnični pregled objekta, kar pa ni tako preprosta stvar. Ko je počila cev na črpalki, so sicer preprečili škodo. Postavlja se vprašanje, ali bo tehnični pregled res opravljen brez nevšečnosti. Posledice, ki jih je povzročila počena cev v novem zdravstvenem domu. dovolj očitno prikazuje spodnja fotografija. Pacienti upajo na najboljše. V eni sami čakalnici se dnevno zvrsti okrog osemdeset bolnikov. In ob pogledu na star zdravstveni dom jim verjetno vsaj malo usahne upanje o čim prejšnji ozdravitvi. Še zdrav človek, ki se sprehodi mimo tega objekta, se ne more počutiti dobro. Kaj šele, da bi vstopil v notranjost doma, katerega edina svetla točka so prijazni in prizadevni zdravstveni delavci. Jerca Vučetič Čakajoč na svojo usodo jjpsftsrc Je potrebno še kaj dodati? Tekmujejo v čistoči V okviru Gospodarske zbornice Slovenije deluje Sekcija za kopališča. Leta je letos pooblastila 3Trade, ki skrbi za urejenost slovenskih kopališč, da jih tudi ocenjuje. Ocenilo so tudi zimska kopališča, kamor spada hrastniško športno rekreacijsko kopališče. Pri ocenjevanju so upoštevali različne kriterije in sicer osnovno opremljenost in varnost kopališča, čistočo in higieno, dodatno opremljenost ter gostinsko ponudbo. Izmed teh kriterijev je bazen hrastniškega Kulturno-rekreacijskega centra 14. oktober med športno rekreativnimi kopališči dosegel prvo mesto pri rezultatu čistoče in higiene. V skupnem seštevku vseh zimskih kopališč pa je dosegel peto mesto. J.V. Kar nekako v navadi je že, da trboveljsko kopališče za obiskovalce odpre svoja vrata prav na občinski praznik. Tako je bilo tudi letos. 1. junija so prvi kopalni dan izkoristili predvsem mladi. Čeprav je bila temperatura vode le za kakšno stopinjo bolj hladna od zraka, je mokra osvežitev prijala. J.N, 8, $ Čez sto birmancev V nedeljo, 2. junija, je od 10. ure dalje v župnijski cerkvi sv. Martina v Trbovljah potekala birma. Mariborski pomožni škof dr. Jože Smej je tokrat birmal 102 birmanca iz domačega kraja, udeležili pa so se za sprejemanje tega zakramenta tudi nekateri birmanci iz drugih krajev. Organizacijo in izvedbo je imela na skrbi domača župnija. T.L. Brez tekmovanj veselošolcev ne gre Letos je potekalo na prvo nedeljo v julijo 28. državno tekmovanje iz Vesele šole, ki se gaje udeležilo okrog 500 tekmovalcev. Tekmovalci, ki so dosegli 90 odstotkov pravilnih odgovorov, so postali državni prvaki določenega razreda. Mojca Horvat pa jim je pripravila s svojimi plesalci razgibano plesno predstavo z naslovom Ameriška pravljica. Predstavljeni so vsi udeleženci državnega tekmovanja iz Zasavja in Litije, državni zmagovalci pa so temnejše osenčeni: HRASTNIK - Irena Šenčur, OŠ Vitka Pavliča, Edvard Zorko; DOL-Ksenija Grešak, Tjaša Šketako, Vesna Planinc, Jure Zdovc, Tomaž Laznik; TRBOVLJE - Anja Knavs, Tina Pirnar, Sanja Kneze vič, Ana Perpar, Nejc Medved - OŠ Ivan Cankar; Neja Marot - OŠ Trbovlje; Rado Daradan - OŠ Alojz Hohkraut; ZAGORJE - Neža Šabanovič, Nina Juratovec, Jure Lavrin, Marija Vidmar - OŠ Tone Okrogar; Črt Podlogar, Samo Novak - PŠ Kisovec; Alen Borišek - OŠ Tone Okrogar, PŠ Senožeti; LITIJA - Karmen Perko - OŠ Gabrovka; Marjetka Mrhar - PŠ Dole pri Litiji; Tjaša Logaj - OŠ Gradec. PŠ Hotič; Tomaž Peternoster, Simon Petemoster -OŠ Litija. F.M. afsfistc :j fc.<- s si :*x-x->>x^^ -xwx-x"-xv*x*tt medprostoru. Sprejeto. Po nekaj postajah .se tudi v medprostor natrpajo ljudje, kot da je to vlak odrešitve, na katerem ne sme nihče manjkali in v tem neznosnem položaju sc odločim, da bam jutri in vse naslednje dni zagotovo na tem vlaku pot ure pred odhodom in rte le petnajst minut, tako kot danes. Zanima me. kje so vsi tisti vagoni, ki ves dan napol prazni ali popolnoma prazni drvijo sem ter tja, kot v posmeh utrujenimpotnikom, ki.s o se prisiljeni voziti v nemogočih razmerah in za to odštevajo siri srnjega težko pridobljenega denarja. Ne vem, kaj naj si mislim. apsfssc W@sS nas vlak v 4al|ave V soboto, 1. junija, je bila v Ljubljani osrednja slovesnost ob 150-letnici Slovenskih železnic. Na ta dan ste se lahko po širni Sloveniji peljali z vlakom - zastonj! Že ves pretekli teden so se po državi odvijale razne prireditve v čast visoke obletnice. Končno smo dočakali otvoritev prenovljene železniške postaje v Ljubljani, na svoj račun so prišle tudi Radeče, videli pa smo lahko tudi stare parne lokomotive in prVe moderne. Tako smo imeli priložnost videti najrazličnejše vlake ali obiskati kakšno od zanimivih prireditev. "Na blagajnah niso prodajali kart, vsak je na vlaku dobil jubilejno karto kot spomin, na zadnji strani paje tudi osnova za zavarovanje," je povedal Peter Wetz, vlakovni odpravnik, ki je sicer zaposlen v Zagorju, vendar je zaradi dopustov "vskočil" v Hrastnik, kjer sva se pogovarjala. "V tem času je bilo veliko zanimivih prireditev, kot je bil na primer ogled muzejske zbirke v Celju, vozil je muzejski vlak, v Slovenijo se je pripeljal tudi super vlak Pendolino." To se je dogajalo v okviru praznovanja obletnice železnice. Kaj pa v bodoče? "Do neke mere bo prišlo do posodobitve, kopalni vlak Galeb bo dobil nove garniture, IC Pohorje pa dodatne ojačitve." je ponosno odgovoril. Torej, obetajo se nam razveseljive novosti, ki jih bomo z veseljem pozdravili. Z 2. junijem so v Slovenskih železnicah spremenili tudi vozni red. "Do teh sprememb v voznem redu pride vsako leto, zaradi železniškega tovornega prometa, ki mora biti usklajen s cestnim," je še dodal Wetz. Kot je Peter Wetz napovedal nov vozni red, gaje trboveljski kretničar Janko Gregorčič ob pomoči poklicnega kolega Lada Bravca razčlenil do konca, omenil paje tudi, da bo iz Ljubljane proti Trbovljam, s končno postajo v Celju, vozil nov vlak ob 16.12. Kakšnih večjih sprememb ni, saj so le nekajminutne ali največ polurne razlike odhodov in prihodov vlakov. Zatorej so govorice, ki se širijo po Zasavju, da so ravno ob obletnici Slovenske železnice ukinile ogromno število vlakov, neutemeljene. Delavci v železniškem prometu se trudijo, da bi bila vožnja za potnike kar najbolj prijetna, v kar me je prepričal Janko Gregorčič, ki je poleg tega, da je kretničar, tudi pesnik. Kot pravi bo kmalu izdal svojo zbirko. Za Zasavca paje dejal: "O naših železnicah bi človek lahko veliko povedal, lepo pa je, da so se ob takšnem prazniku spomnili tudi na potnike in jim poklonili zastonj vožnje z vlakom. Še lepše pa bi bilo, ko bi se namesto reklam malo bolj potrudili okrog zamud. Potnike včasih kar občudujem, ko so tako potrpežljivi. Res bi rad, da bi se to čimprej uredilo in bi bili potniki zadovoljni tudi z novim voznim redom." Zamude nastajajo zaradi zapore tirov in omejitev hitrosti. Zdaj so delali na progi Pragersko-Hoče, kjer je bila zapora zaradi gradbenih del. "Vsega se v eni noči seveda ne da narediti, lahko pa bi namesto podnevi delali ponoči kot v Švici." sta sogovornika kritično pripomnila. Zvonimir Andrijančič, namestnik šefa postaje v Zagorju in tudi vlakovni odpravnik, je podobnega mnenja, pravi pa tudi, da bodo v prihodnje vožnje bolj ugodne, bolj evropske in tudi glede storitev in cen (?!) bolj konkurenčne. "Težimo k temu, da bi ljudje več uporabljali javna prevozna sredstva, zato pričakujemo večje število potnikov. Tudi in predvsem zaradi izboljšav." Martina Kostajnšek Radeče - Na otvoritvi nove železniškim prometom. Železnica je uresničevanja sanacijskega načrta, železniške postaje v sredo 29. maja po Županovih besedah skozi svoj lahko rečejo, da so tako z ukrepi na ob 17. uri v Radečah je bil poleg razvoj doživljala vzpone in padce, ravni države kot znotraj sistema pštalihpomembnih gostov prisoten vendar je še vedno rastla. Vsekakor cii, v ceioti uresničili. Tako v tudi generalni direktor Slovenskih je razpad Jugoslavije m osamosvo- tovornem kot v potniškem prometu železnic mag. Marjan Rekar j jitev Slovenije; imelo za železnico je obseg poraste! za 40 odstotkov. Upokojena delavka SŽ iz Radeč kot tudi ostalo gospodarstvo dra- Pomemben delež skozi segment JelkaNikolit je prerezala slavnostni matične posledice - pomenilo je tovornega prometa je Luka Koper trakinstcmatvoriliinoVo železniško izgubo 70 odstotkov tovora. V letu in tranzit za Italijo. V prizadevanju postajo. : Nato j je direktor SŽ 1992jetokulnliniraiov velikoizgubo zaizkorist ugodne geografske lege nekaterim ; najzaslužnejšim podelil , v višini 9,5 milijard tolarjev. Že Slovenije bodo najkasneje do srebrnike izdane oh 15(4 letnici naslednje leto jje vlada: sprejela pomladi prihodnjega leta zastavili prvega prihoda vlaka na Slovensko. sanacijski program, kjer so bila lopate /a gradnjo direktne Slednje so dobili poslanec v opredeljeni trije ukrepi. To so povezave z Madžarsko. Takokot v državnem zboru; iz Radeč Franci zmanjšanje števila zaposlenih, dvig svetu tudi v Sloveniji v zadnjih LipbgljaAŠck, predsednik krajevne produktivnosti, zaustavitev,negativ- dveh letih namreč izvajamo skupnosti Radeče Franci Kadunc. nih trendov in pa realno zniževanje največji investicijski poseg zadnjih upokojenka Jelka Nikolič in župan; Stroškov. Letos, ko praznujemo 25 let na železnici, občine Radeče Janez Zahrastriik. pomemben jubilej, po treh letih Rudi Špan Ob tej priložnosti in pd ogledu peronov ter podhodov je dejal, da je otvoritev železniške postaje v Radečah pomemben dogodek v sklopu te visoke obletnice. Nenazadnje; je bilo ta potrebno zaradi var nosti ljudi. Dela so bila potrebna tudi zaradi ostalih del, med katere sodijo dela na signalnih napravah. Glede na to, da je v urbanističnih načrtih predvidenih še nekaj sprememb, je tu pomembna tudi gradnja avtobusne postaje, iz. sodelovanje med ccsinim in Ko postaja odsluži — gospodarskega in ekološkega vidika pa je nadvse pomembno tudi Odtrgano z voznega reda Spremembe v smeri Trbovlje -Ljubljana: 1. IC Pohoije prej 8.28 zdaj 8.34 2. Savinja zeleni vlak 11.18 zdaj 11.28 3. potniški vlaki: prej zdaj - 13.03 13.33 - 15.03 15.13 - 16.13 16.33 - 17.13 17.18 Smer Ljubljana - Trbovlje: 1. IC zeleni vlak prej 12.22 zdaj 13.07 2. Sava - Zagreb 15.55 16.01 3. IC Pohoije 18.08 18.10 4. IC Zagreb 22.29 22.49 5. potniški vlaki: prej zdaj - 8.36 8.46 - 16.06 15.41 - 20.36 20.31 -21.41 22.01 =e=ir J=xartfH}rHK^ priznanje in čast. Zanimivo je, da so pri temeljenju desnega rečnega stebra most u naleteli na zidani temelj starorimskega mostu, ki sc. je tam vzpenjal že v času rimskega cesarstva. V temelju so našli tudi star denar, domnevajo, daje bil iz časov Trinajst Kt potem,. ko;;je^ stekla letih jebilo'le znani), da leže na rimskvga vesarja Hadrijana. Železnica na Angleškem, so začeli področju Hrastnika, Trbovelj in Kolodvor v: Hrastniku so sprva pri nas graditi prvo železniško Zagorja ogromne količine dobrega projektirali na Klembasovih njivah premoga, morda še odločilnejša pa in spodnji del glavnega poslopja je je bila utemeljitev, da je treba tudi bil že pozidan. Tedaj pa so lastniki Hrvaško povezati z Dunajem. RudnikaHrastnikinbodoči minister Bruck ugotovili, da jim bo železni -čeravno so v tistih letih že kopali ^ ^ M Klcmbasovih nJivah progo Mam Avslnja g skozi naše kraje speljala Južno železnico, ki je povezovala Dunaj, cesarsko prestolnico s Trstom preko Maribora, Celja, skozi Zasavje do Ljubljane in dalje do Trsta, nekdanjega okna \ svet. Gradec-Celje je bil prvi odsek železniške proge, ki so ga zgradili na slovenskem ozemlju. Letos, 2. junija, je minilo 150 let, odkarsta, lokomotivi na parni pogon Ausee in Drau po tej progi do Celja pripeljali v tistih letih že kopali premog v naših krajih, ga zavoljo ^ /aU) s0 ysc moči pomanjkanja prometnih poti ni bilo US[nenljnaDlmajintlspL,iprcpnča(i mogoče prodajati v večph koliemah projetianteingradi(eJje,dasohrast„ v večja mest. Zato se v tistih letih ^ki kolodvorpostavirinaiokacjo, vs, ti,JV rudnik, niso mogli h.tivje s|oji da,)es y zače(ku je n,* Lb,!,,, |1„|luL„1„Jv,„|l„cBr]|i,.l (.stih letih v naših krajih malti. Po grobi oceni je gradilo železniško Seveda ne moremo mimo le,:l progo na tras, od Hrastnika mimo 184X' ko 80 dela Pri pne potnike Slovenci smo Trbovelj do Zagorja p,eko 3.000 »»ške proge skozi :naše kraje razmeroma kmalu dobili svojo prvo ddaVceV. Pri delu so bili zaposleni intenzivno potekala, lega letajo v železnico. Zeleznicaseje prilagajala domala vsi .domačini, bodisi kot Evropi izbruhnila revolucija, ki jo potrebam m načrtom tedanjih v„./niu s konji in volmi a|i kol še danes imenujemo pomlad avstrijskih oblasti. Pri tem v glavnem dobavitelji živil. Gradnjaje potekala narodov' V teh lctih 80 začcli niso upoštevali krajevnih želja in razmcroma ]X)časi Savska dolina jc močneje obratovati tudi premogov- potreb in U, je imelo v marsičem bila dotlej domala neprehodna. niti v Zasavju, negativne posledice, saj je železnica plovna je bila le Sava, zato tudi Sredi septembra 1849 je zapeljal otola nekatere pomembnejše kraje, inženirji, graditelji in delavci takšnih od Celja do Ljubljane prvi vlak z Za Štajersko k bila ProSe’ del nisohili vajeni, niti niso imeli na lokomotivo "Ljubljana". Na vseh tlolge 83.4 km, od Maribor a do Celja. voljopo(rebnegama(eridainstrojev. niS^llisa nomaHiknn nadvse pomembna. Kljub temu so opravili mojstrsko delo, za kurjim še danes velja priz- Še prodno so dokončali omenj eno progo, so pričeli s pripravami: na gradnjo železniške proge od Celja do Ljubljane. Med vrsto možnostmi so se odločili, da bo tekla-ib Savinji do Zidanega Mosta, ob Savi skozi zasavske lesni do Ljubljane. V tistih nanje. Svojevrstno delo je bila tudi gradnja železniškega mosta čez Savinjo v Zidanem Mostu. Škoda le. da takrat niso imeti na voljo boljšega kamna. Inženir Neider si je zaslužil pri graditvi tega mostu izjemno postajah, tudi v Hrastniku.Trbovljah in Zagoiju so bili posebni svečani sprejemi, ki so se jih udeležiti donlala vsi. Največji sprejem je bil v Trbovljah, kjer je bila včasih meja med Štajersko in Kranjsko Začelo seje novo obdobje življenja ljudi v naših krajih. Tine Lenarčič Sanacija površin z elektrofiltrskim pepelom Konec maja so šli predstavniki slovenskih rudnikov, ljubljanske toplarne, strokovnjaki, inšpektorji in profesorji rudarstva na strokovno ekskurzijo v Koflach. Tam so se seznanili s tehnologijo pridobivanja in oplemenitenja premoga, z uporabo pepela, rekultf vacijo opuščenih površinskih kopov oziroma posledic rudarjenja. V družbi Graz-Koflacher Eisenbahn und Bergbaugesellschaft m.b.H. upravljajo z eno največjih železnic v svetu, že 300 let pa odkopavajo lignit. V zadnjih desetih letih so znižali proizvodnj o premoga tako z dnevnega kot s podzemnega kopa iz 1.800.000 ton na milijon ton premoga letno. Ker so vezani na termoelektrarno, tam pa so zahteve take, da sme premog vsebovati do največ 1,05 odstotkov 802, morajo pri pridobivanju premog selekcionirati. Vsebnost 802 v njihovem premogu namreč niha med 0,7 do 3 odstotke. Tudi v Avstriji se je promet premoga močno zmanjšal. Predstavniki firme so poudarili, da zadnja leta prodajajo premog pod pogojem, dajemljejo nazaj EF pepel. Dandanes rudarijo le še na dnevnem kopu. Čas je namreč tak, da rudnike po svetu zapirajo. Avstrijci so v tej dejavnosti že kar dobro podkovani, poleg tega pa še ne premišljujejo, da bi rudnik zaprli. V rešitvah nadaljnjega koriščenja premoga pa upoštevajo tako ekonomski kot ekološki vidik. Slovenskim predstavnikom na obisku je šlo predvsem za to, da se seznanijo, kako zapirajo rudnike drugje. V Sloveniji pač prakse s tem nimamo. Rekultivaciia V avstrijskem premogovniku so prazne jame že zelo zgodaj začeli direktno zasuvati z elektrofiltrskim pepelom. Težav niso imeli dokler ni začelo državo zanimati ekološko gibanje. Potem so morali spremeniti tehnologijo saniranja degradiranih površin. Po novih predpisih morajo poskrbeti tudi za ustrezno deponijo, merila so poostrena. Premogovniku v Koflachu sta ostali dve možnosti: ali pepel uporabiti kot gradbeni material v rudarstvu ali kot material za stabilizacijo odkrivke. Pri njih namreč uporabljajo mešanico pepela in odkrivke, kar je menda zelo trden material in ga uporablj ajoza izdelavo V Koflachu pepel nenehno škropijo, da ga veter ne odnese v mesto. Tudi tovornjake, ki dovažajo pepel, sproti operejo, da se pepel ne raznaša po mestu. zaščitnih slojev pri površinskem odkopavanju. Z gradnjo takšnega sloja so menda celo zaustavili plazove. Tudi rekultivacijo morajo v Koflachu izvajati, ker je zakonsko določena. Sodeč po njihovih izkušnjah, po ozelenitvi in pogozdovanju degradiranih površin monokulture niso več standardne. Takole pa izgleda rekultivirana površina - nekoč degradirana od rudarjenja, danes športni center. Če je bilo prej na tistem področju 90 odstotkov iglavcev, jih je po degradaciji in sanaciji le še 45 odstotkov. Nobenih sledi več Predstavniki Slovenije so se z gostitelji podali ogledat sanirane in rekultivirane površine po rudarjenju. Večina jih je res dobro urejenih. Na nekaterih travnatih brežinah se bohoti tudi gozd, nekje so uredili športno rekreativni center, spet drugje golf igrišče. Na oko človek skoraj ne bi verjel, da so bile nekoč na istem področju degradirane površine od rudarjenja. Sledi ni več. Ob takem ravnanju zaposlenih v rudniku niti ni čudno, da so krajani zadovoljni. Kot so povedali, so analize škodljivega sevanja elektrofiltrskega pepela izvedli, vendar jim uporabo EF pepela nihče ni očital. Res pa je tudi, daje sestava EF pepela različna od pepela do pepela. Pridobljena izkušnja Direktor Rudnika Zagorje v zapiranju Matej Požun je po ogledu rekultiviranih površin v Koflachu dejal: "V Avstriji smo si ogledali rudnik površinskega kopa, v Sloveniji tega ni. Zaradi tega je tudi sanacija degradiranih površin drugačna. Pri njihovem rudniku je pepelakot stranskega produkta malo, tako, da ga v bistvu porabijo zase. Koflach je največji avstrijski rudnik površinskega kopa premoga. Sami pogoji obratovanja so drugačni. Pri površinskem odkopavanju gre za degradacijo večjih površin. Ogledali smo si uporabo elektrofiltrskega pepela za sanacijo površinskega kopa. Pri tovrstni tehnologiji se lahko praktično ves pepel porabi za lastno sanacijo degradiranih oziroma opuščenih površinskih kopov, kar tudi izvajajo. Tako v Avstriji kot tudi v Zagorju uporabljamo elektrofiltrski pepel za sanacijo degradiranih površin, poškodovanih od rudarjenja. Treba pa je vedeti, da je tukaj volumen uporabe pepela neprimerno večji, letno uporabijo v Koflachu desetkrat več pepela kot ga trenutno uporablja Rudnik Zagorje v zapiranju. Poleg tega gre za drugačno vrsto pepela z drugačnimi lastnostmi, za drugačno tehnologijo sanacije. Je pa ta ekskurzijaizkušnja, ki jo bomo upam ponovili tudi v naši lokalni skupnosti. Tukaj gre za odnos rudnika z javnostjo. Rudnik je z nekimi dokazi, prepričevanjem, z dosledno sanacijo opuščenih površinskih kopov dokazal in prepričal ljudi o smotrnosti uporabe elektrofiltrskega pepela pa tudi drugih ukrepov za sanacijo opuščenih površinskih kopov." Tatjana Polanc Skupina Zagorjanov, ki se je udeležila ekskurzije v Koflach. /ll.iirni •X';. v /upiranji! je [m d nekaj dn.V, odločil, da bodo proizvodnjo Tako n,'i br p. ■ kopali . do zadnjega petku ■■ |ul,ju. do “ T. , . proizvodnje so se po I v-.ed.ih direk- torja rudnika odločili zaradi tega, ker jr vlada sklepe o programu - -****■ — prejela šele konec aprila in tako ,e iRudnik Zagorje iz. državnega proračuna prejel le 224 mili ionov M OrS- teh petih mesecih ustvarili za 24 dokumentacija za izvajanje proi zvedrijo. Poleg tega so iei. is v/,gorskem rudniku nakopah izpotoB posotfcez^tib^ansko top- kuno kalinu bi morali odpieimlj 25 tisoč um energetskega premo ga. Obveznosti do toplarne bo h'1 okiugZ78|,iid< Izkljni u. i zapiralna /aposl m 1! mr In zagorska površina, degradirana od rudarjenja. Zagorjani so na eni od poškodovanih površin posadili češnje. V Avstriji pa trto. Alpinistični vzponi V petek, 24. maja, sta se Tom Frtibe in Silvo Oberčkal, člana Planinskega društva Trbovlje lotila plezalnega vzpona na Oltar (2621 metrov). Ta vrh, kamor ne vodi nobena markirana pot, je redko obiskan, predvsem zaradi zelo zahtevnega dostopa. Vzpon nanj pa je veliko gorniško doživetje. Planinca sta se zgodaj zjutraj podala na pot od Poldetovega rova v Vratih na bivak II (2120 metrov). Nadaljevala sta vzpon na preval Grlo (2350 metrov) in to v južnem snegu, kar je terjalo podvojene napore. S plezanjem sta nadaljevala v grapi, ki vodi do vrha. V zgornjem delu ima grapa 45° naklon. Vračala sta se po isti smeri in ob povratku sta se povzpela še na vrh Šplevta (2262 metrov). Pri sestopu si je Silvo poškodoval gleženj. T.L. Zgodovina smučanja v Trbovljah Pred dnevi seje pri Smučarskemu društvu Trbovlje sestal uredniški odbor, sekcija veteranov, ki si je pred dvenri leti zadala nalogo, da Izlet na Storžič Planinsko društvo Trbovlje organizira 8. junija skupinski izlet na Kališče in Storžič. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Ulici 1. junija v času uradnih ur. T.L Aleksander Jež na Mrzlici Planinsko društvo Trbovlje organizira 25. junija na Dan državnosti tradicionalni "Družinski pohod na Mrzlico", ki se je včasih imenoval "100 družin na Mrzlico". Tokrat želijo, da bi se pohoda udeležilo čimveč mladih, saj bodo pripravili poseben razvedrilni program, v katerem bo planince razveseljeval Aleksander Jež. Pripravljajo pa tudi zelo privlačen srečelov. T.L Za boljše sodelovanje Planinci iz Zagoija, Trbovelj in Litije so se 27. aprila odpravili na prvi skupinski izlet, ki naj bi S skupinskega izleta na Golobar. pripravi gradivo o zgodovini smučanja v Trbovljah. Odbor vodi dipl. ing. Cveto Majdič, ob sodelovanju še nekaterih sodelavcev. V tem času so zbrali že mnogo gradiva, vse od prvih začetkov smučanja pa do današnjih dni. Poleg različnih zanimivih smučarskih podatkov bo v publikaciji tudi pregled smučarskih skakalnic, prog, smučarskih in planinskih koč in domov. Če bo vse potekalo po načrtih, bo knjiga Zgodovina smučanja v Trbovljah izšla do konca letošnjega leta. pripomogel k boljšemu sodelovanju planincev iz sosednjih občin. Pobudnik sodelovanja je bilo Planinsko društvo Zagorje. Z avtobusom so se zjutraj odpeljali do Bovca, nato v vas Čezsoča, od koder so se peš odpravili na 1254 metrov visoki Golobar. Tu je bila ob spomeniku padlim borcem krajša slovesnost v spomin 42 partizanom, ki jih je italijanski okupator aprila leta 1943 po izdaji pobil. Iz zasneženega Golobaija so se spustili v dolino v vas Koritnica. Izpiti psov V soboto, 1. junija, je Kinološko društvo Trbovlje na svojem vadbišču Pod ostrim vrhom organiziralo izpite za pse A, B in C kategorije ter delovni izpit 1. Izpit je opravljalo 15 psov s svojimi vodniki, med katerimi sta bila žal dva neuspešna. Sodnik je bil Branko Puš, pri vajah napada in obrambe pa sta sodelovala dva markeija: Renato Etling in Marko Medvešek. Pri vseh izpitih so morali psi pokazati svoje znanje, ki so ga osvojili v času šolanja. Pri izpitih A in B so poglavitne vaje ubogljivosti in poslušnosti, izpit C pa je zahtevnejši in je setavljen iz vaj sledenja, poslušnosti ter napada in obrambe. Izpit 1 sodi med službene izpite psov in je setavljen iz enakih vaj kot izpit C, le da so vaje še bolj zahtevne in napačne. Napad na rokav markeria. 1 CO £ 3 Anita Cesar !i Izlet na Golico slinim, do koce pod Golu o V =>--- nato pa odšli na vrh. od koder so kljub mučnemij \ eiru olVudovali Od Mrzlica brez padal Društvo jadralnih padalcev Celje je za soboto, 25. maja, napovedalo mednarodno tekmo jadralnih padalcev. Tekma je bila zaradi močnega vetra preložena za teden dni. Jadralni padalci večih evropskih držav bi tako morali poleteti v soboto, 1. junija. Na Mrzlici pa smo to soboto zalotili le nekaj planincev in pohodnikov. O jadralnih padalcih pa ne duha ne sluha. Upravnik planinskega doma na Mrzlici je povedal, da se mu organizatorji sploh niso oglasili. Prireditve niso niti odpovedali, niti potrdili. J.N. V soboto so redki planinci uživali v toplem in sončnem vremenu. Jadralnih padalcev pa ni bilo od nikoder. T.L S.G. Na Blegoš Planinska skupina Planinskega društvaTrbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje pripravlja nov skupinski izlet. Tokrat se bodo podali na Blegoš v Škofjeloškem pogorju. Izlet bo v soboto, 8. junija. T.L. Slavili so V soboto, 1. junija, ob 18. uri so pri domu DPD Svoboda Dobrna v Hohkrautovi koloniji v Trbovljah pripravili tradicionalno kulturno prireditev ob občinskem prazniku občine Trbovlje. Organizirala sta jo DPD Svoboda Dobrna in DU Trbovlje. Na prireditvi sta v kulturnem delu programa nastopila Moški pevski zborDU Trbovlje pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča in Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček. Žal ni mogla nastopiti Vokalno instrumentalna skupina iz DU Trbovlje zaradi bolezni v ansamblu. Nastopila pa sta mladinska skupina in Vokalno instrumentalna skupina Jantar iz Svobode Dobrna. Po kulturnem delu programa je sledilo družabno srečanje. T.L. Koncert upokojenskega zbora Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje bo v četrtek, 6. junija, pripravil koncertno popoldne za oskrbovance in osebje doma upokojencev na Taboru vLjubljani. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča bo zbor zapel priljubljene slovenske ljudske in umetne pesmi, pri nekaterih pa bo za spremljavo poskrbel harmonikar Franci Vrtačnik. Program bo vodila Marja Kužnik. T.L. Mimi spet najboljša 24. maja je potekalo 5. državno prvenstvo Slovenije v streljanju z zračno puško za upokojence in upokojenke. Zagorjani so sodelovali z eno ekipo in zasedli solidno 5. mesto. Najbolje seje odrezala upokojenka Mimi Markošek, ki je osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. R.K. Prvi v regiji Sredi maja so se strelci iz Zagorja udeležili prvenstva Koroško-Štaiersko-Zasavske reeiie v streljanju s serijsko zračno puško v Doliču pri Velenju. V kategoriji veteranov so Roman Kajtna, Janez Cirarin Emil Markošek v ekipni konkurenci osvojili prvo mesto pred Celjani in Velenjčani. V posamični konkurenci pa je Roman Kajtna osvojil zlato, Janez Cirar pa bronasto kolajno. R.K. Kakšen pokojninski sistem? Še preden je bila sprememba sedanjega pokojninskega sistema v celoti objavljena (gre za njegovo korenito reformo), so ga zlasti nekatere upokojenske organizacije in stranke malodane raztrgale. To pomeni, da se bo vsa stvar zelo zaostrila; menda je doseženo soglasje o tem, da pa je reforma neizbežna, edina stvar, ki drži. Nimamo dovolj prostora širše razložiti doseganje predloge reforme. Moramo pa zapisati, da bo potrebno najprej reformirati obstoječi sistem, zatem pa zagotoviti pogoje za kapitalsko zbiranje sredstev za pokojnine. Pri poseganju v sedanji način financiranja pokojnin je še nedorečeno vprašanje starosti aktivnih zavezancev, kjer naj bi naredili t. i. "rez", ki bo tiste, ki se bodo upokojili še po starem, ločeval od onih, ki bodo del pokojnine prislužili že po novem. V igri je več predlogov, zato o tem kdaj drugič. Za zagotovitev pokojnin današnjih mlajših in bodočih zaposlenih pa je, kot beremo, neizbežna vzpostavitev kapitalskih pokojninskih skladov, ki naj bi postali drugi najpomembnejši steber bodočega pokojninskega poslopja. Ti skladi ne bodo državni, pač pa jih bodo upravljale posebne družbe za upravljanje, ki bodo v zasebni lasti. Prav o tem imajo poznavalci sedanjega pokojninskega sistema največ pripomb in sodijo, da si pri nas še lep čas ne bomo mogli privoščiti zasebnih kapitalskih skladov. Spet drugi malodane prisegajo nanje in pravijo, da je tako po vsem vesoljnem, zlasti razvitem svetu. Čeprav so najpomembnejši cilji oziroma reforme pokojninskega sistema zagotoviti varno in nemoteno izplačevanje pokojnin, omogočiti sedanjim upokojencem neokrnjeno uživanje pridobljenih pravic, tudi slednje postaja vse bolj vprašljivo. Zmanjševanje prispevne stopnje in prenašanje manjkajočih sredstev v državni proračun je dokaj tvegano, ker ni jamstva, da se bo to zgodilo vsako leto. Sicer pa bomo morali poleg vsega drugega v prihodnje omeniti še kaj več o predvideni reformi. Že danes pa moramo reči, da problematika ni tako enostavna, prej je sila zapletena. M. V. ODfljfl in moninzn soncniH STREH! MOBITEL: 0609/61 0057 ZG OD I8.000 SIT DALJE tel., fax: 0601/63 206 Nastanek hrastniške godbe sega v daljno leto 1853. Ustanovljena je bila na pobudo takratne T rboveljske premogokopne družbe in nekaj entuziastov, ki so delali pri rudniku. V začetku je bilo v godbi le 12 godbenikov brez dirigenta. Že naslednje leto pa so dobili prvega dirigenta Jerneja Puncarja. Taje uvedel redne vaje in kmalu je godba pričela javno nastopati ob raznih priložnostih. Leta 1901) je štela že 21 mož. Ker se jevečalozaposlovanjepri rudniku, se je povečalo tudi število godbenikov,ki so uživali velik ugled med stanovskimi tovariši in tudi krajani. Zgodovina hrastniške godbe je zares pestra in bi potrebovali cel časopis, če bi jo hoteli temeljito opisati. Dejstvo pa je, da je godba skozi desetletja doživljala lepe in slabe trenutke. Po prvi svetovni vojni so že skrbeli za podmladek, prav tako pozneje. Po drugi svetovni vojni je hrastniška godba veljala za zelo kvalitetno. Godbeniki še danes hranijo mnoga pridobljena priznanja, pohvale in odlikovanja. Najbolj plodna leta so bila od leta 1955 do 1980, ko je godba štela kar 50 mož. Po letu 1980 je začelo število godbenikov usihati. Prihod mladih iz GŠ ni zadostoval za zapolnitev mest. Stanjesejeizletavletoslabšalo in tako je tudi kvaliteta godbe upadla, saj je štela le 27 godbenikov. Vletu 1994jeupravniodborgodbe sklenil, da je treba slabemu stanju narediti konec. Godbeniki so pričeli sami vzgajati podmladek, k sodelovanju so povabili mlade, starejše od 10 let. Brezplačno so jim ponudili instrumente in mentorstvo. Odziv je bil razveseljiv. Po letu i n pol so tako v godbo vključili sedem godbenikov, ki se še vedno pridno izpopolnjujejo pri mentorjih. Trenutno se pri godbi izpopolnjuje 7 klarinetistov, 6 trobentačev, 3 flavtisti in 1 učenec na tolkalih. GŠ pa godba plačuje šolnino za 5 učencev, ki se bodo vklj učili v godbo. Zanimanje zdusposabljanje pri godbi se veča, tako, da jim že primanjkuje inštrumentov za vse kandidate in ne morejo vsem ugoditi, čeprav so nekaj inštrumentov že kupili. Posebno razveseljivo je, da se v godbo vključuje tudi vedno več deklet, kar v minulih letih ni bilo opaziti. Trenutno je v godbi aktivnih 41 godbenikov, 16 učencev se usposablja pri godbi in 5 v GŠ. Pri hrastniški godbi upajo, da bo godba štela 45 članov, tako kot nekoč. Upravni odbor godbe si je zadal nalogo, da bo še naprej pospeševal in skrbel za delovanje Rudarske godbe ter ostal zvest častni stanovski tradiciji, ki rudarsko godbo Hrastnika ohranja 143 let. M.P. Odmevno prepevanje MoPZ. ki ga že sedemnajsto leto vodi Ivan Fojkar, je s koncertom Jerebovih pesmi gostoval v Kresnicah in tokrat so pevci povabili v Polšnik pevke ŽePZ iz Kresnic, ki ga vodi Jože Eržen. V nedeljo, 26. maja, pa se je v farni cerkvi v Polšniku zbralo veliko ljubiteljev zborovskega petja in kresniške pevke so s svojimi dvanajstimi zapetimi pesmimi navdušile poslušalce. Po prvem delu koncerta so na njihovo mesto stopili domači pevci in nam odpeli pet pesmi, tako da so se pevke iz Kresnic lahko malo oddahnile. Koncert ŽEPZ smo zaključili vsi: pevke, pevci in poslušalci s pesmijo Kje so tiste stezice, tako da je bilo vzdušje res enkratno. Mateja Sladič Srečanje literatov ZKOS - Zveza kulturnih organizacij Sloveni je vsako leto organizira srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Vsako leto žirija izbere nekaj najboljših, lahko pa sodelujejo le tisti avtorji, ki svojega dela niso izdali vknjižili obliki, razen v samozaložbi. Prav tako ne smejo sodelovati tisti, ki so bili v preteklosti izbrani med Za razliko od lanskega leta, ko ■ i Širi javiloin svoja dela poslalo njimi le štirje iz Zasavja!? Srečanja prijavljenih avtorjev .s člani žirije se vrstijo po regijah. Zasavje je vključeno Zaradi malo prijavljenih j prikijučititndi fkdenjskp.ješibijt i V Zbrali v čudoviti domačiji Valentina Vodnika v Ljubljani: s.un z žirijo, saj največkrat čas, ki je namenjen si ecanju, prehitro mine. Žal kr na razpis pošljejo iinovtminasvetiesmerructmiil.zkiu: | Vsekakor pa 'mladi zasavski iiiiiiiiiiiiiiiiilii pet | ■"llilllliil prijavljenih avtorjev pa pomeni ZABEUO Hrastnik Vinka Hrovatiča iz Prapretnega v Hrastniku, član Relika, občasno tudi literarni ustvaijalec in priznan likovni ustvarjalec, bo svoja novejša dela predstavil za občinski praznik Hrastnika. Letošnjo zimo je dokončal tudi svoje avtobiografsko delo - Posetje, izšli sta tudi pesniški zbirki Ko se dan prevesi in zbirka otroških pesmi oziroma pesmi za otroke z naslovom Murenčki v travi. Obe zbirki sta izšli v samozaložbi. Nekatere od teh pesmi je uglasbil skladatelj Janez Puhar. Izraznost teh pesmi je izredno bogata, s tekočim verzom, tematsko pa se nanaša na domači kraj, planinski svet, sotudičustveno obarvane ali posvečene otrokom. T.L. Trbovlje Revija otroških in mladinskih zboro v i z Tihovelj je potekala v četrtek, 30. maja ob 18. ud je v gledališki dvorani DD Trbovlje. V organizaciji ZKO Trbovlje je nastopilo osem pevskih zborov. V sakje zapel tri pesmi. Letošnje revije so se udeležili zbori: VVZ Trbovlje z zborovokinjo Karmen Lindič, GŠ zborovodkinje Božene Gmm,OŠTrbovljePEAlojz Hohkraut zborovodkinje Ksenije Cizej, OŠ Trbovlje zborovodkinje Katarine Virt, OŠ Tončke Čeč zborovodkinje Zinke Bregar, OŠ Ivana Cankarja zborovodkinje Alenke Ramšak, Dekliška vokalna skupina MPZ zborovodkinje Katarine Virt in Mladinski pevski zbor Trbovlje, ki ga vodi Ida Virt. Nastopilo je 250 mladih pevkinpevcev. Poslušalci so vse nastopajoče z zborovodkinjami nagradili s pozdravi. Stare hiše je naslov samostojne razstave slikaijaJožeta Ovnika-Jocota, tudi člana Relika, ki so jo otvorili v četrtek, 30. maja ob 19.30 uri v Knjižnici Toneta Seliškarja. S trinajstimi risbami se ukvarja z motivom starih hiš, ogledalo pa si jih je že precejšnje število vabljenih in ljubiteljev likovne umetnosti. V programu je sodeloval Moški pevski zbor Zarja, ki je pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka zapel nekaj pesmi, avtoija pa'je predstavil Tone Lenarčič. Razstavo je omogočilo več sponzorjev, sodi pa v okvir prireditev ob letošnjem občinskem prazniku občine Trbovlje. Oče in sinova Knez - razstavljena slikarskadelaumetniške družine Knez iz Trbovelj, je na ogled od torka, 28. maja v BatičeVem salonu Revirskega muzeja Trbovlje. Gre za razstavo slik večjih formatov v olju in akrilu ter fotopovečav, ki so bile pred tem razstavljene v Ljubljanski banki v Ljubljani. Janez Knez razstavlja šest del, pretežno so to ženski akti v prepoznavni obliki, Janez Mišo Knez prav tako šest del abstraktnega značaja, Dejan Knez pa sedem fotopovečav z raznimi motivi. Skupno je na ogled 19 del. Avtorje in razstavljena delaje ob otvoritvi, katere seje udeležilo veliko število povabljenih, predstavil novinar Bogdan Barovič ob spremljavi glasbe ansambla Laibach. Nekaj svojih misli pa je temu dodal tudi Janez Knez. Razstava bo na ogled do srede junija. Društvo za umetnost Kum s sedežem na Dobovcu, ki ga vodi predsednik Janez Lipec ob podpredsedniku Janezu Knezu, ak. slikarju, je bilo ustanovljeno lansko jesen in je že registrirano. V letošnjem letu imajo v načrtu orgartiziranjeinizpeljavo srečanja slikarjev v Domu pod Javorjem, kjer nameravajo izvesti Ex tempore Art Javor '96, Ex tempore Art Kum '96 na Kumu, v avgustu oziroma septembra. V načrtu pa je tudi letos izvedba slikarske šole za otroke na Dobovcu, ki se imenuje slikarska Knez-Knez (včasih je bila Knez-Polc). Društvo pa računa tudi na to, da bo jeseni pripravilo v razstavnih prostorih Revirskega muzeja Trbovlje razstavo del ustvarjenih na Ex tempore Kum '95 in '96. Predvidoma bo 20 avtorjev razstavilo skupno 20 del. ZKO Trbovlje je vpisovanje gledaliških abonmajev podaljšala do srede junija V abonmaju bodo gostovali trije ansambli iz sestava Slovenske filharmonije iz Ljubljane z uveljavljenimi glasbeniki. Informacije so na voljo na Trgu Svobode 11 a (Delavski dom) ah po telefonu 21 -211. T.L Zagorje RPZLoškiglasje30. majanastopil v kavami hotela Slon ob 50-letnici tovarne Kroj Ljubljana. Med povabljenimi je bil tudi dolgoletni prijatelj zbora Leopold Krese, kije leta 1946 podpisal dekret o ustanovitvi tovarne. Zagorski oktet se bo v petek podal na tridnevni obisk v Split in Omiš, kjer bo nastopil tudi v slovenskem klubu Triglav v Splitu. Zagorski oktet bosta na poti spremljala zagorski župan Matjaž ŠvaganindirektorpodjetjaTe-ve Varnost Borat Drnovšek. T.P. Zbogom, Las Vegas je bilo 61. filmsko gledališče v torek, 4. junijain očitno se letošnje poletje prepozna v filmu. Tokrat ima režijo na vesti Mike Figgis, spisanapa je avtobiografskem romanu Johna 0'Briena, sicer kroničnega pijanca, ki se je nekaj mesecev pred snemanjem filma ubil. Zaglavno moško vlogo pa se ni pokesal Nicholas Cage, kerje prejel oskarja za moško vlogo v netipično holivoodskem Gallusova listina Ivanu Arhu V nedeljo, 2. junija, seje v zagorski cerkvi zbralo še posebno veliko ljudi. Po mašnem obredu se je ob 10. uri nadaljevala proslava v čast Ivanu Arhu, ki je dan prej praznoval 50. obletnico, odkar je nastopil službo organista in cerkovnika v cerkvi v Zagoiju. V svojem dolgem in uspešnem delovanju je Ivan Arh poleg orglanja in vodenja zbora, skomponiral preko tristo pesmi in trideset maš. Za svoje izredno delo, ki ga je opravil na glasbenem področju, je v nedeljo prejel drago naj večje slovensko priznanje na filmu. Poduk filma je morda poslavljanje vsakič, ko se na smrt napijejo. Morda iz domotožja so poimenovali razstavo ljubiteljskih slikarjev Franca Zupana in Lidije Jovanovič, otvoritev pa bo v petek, 7. junija ob 19. uri v avli DD Zagorje. P.R. glasbenem področju, to je Gallusovo listino. Priznanje mu jepodelilanosilka Gallusove plakete, Majda Hauptman. Romana Benko Foto: Tomo Brezovar f ‘ , v„ Tolkala navdušila lahko 22. maja gojencem Glasbene šole prisluhnili mah šolarji iz VVZ i, IHf Ghislaine seifelislam 3B®C lili m ™°«t -»*— «-«■•- <*» ” - ****> k, .S - . : : :; j OŠ-R Malgaja z i-bovljahr_= CijSfci (IHTI „,r 'jszzei r: ......-«»■«* —«-•4^«-,., >rr »j-?* ou„«,uwln,„,„u.„„ /*,. /Ivij/lvAv/lvIviv!' X*X-X-X-X\-X-X*X*X*X*X , x »**»**< mi.„m m«™,,os i,5,,„ „-****•.,h 1 ;XX;X;X;X zintmcrje.n z rezultat- ■■ » xxx:xxx-xx:-::::xxxx:x:xx:x ;«sis™; ___________AP R90 NOGOMET Tetica" v zmagah Zagorje - Šentjur 1:0 (0:0) Zagorje, igrišče v športnem parku, gledalcev 800, sodnik Turk (MB), strelec: 1:0 Grčar (58, 11-m). Zagorje: Hace, A. Kurež, Buovski, Krajnc, Uranič, Hadžič, Grden, Rižner (Drečnik), Stariha (Papež), Kos, Grčar. Šentjur: Fideršek, Križnik, Blatnik, Romih (Aličan), Marinšek, Radič (Grbavac), Valek, Kidrič, Kačičnik, Pirc (Vrečko), Stanič. Nogometaši Zagorja so dosegli že peto zaporedno zmago in se prebili na 11. mesto. Kljub dokaj visoki uvrstitvi obstanek še vedno ni zagotovljen, kajti poleg njih imata še 2 moštvi enako število točk -Rudar Trbovlje in Vevče, nekoliko so zaostali igralci Drave- 31 in Naklo ter Mengeš - po 30 točk. Sicer pa smo gledali nezanimivo srečanje, kar je glede na pritisk na domače igralce povsem razumljivo. Domače navijače je presenetil trenerBantan, ki je za razliko od zadnje tekme, A. Kureža postavil v obrambo. V 1. polčasu so priložnosti za Zagorje zapravili Rižner, Grden, Starihain Grčar, ki je imel v 35. minuti naj lepšo. Po lepi podaji Kureža je s 5 metrov zgrešil. V 2. polčasu smo bili priča pravi "ofenzivi" domačih. Napovedala sta jo Kurež in Kos, a nista bila uspešna. Nato je sledila odločitev. V 58. minuti jeMarinšek v kazenskem prostoru podrl Grčarja, za kar je dobil drugi rumeni karton. Sodnik Turk, ki je srečanje vodil dobro, je pokazal še na najstrožjo kazen. Zanesljiv izvajalec je bil Grčar. Do konca srečanja so gostje na vsak način hoteli izenačiti, a jim to ob Hacetu v golu domačih ni uspelo. P. M. Še en poraz Era Šmartno - Rudar 3:0 (2:0) Šmartno, igrišče v Šmartnem, gledalcev 300, sodnik Lackovič (Maribor), strelci: l:0Purg(28),2:0 Hodžar (32), 3:0 Mešanovič (56). Era Šmartno: Kališek, Štefančič, Irman, Polovšak, Bulajič, Purg, Mašič (Kern), Grobelšek, Mešanovič, Fajdiga (Stojko), Hodžar (Podgoršek). Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Smajlovič, Alič, Breznikar, Ramšak, Izgoršek (Tutič), Sotenšek, Holešek, Oplotnik (Lavrenčič), Borštnar. Trboveljčani so na zadnjem gostovanju v tej sezoni doživeli nov poraz. Še dobro, daje bila jesenska zaloga točk dovolj velika za obstanek v drugi ligi. Spomladi so "zeleno-čmi" z le sedmimi točkami daleč naj slabša ekipa. V srečanju z ekipo, ki jo zelo uspešno vodi trboveljski strokovnjak Vinko Žibret, so "rudarji" zdržali do 28. minute, ko je Purg z velike razdalje premagal Dlzdarevlča. Le štiri minute kasneje je bilo že 2:0. Znova se je najprej izkazalMešanovtč, Iti je lepo zaposlil Hodžarja, temu pa z bližine ni bilo težko zatresti mreže. V končnici prvega dela so imeli nogometaši Rudarja dve priložnosti, toda strela napadalcev Borštnarja in Holeška nista bila natančna. V začetku drugega dela je povratnik iz vojske Smajlovič zlepim strelom s kakšnih 30 metrov zadel prečko, kmalu zatem je bivši Rudarjev igralec in najboljši posameznik nedeljskega srečanjaMešanovičpostavil končni izid. S.F. Brda-Litija 3:0 Nogometaši Litije se bodo za obstanek borili na zadnji tekmi na domačem igrišču, kjer jim zadostuje že neodločen izid. S.K. Turnir veteranskih ekip Kisovec - NK Svoboda Kisovec je v soboto, 1. junija, z začetkom ob 8.30 uri organiziral memorial Ladislava Gostiše. Na nogometni turnir povabljene veteranske ekipe so bile razdeljene v predtekmovalni skupini A in B. Rezultati skupine A: Zagorje -Litija 0:0, po kazenskih strelih 4:3; Zagorje - Svoboda0:0, po kazenskih strelih 5:6: Svoboda - Litija 1:1, po kazenskih strelih 4:5. Vrstni red: 1. Litija, 2. Svoboda, 3. Zagorje. Rezultati skupine B: KIV Vransko -Rudar 0:1, Primorje-Rudar 1:1,P° kazenskih strelih 4:3; KIV Vransko - Primorje 2:0. Vrstni red: 1. Rudar, 2. KIV Vransko, 3. Primorje. Po končanem predtekmovanju sta se drugouvrščeni ekipi iz predtekmovanja NK Svobodain NK KIV Vransko pomerili za 3. mesto. Zmagala je ekipa KI V Vransko z rezultatom 3:0. V finalu sta se pomerili prvouvrščeni ekipi iz predtekmovanja Litija in Rudar. Zmagali so Trboveljčani po kazenskih strelih zrezultatom 5:4 (v regularnem času je bilo 0:0). Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi:DušanČamer, Jani Levec, Jože Ocepek, Oto Hribar, Miha Mihele, Mojmlr Brečko, Jovo Forte, Edi Zorko, Andrej Ahlin, Roman Sušnik, Ivan Kolesa, Vitko Klanšek, Sašo Petauer, Rajko Jeršin, Zdravko Zagorc, Igor Drnovšek, Jani Kravogel, Mlto Lamovšek. Vse tekme je dobro sodila sodniška trojka: Anton Vozelj, Franc Grabnar In Nezlr Tabakovič. Organizator in sodelujoči so ocenili, da je turnir uspel, obenem so obljubili, da v naslednjem letu, na 4. memorialnem turnirju zopet preverijo svoje organizacijske in nogometne sposobnosti. ATLETIKA Berčon in Živko najhitrejša Trbovlje - V ponedeljek so trboveljski atletski delavci na čelu s Pavletom Krežetom pripravili tradicionalni prvojunijski tek. Za 4000 metrov dolgo preizkušnjo v članski kategoriji ni bilo ravno preveč zanimanja. Anica Živko je med članicami nastopila celo sama, med maloštevilnimi tekači pa je bil najhitrejši Jure Berčon, drugi je bil Dušan Pečnik iz Sevnice, tretji pa Pavle Kreže. Povsem drugače je bilo v teku mladih. Nastopilo jih je skoraj 100, ob domačinih so bili zelo številčni tudi tekmovalci iz Sevnice. Ti so pobrali kar pet zmag, od Trboveljčanov sta bila v svojih starostnih razredih na 1000 metrov dolgi progi najhitrejšaVulnet Mišini in Diego Perič. Pokrovitelja prvojunijskega teka, ki je sodil v okvir prireditev ob občinskem prazniku, sta bila občina Trbovlje ter Zavarovalnica Triglav. S.F. KARATE Uspešen četveroboj Trbovlje - Trboveljski karateisti so v nedeljo, 2. junija, v telovadnici OŠ A. Hohkrauta uspešno izvedli prijateljsko medklubsko tekmovanje v katah. Poleg domačih tekmovalcev so nastopili tudi vrstniki in vrstnice iz Sevnice, Ilirske Bistrice in Limbuša pri Mariboru. V štirih starostnih kategorijah, kjer so imeli nastopajoči največ oranžni pas, jih je skupno nastopilo 86. V prvi skupini, letnik '87 in mlajši je prvo mesto osvojilajasna Kovačič, sestra Mihe Kovačiča, zmagovalca mednarodnega turnirja v Ivanič Gradu in s tem pokazala bratu, da se ne bo veselila samo njegovih zmag. Drugo mesto je osvojil Nejc Herman. V finale so se uvrstili še Milko Trlšlč na 6. mesto in Edita Gabrič na7. mesto. V drugi skupini, 1. '85- '86 je bil najboljši Trboveljčan Žiga Šantej na4. mestu. V finalu sta nastopila še Denis Forte na 6. in Danijela Marijan na 8. mestu. V skupini 1. '83 - '84 sta si 2. mesto delila Trboveljčana Nejc Trentelj in Amela Selimovič. Finalisti šobili še Goran Andelovič na 4., Urban Raušl na 5., Radovan Došlč na 6. in Boris Vukelič na 7. mestu. V najstarejši skupini 1. '80, '81 in '82, kjer so nastopili samo Trboveljčani, je zmagal Amel Zukanovič. F.G. Trboveljčanom tri medalje Trbovlje - V soboto, L junija, so se trboveljski karateisti udeležili mednarodnega turnirja v Ivanič -Gradu (Hrvaška), kjer je nastopilo 300 tekmovalcev iz Nemčije, Slovaške, Slovenije in Hrvaške. Nastop trboveljske ekipe v sestavi Miha Kovačič, Jernej Simerl, Poldi Herman, Nejc Kresnik, Dalibor Rašljič, Ivan Ostojič, Franci Ceferin in Mitja Štruc je bil, kot že velikokrat v tej sestavi, zelo uspešen. Najprej sta v katah nastopila Herman in Kovačič. Slednjemu se je uspelo prebiti vse do finala in na koncu osvojiti 6. mesto. V športnih borbah je v ring prvi stopil Herman in prepričljivo premagoval svoje nasprotnike, vse do borbe za finale, kjer je izgubil z rezultatom 2:3. V borbi za 3. mesto je zopet zanesljivo zmagal in osvojil bronasto medaljo. Takoj za njim je v ring stopilSimerl, ki je borbe v začetnih kolih i.G. Vaiovaiici Ercnuja Hermana Knlarja . ■ :! 7" f; ,f: t T"‘° r _ A« 7. Mrii i„ Ddlirava 3. Hm, Mr.«,, i„ /flillSL ;1, I S„L a,,«au, «, b«™,«»aumnj.„„„„ El ,,«„3I„»„„Fr,.:rll,l„ČT1,a,rM«d7,rEvl7.T,rtk,„l,.OI>,ri„„: 7 .'..v ;aSliS7:*E:®ČMGgUi 3Ci7jEiti|Ei: ^—7.^'**........................ mn e* fm s m* i * i mm ^ ometu. Trboveljski Trboveljski rokomet #6 titofe, v protaCttOMseH Wustmh -.toedth srebrni, nahaja v vrhu državnega merila. Rezuila.fi med najmlajširm pa kažejo, da nl. iii.l. ii ,.:l . n. i_ -a: mladim^ prej brottisfi, t#pta bmttriu ^||||1 pmvcgtt "materiala" d<$a ne manjka. Pravzaprav gaje potrebno teW- =r==:= rr=:rrr.“:ri"::: =5= = s=-s.r.“:cxsr;, ■i* ■ ■ ■■ m f* i m “ asi ^zr"t:rr:^ sr™ * «***—• “ “ “ — I—e. .w,«n m. ■:§:» Pssi š ______________________________. _____________________________________ W:MM0 prepričljivo zmagoval. Nakoncu mu je zopet zmanjkalo športne sreče, saj je že drugič zapored namednarodnih turnirjih izgubil borbo za medaljo z minimalno razliko 2:3. Na tekmovanjih v športnih borbah so izven Trbovelj prvič nastopili Ostojič, Rašljič in Kresnik. Vsi so pokazali, da že dobro obvladajo karate tehniko, predvsem pa so pokazali ogromno volje in poguma. Med njimi j e zablestel petnaj stletni Kresnik, ki je sicer nosilec oranžnega pasu, njegovi nasprotniki pa so bili vsi nosilci rjavih in črnih pasov. Na končuje na svojem prvem tekmovanju osvojil svojo prvo medaljo - bronasto in se s tem priključil ostalim uspešnim trboveljskim karateistom. Poglavje zase je bil že lep čas nepremagljiv Miha Kovačič. Vse borbe predtekmovanju je zmagal že pred iztekom regularnega dela. Popoldan se v finalu ob bučnem navijanju za njegovega nasprotnika, ni zmedel. V tej borbi je res pokazal kvalitete, ki krasijo le naj boj še. 18 sekund pred koncem dvoboja je nasprotnik zaradi premočnega kontakta povedel z 2:1. To Mihe ni zmedlo, ob maksimalni koncentraciji je najprej izenačil, potem pa tri sekunde pred koncem povedel s 3:2 in s tem osvojil zlato medaljo. Na končuje potrebno omeniti še vzorno organizacijo turnirja s strani domačega kluba MLADOST, odlično sojenje in gostoljubnost domačinov. F. G. RAFTING Standardno drugi Hrastnik - To nedeljo sta bili v organizaciji rafting kluba Royal iz Ljubljane na umetni progi v Tacnu zadnji tekmi spomladanskega dela Državnega prvenstva v raftingu. V peti tekmi v spustu so se ekipe ponovno pomerile v t. i. "rapid race" sistemu, kar pomeni, daje zmagala ekipa, ki je izmed treh voženj dve prevozila najbolje. Takšen sistem tekmovanja je sicer nekoliko bolj naporen, a toliko bolj prijeten za gledalce, saj omogoča spremljanje ekip od starta do cilja. Ekipa svetovnih prvakov, Bobri I je ponovno dokazala, da je nepremagljiva. Kljub velikim težavam, ki so jih imeli s tacensko progo na prejšnji tekmi, so tokrat z njo opravili z lahkoto. 2. mesto je že standardno rezervirano za Hrastničane, ki jim nikakor ne uspe premagati Bobrov, kljub veliki podpori s tribun. 3. mesto je tokrat zasedla druga ekipa Bobrov. V skupnem seštevku v spustu še vedno vodijo Bobri, Hrastničani so trdno na 2. mestu, 3. so sicer še vedno fantje iz Bovca (Vančar 1), vendar so jim Bobri že tesno za petami. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo, tokrat so se ekipe pomerile v dveh vožnjah slaloma, pri čemer je za medalje štel najboljši čas ene vožnje. Na precej zahtevni progi, saj je nobena ekipa ni prevozila brez kazenskih točk (zaradi dotika oz. izpustitve vratič), so se številni tekmovalci neprostovoljno skopali v brzicah Save. Ta usoda je doletela, žal, tudi hrastniško rafting ekipo, sicer favorita za medaljo. Žal je tudi izgubljanje del športa. Medalje so si razdelili: zlato Bobri 1, srebro ARX in bron Vančar I. Sezona tekem se sedaj za nekaj časa prekinja, saj se bodo tekme jesenskega dela prvenstva začele septembra. Upajmo, da bo ves trud fantov iz Zasavja takrat poplačan in da jim bo uspelo premagati Bobre I, ki sev tem vmesnem času odpravljajo na reko Zambezi, kjer so lani postali svetovni prvaki. Letos bodo poskušali ta naslov zadržati še eno leto in vsi jim pri tem želimo najboljše. M.U. TRBOVLJE Od jutra do jutra Radio Trbovlje je z nami že 35 let. Od skromnih začetkov j e regionalna radijska postaja že zdavnaj prerasla regionalne okvire in postala del našega vsakdana. Lastni dopoldanski program poteka že skoraj tri leta. Zadnje leto pa poteka tudi nočni program. V dobrem letu dni so radijci naredili že kar 63 živih oddaj. Zaradi razširjenega programa, ne samo časovne, temveč tudi vsebinske, se je delo na Radiu Trbovlje v tem obdobju precej spremenilo. Zato so se v sredo, 29. maja, v Lovskem gradiču sestali vsi, ki sodelujejo pri nastajanju programa. Od dopisnikov, voditeljev, komercialistov, urednikov, napovedovalcev... Na delovnem srečanju vseh radijcev seje zbralo krepko čez trideset sodelavcev. Nekatere lahko na frekvenci 98.1 Mhz slišimo vsak dan. Druge pa širša javnost niti ne pozna. Vendar zaradi tega pri ustvarjanju programa niso čisto nič manj pomembni. In prav zaradi tega bi bilo prav, da se radijci predstavijo. V nasledjih tednih bomo tako predstavili večino tistih, ki prispevajo svoj del k pestremu in zanimivemu programu na Radiu Trbovlje. Na takšen ali drugačen način. 1. Vili Resnik - Iščem se 2. Babilon - Sandra 3. Victory - Všeč mi je 4. Mesečniki - Santa Calitornia 5. MI2- 1. Caught in the act - Don’t walk away 2. ValeryJ. - You’ll see 3. Eros Ramazzotl - Piu bella cosa 4. George Michael - Fastlov part 1 5. Valeria Euphoria - Rose garden Biti voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Dopotnikov morašbiti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasihje to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, čisto navadni lj udje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferja dobrega. In prav takšnega šofetja iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato Vas pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Po vzoru akcije za najboljšega prodajalca na bencinski črpalki, bomo Vaše glasove prešteli, sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, ki jih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. im Trenutni vrstni red Izletnik Celje, PE Hrastnik 1. Pavle Železnik 32 glasov vVk 7-C,'1S0V Integral Trbovlje 1. Dušau Grum 83 glasov 2. AtiA-lm Poirbm ela,..v 2. Edi Repovž 13 glasov 3. Alojz Dolinšek 12 glasov ili m (...nikakršni verski fanatiki, ki bi se reševali pred vesoljnim potopom...) Hrastniško Brodarsko društvo ima tri najbolj aktivne sekcije in ena od teh je Rafting team IBE Hrastnik. Ekipo sestavlja šest "raftarjev", prejšnjih prekaljenih kajakašev in sicer: Mirko Avbelj, Danijel Detič, Gorazd Medved, Leopold Brglez, Franc Barič ter Robert Sticher. Prva preizkušnja Lansko poletje so pri Brodarskem društvu pričeli z organizacijo raftinga za turiste. Dva njihova člana sta se v Ljubljani preizkusila tudi v tekmovanju in takrat se jim je porodila ideja. Sestavili so svojo ekipo in se prijavili na zadnjo tekmo v sezoni, ki seje končala v stilu reka "prišli, videli in zmagali". No, ne dobesedno zmagali, toda brez resnejših treningov so dosegli zavidljivo četrto mesto. Po uspehu na tej tekmi, ki jim je prinesla veliko nadaljnje motivacije, so pričeli resno trenirati. Najtežje je bilo sestaviti ekipo. Čeprav so izbirali ljudi iz vrst kajakašev, je bilo težko uskladiti šest ljudi za treninge. V kajaku se vsak ravna po sebi, pri raftingupaje pomembno delo celotne ekipe. Ker so hoteli dokazati, da lahko nekaj dosežejo, so se končno našli fantje, ki so vedeli, kaj hočejo in ki so se resnično zavedali pomembnosti timskega dela. Toda znašli so se pred naslednjo oviro. Potrebovali so čoln in vso ostalo opremo. Po naključju so se spoznali z ljubljanskim podjetjem, ki se je zavzel zanje in postal njihov generalni sponzor. Treningi pri 10 stopinjah Z resnimi treningi so pričeli v oktobru. Tekmovalna sezona je v jesenskem in pomladanskem času, zato si ekipa ni smela privoščiti zimskega spanca. Niso se mogli orientirati po vremenu, temveč po programu. Držali so se programa kajakašev, sestavili so ga iz poprejšnjih izkušenj. Poleg trikrat tedenskega ekipnega treninga v vodi so imeli tudi individualne "suhe" treninge z utežmi in tekom. Pri treningih je seveda najbolj pomembno veslanje. Najraje preveslajo čim več kilometrov, ker si s tem ustvarijo predpripravljenost. Pozimi so lahko odlično izkoristili progo od Hrastnika do Radeč, kjer je voda mirna. Postopoma so prešli na bolj specialne treninge po tekočih in divjih vodah od Renk d o Hrastnika. Tu se je izkazala prednost njihovega kajakaškega znanja. Njihova zagnanost in požrtvovalnost je kmalu obrodila sadove. Začelo se je zares Že na prvi tekmi v aprilu se je pokazala homogenost ekipe. Izborili so si prvo štartno pozicijo v Sprintih in pričakovali uvrstitev med prvih pet ekip. Dosegli so zavidljivo drugo mesto, za svetovnimi prvaki v raftingu, ljubljanskimi Bobri. Na drugi tekmi so ponovili uspeh iz prve tekme in prav tako dosegli drugo mesto. Pred tretjo tekmo pa so zaradi poškodbe v ekipi popustili pri treningih, pokazala se je neusklajenost ekipe, vendarso kljub nevšečnostim pristali na tretjem mestu. Na naslednji tekmi pa je zopet prišel njihov trenutek. Čeprav niso zmagali (zopet so dosegli že kar zanje rezervirano drugo mesto), so premagali Bobre, ki so bili prvič po dveh letih poraženi. Glasni navijači Fantje rafting teama so povedali, da so njihovi navijači vedno najglasnejši in najštevilčnejši. Ker so na samem tekmovanju skoncentrirani na dogajanje med brzicami, jih sploh ne slišijo. Pa saj jim ne gre zamerit. Največ šteje to, da imajo ob sebi ljudi, ki držijo z njimi in se veselijo njihovih uspehov. Je pa res, da so med tekmo navijači bolj napeti kot tekmovalci sami. Načrti za naprej Čeprav se je sedaj tekmovalna sezona zatri mesece prekinila, raftaiji ne bodo mirovali. Zavedajo se, da bodo tudi ostale slovenske ekipe, ki jih je približno štirinajst, dobro natrenirane in močne. Kljub temu pa bodo poskušali pripraviti kakšno presenečenje. Radi bi seveda dosegli cilj, ki so si ga zastavili, to pa je udeležba na svetovnem prvenstvu. Turistični rafting Poleg treningov pa se bo ekipa usmerila tudi v turistični rafting, s katerim so pričeli prejšnje poletje. Ob tej priložnosti so fantje dejali, da vabijo čim več zainteresiranih ljudi, dasejim pridružijoin skupaj doživijo nepozabno doživetje na Savinih valovih. Zanimivo je to, da na turistični rafting največ prihajajo ljudje iz drugih občin in marsikdo je nad Savo bolj navdušenko! nad Sočo. Zasavčani pašo predvsem navdušeni, ko svojo dolino opazujejo iz drugačne perspektive, kot so jo vajeni. Zimsko nabiranje moči Hrastniški Rafting team je seveda hvaležen vsem sponzorjem, ki jih podpirajo. Brez njih se danes ne bi mogli pohvaliti s tako uspešno tekmovalno sezono. In če boste slučajno sredi januarja na Savi zagledali sivo mmen čoln s šestimi veslači, to niso nikakršni verski fanatiki, ki bi se reševali pred vesoljnim potopom, marveč delovni in zagnani raftarji, ki nabirajo moči in izkušnje za tekmovanja. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Kljub prečudoviti naravi smo se morali vrniti nazaj v Melbourne, kjer smo morali oddati kombi. Zanimalo nas je tudi, kako priti do Tasmanije. Zato smo naslednje dni v Melbournu predvsem tekali od agencije do agencije in spraševali za cene letalskih ali ladijskih vozovnic. Cene so bile zelo zasoljene, saj jih nismo mogli dobiti ceneje od 270$ na osebo. Slovenski festival v Avstraliji Trajekt, ki pelje vsak dan do tega otoka, je bil zaseden za cel mesec. Imeli pa smo toliko časa, da smo obiskali slovenski dom "Planica" v Melbournu, kjer je bil tisti vikend tudi velik slovenski festival. Večina Slovencev po celi Avstraliji se je ta dan zbrala na tem mestu, da bi malo pokramljali med seboj. Svojevrstna atrakcija pa smo bili tudi mi, saj smo jim lahko postregli s svežimi informacijami o naši poti in pa tudi o naši deželi. Vprašanja so kar deževala in z veseljem smo odgovarjali. Kot nekaj izrednega so nam ponudili spominsko knjigo gostov, v katero so bili z nami vred vpisani samo pomembni gostje in smo bili seveda zelo počaščeni. Pa tudi izseljenci so bih veseli, da imajo take kolesarje. Ekipa seje tukaj ločila, saj sta Franci Rotar in Marija ostala pri stricu, ki živi v Melbournu. Ostali smo se podali naprej. TakojepotvTasmani- jo zaradi stiske z denarjem in zaradi napovedanega slabega vremena splavala po vodi. Tudi ne toliko zaradi denarja, kot zaradi misli, dabi bil lahko izlet tja polomija. Saj se vreme tam zelo hitro spreminja in lahko v enem dnevu doživiš tri letne čase. Štiri dni, ki so nam ostali do poleta v Novo Zelandijo, pa smo hoteli čimbolje izkoristiti. Zato smo določili nov načrt in se po obalni cesti odpravili iz Melbourna proti Sydneyu. To je znana Great Ocean Road - Velika Obalna cesta. Ta cesta je bila zgrajena med prvo svetovno vojno v letih 1914 - 1919 in sicer predstavlja še enega izmed neobičajnih spomenikov na vse vojake in mornarje, ki so sodelovali v tej vojni in so to cesto zgradili. Najem kombija, ki bi ga v Melbournu morali vrniti, smo podaljšali za štiri dni in se odločili, da ga predamo v Sydneyu. Dvanajst apostolov To nam je predlagal Peter, ki to cesto pozna in pravi, daje obala res prečudovita. Nedalečod Apollo Bay-a pa smo zagledali iz morja štrleče peščene stožce, ki so nastali zaradi zajedanja morja v peščeno pečino. Imenujejo se "Dvanajst apostolov". Tako razgibana in zanimiva obala se razteza vseskozi ob cesti do Adelaide. V Adelaidi nas je pričakoval pater Janez, ki je dober Petrov prijatelj in nas ljubeznivo sprejel, je pa tudi povedal, da smo zadnji turisti iz Slovenije, ki jih je sprejel in gostil, pa še to nas ne bi, če ne bi poznal Petra. Čem u tako? Pravi, da jih zelo veliko pride, in prav rad vsakega sprejme, toda nekateri od njih so začeli to dobrosrčnost in gostoljubje izkoriščati. Zadnji tak primer je bil tudi naš znanec in sosed iz Moravč, tudi kolesar, ki bi moral biti z nami, vendar se je odločil za samostojno pot po Avstraliji. Peter je povedal, da je bila to tista kaplja čez rob, ki je privedla do sprememb. Patri so sklicali sestanek in se dogovorih, da ne bodo gostih niti enega slovenskega turista več, ker so se nekateri pokazali v zelo slabi luči. Patri so hoteh za turiste čim več narediti, da bi jim bilo udobno, a nekateri od njih niti zahvale niso znah izreči in so se obnašah, kot da je to povsem samoumevno, da morajo skrbeti zanje in jih gostiti. Ni lepo poslušati take zgodbe, ko veš, dabi krasno preživeli čas v Avstraliji, toda zaradi peščice ljudi so vsi slovenski turisti v bodoče nezaželjeni, čeprav niso slabi. Ko smo to poslušah, smo se čudih, kako je lahko človeška hvaležnost tako majhna. No, upam, da smo se mi pokazah v dobri luči, kajti še vedno smo dobrodošli. Vino in grozdje Na poti smo se ustavili tudi v Melduri, svetovno znanem kraju, predvsem po gradnji in vinu. Tu pridelujejo najkvalitetnejše grozdje in vino na svetu. Del grozdja uporabijo za vino, del, kije posebne vrste in brez koščic, pa za rozine. Tu živi kar nekaj Slovencev, ki imajo svoje vinograde in pri katerih smo prespali. Ogledah smo si Village-u (1345 m), kjer je imel Peter namen čimprej priteči na najvišjo goro Avstralije Mount Koscinsko. Damu ne bi bilo dolgčas, mu je asistiral še Franci, nakar sta skupaj postavila neverjeten čas, 1 ura in dve minuti. Za povratek sta potrebovala še pol ure, nato pa smo se odpeljah v Syd-ney. Tu smo bih nato pri naših izseljencih povabljeni na kosilo.in večerjo. Z njimi smo preživeli nepozaben dan. Naslednji dan zjutraj pa smo že leteh proti Cristchurchu v Novi Zelandiji. (Konec) s Ni običajno pisati posmrtni govor zgradbi, kakršnikoli že, toda tokrat to moram storiti. Ne morem odtrgati misli od nečesa in to čutim kot potrebo, skoraj kot dolžnost. Če bolj razmislim, to ni samo poslavljanje od zgradbe, ampak tudi od Zagorja, dragega mesteca, kjer sem zagledal luč tega sveta. Bila si moja rojstna hiša, pod čigar streho sem s skrajnim naporom razširil pljuča in zadihal zagorski zrak. Boril sem se za življenje in jokal, na zgradbi pa je visela tablica z napisom "Toplice 6". Uboga in nepomembna zgradba. Nobenim oblastnikom se ni zdelo vredno spreminjati naslova. Le za en drugačen naslov še vem: "Pod skalo". Ko sem se peljal po mestu, me je kar zlepa presunil pogled na prostor, kjer si stala. Za trenutek se nisem zavedel, kaj je spremenjeno, drugačno, potem pa me je pretresla kričeča praznina. Čeravno stara, izrabljena in grda, me je pogled na stavbo vedno presunil. Nekako so se mi vtisnila v spomin doživetja, ki še niso zbledela. V zavetju zgradbe, kjer sem doživel platonsko ljubezen, se med stenami srečal s smrtjo, objokoval zaznavo smrti, ki je bila zame skoraj stresno spoznanje. Kjer sem našel osnovo za kasnejša razglabljanja o smislu človekovega življenja in o drugih bivanjskih vprašanjih, ki od nekdaj vznemirjajo ljudi. Ob koncu 2. svetovne vojne sem moral nekajkrat bežati iz hladnega zidovja po lesenih in zavitih, pa tudi temnih stopnicah navzdol in po cesti naokrog v rov, ki vodi daleč pod Ocepkovim hribom proti Kotredežu. "Teci, Vinko, teci," me je vzpodbujala mama, dodaten pospešek pa mi je dalo hrumenje letalskih motoijev in streljanje. S svojimi okni si zrla na nemške vojake, ki so korakali. Včasih so peli, navadno pa je bilo slišati le topot čevljev in "links, rechts, links...links". Videla si mnogo pogrebov, od takih s peščico žalujočih do dolgega sprevoda, v katerem smo nalafeti peljali k počitku posmrtne ostanke neustrašnega sina naše doline Antona Okrogarja -Nestla. Gledala si vriskajoče svate in na fante, ki so šli na nabor in ki so kasneje odhajali v vojsko. Za prvega maja so odmevale budnice korakajoče rudarske godbe na pihala, na predvečer tega velikega delavskega praznika pa so se po hribih in gričih vsenaokrog v mraku in temi bliskali kresovi. Tedaj so v dolini grmeli kanoni, narejeni v kovinarskih delavnicah iz cevi za zasipavanje premogovih odkopov. Iz zrkel obleganih sten je bilo mogoče strmeti v kolono ljudi, ki so nosili transparente in vzklikali: "Trst je naš! Trst, Gorica, naša je pravica!" Kaj vse so videli iz zavetja skrivnostnih hodnikov! Kaj vse slišali! Kdo bi vedel za vse. Okna na nasprotni strani so se spogledovala s separacijo in s tiri, po katerih se je odpeljalo iz Zagorja na stotine vagonov opranega premoga proti železniški postaji. Tu ni tleskanje vagonov in sopihanje lokomotive nikoli zamrlo. Piski lokomotive in žvižgi spremljevalca, ki je izločeval ene in spajal druge vagone, so dajali dolini značilen pečat. Če bi se slep vrnil iz širnega sveta, bi po tem hrupu vedel, da sem prišel domov. Kolikokrat te je zmotilo presunljivo zavijanje rudniške sirene, ki je naznanjala nesrečo in smrt? Velikokrat, kdo bi točno vedel. Vsakokrat je življenje ob tem za hip zastalo. Vsakdo je opustil delo, ki ga je tisti čas opravljal in se vzravnal, prisluhnil. In ko je dojel, kaj se je zopet zgodilo, je bila prva misel, ki mu je preletela možgane: "Kje je sedaj naš...?" In kakšno olajšanje, ko se je spomnil, da spi po nočnem "šihtu" ali da je šel nekam v gozd nabrat naročje zelenja za prašička, ki so ga kupili in pripeljali iz Brežic! Mnogi pa so bili tedaj na delu - v jami, globoko pod površino zemlje, črni, kot je črn premog. Zbirali so se reševalci, se opremljali in odhajali reševat, kar se je še rešiti dalo. Ljudi pred jamo je bilo veliko. Stekli so z vseh strani. Družine so čakale očeta, brata, sina... Ure in ure so stali sorodniki rudarjev pred rovom. Njihov molk je bil grozljiv. Vsakdo je imel opravka s sabo in vsakdo je vrtal po sebi. Če je kdo prišel iz jame, so ga bližnji z ihto brž povprašali, če je kaj novega. Včasih je res odgovoril, z besedo ali dvema, največkrat pa je samo zavrtel dlan, da nič ne ve. Potem se je enkrat vendarle začelo: prinesli so prva nosila in razlegel se je prvi krik. Ljudje so se stegovali in se prestopali. Množica je zavalovila. "Kdo je, kdo je?" je bilo slišati iz vseh strani. Sirene reševalnih avtomobilov so zatulile in prva vozila so odpeljala... Vendar je bilo za izrečene v sobanah - stene nimajo ušes. Naglo, to verjamem, z razstrelivom so razpršili delce gradnje, dotrajane času. Ali zgradba ve za ljudi, ki so poizvedovali o sledovih časa ali je morda zgradbi mar za ljudi, ki jo želijo bolje poznati? Ali bo zgradba mar zadrhtelo srce, ko služi svojemu namenu ali jo bodo objokovali ljudje, ker so navezani na domače ognjišče? Ali je komu zdrknila solza po licih, ko se je stavba sesula, jo je obdal oblak lastnega prahu, se je spogledalo nekaj opazovalcev? zgradbo sredi rusniške sivine še vdno upanje. Za tiste, s katerimi so zavili v rudarsko kopalnico, pa ni bilo tako. Nič kaj prida ni bila podoba zgradbe, o kateri pišem, odmevni koraki rudarjev, zadimljen zrak robantenja delavcev in vsakdanji opravki mimoidočih so ji nadeli svojevrsten videz. Priznati pa je le treba, da je dolgo vzdržala in pestro zapolnila praznino takratnega življa. Že nekaj njih, stalnih stanovalcev, se je zleti odselilo, ker so stene postajale majave, nazadnje so jih vse izselili. Ker zgradbe niso porušili, so svoje zatočišče tam našli potepuhi in pijanci. Brez besed so ostale opazke. Ni mi pogodu, če so zgradbo porušili po uradni dolžnosti ljudje, zanjo niso vedeli. Prav neprijetni občutki pa me prevzemajo ob misli, da so bili med njimi, morda celo v večini, delavci, ki še slovenskega jezika ne razumejo dobro. Najbrž niso izkazali nobenega spoštovanja, morda se je kdo celo po balkansko žalil. Ni mi všeč, če so posmehljivo gledali na preproščino in bedo, na brezup in brezmejno vdanost ostremu zobu časa. Vsak čas se izteče. Zavest o zgrdbi pa ostane, še obstoja, kot nekakšna energija, vpliv, ki se izražata v naših mislih, čustvih, besedah, dejanjih. Tekst in foto: Vincencij Klemenčič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE GRDEN, rojene Obreza, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih dneh z nami in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za pomoč, za darovano cvetje in sveče, hvala za pisna in ustna sožalja. Vsi njeni! Mlinše, Log, 6. junij 1996 Očitno se Pero Lovšin v Zasavju počuti super. Po Šklabovem žuru v Trbovljah seje oglasil še na Šklabov žur na zagorski ploščadi, ki je potekal 2. junija. Bolj ali manj posrečena kombinacija rok koncerta in otroškegaživžavasejekončaladokaj klavrno. Pa ne zaradi nastopajočih. Domačini Mi tut so prav tako kot Pero s svojimi vitezi poskrbeli za prijeten popoldanski žur. Klavrno je bilo le to, da se je vse skupaj končalo kmalu po deseti uri. Javni red in mir očitno še vedno ostaja glavna prioriteta poletnih noči, zabave željnim pa še vedno ostajajo zgolj pijančevanja po raznih gostilnah. Samo, da jeob desetih mir in tišina. Čudež pri Kobaridu je že tako star, da je potrebno pogruntati novega. In kdo drug ga bo potuhtal, če ne litijske Zgage. Novice o dvodnevnem festivalskem rok čudežu pri Hotiču počasi, a vztrajno kapljajo naprej. Pravzaprav gre kar za niz čudežev. Eden Izmed njih je zahteva KS Hotič po treh milijonih tolarjev akontacije za morebitno škodo, ki bi jo povzročila prireditev, čeprav imajo organizatorji vsa soglasja lastnikov zemljišč in njihovih mejašev. Čudeži gor ali dol, priprave zaenkrat potekajo kar v redu. Znani so tudi že vsi nastopajoči bendi. Poleg povabljenih sta se preko javnega razpisa na Zgaga rock festival uvrstila tudi dva zasavska benda. To sta Not The Same in Agenti. Vsega skupaj si bomo v Hotiču lahko ogledali kar preko 40 skupin. Znane pa so tudi cene vstopnic. Za dvodnevno vstopnico bo v predprodaji treba odšteti 3.000 tolarjev, za dan pa 2.000 tolarjev. Študentske vstopnice bodo cenejše za 500 tolarjev. Na dan koncerta lahko mirne duše prištejete na vsako ceno še 1.000 tolarjev. Vstopnice bodo na voljo v vseh poslovalnicah Kompas Hertza, trenutno pa potekajo dogovori tudi za prodajo v Zasavju. Sicer pa so organizatorji dobili poleg polen pod noge tudi nepričakovano pomoč. Pred kratkim ustanovljeno Društvo prijateljev mladine Litija je ponudilo pomoč dvajsetih članov za razna dela pri pripravah in tudi na samem festivalu. Organizatorji se jim za ponujeno pomoč iskreno zahvaljujejo. J.N. J.N. Poletna Pomlad Anja Rupel je po prejetem zlatem petelinu dala v igro za prestižni boj na glasbeni sceni svojo drugo pesem pod naslovom Pomlad. Pesem je namreč z albuma Življenje je kot igra in je plesni pop, ki malce spominjana glasbo pevke Whigfield. R.Š. Slo pop flash Helena Blagne je po uspešnem prehodu iz samskega v zakonski stan, ko je 11 .maja pridala svojemu še priimek Zaman, pričela predstavljati svojo peto studijsko ploščo pod imenom Helena. Za nastope sicer uporablja samo svoj priimek. Njen glavni avtor ter producent je na zadnjem albumu Matjaž Vlašič, klaviaturist skupine Pop design. Helena ne bi bila Helena, če ne bi prisegala na uspeh svojih pesmi, med katere je uvrstila dve: Zaljubljena in Angel moj. Skupina Coctail iz Zagorja že deluje pet let in jev tem času posnela nekaj dobrih skladb, ki pa žal niso bile preveč odmevne v slovenskem prostoru. Naštejmo samo nekatere: Božična, Otroci sveta ipd. Njihov najnovejši posnetek je nastal v studiu Tivoli in je nekakšen plesni pop. Pripoveduje o srečanju Zagorjana in Ljubljančana, seveda za šankom ljubljanskega lokala Kalvan. Del vokala je posodil Vladimir Ajdič - Panda sicer eden izmed urednikov pri Slovenskih novicah. Kot je znano pripravljajo še dve skladbi, med katerimi bo ena narejena tako, da bodo v njej zapeli nekateri znani novinarji in glasbeni uredniki. R.Š. Fun-Da-Mental 14. junijabo v diskoteki Dakota v okviru Druge godbe nastopila tudi angleška skupina Fun-Da-Mental. Skupina se uvršča v sam vrh plesne HipHop glasbe, ki je obogatena z rapom. Člani skupine Fun-Da-Mental vabijo vse slovenske raperje, da se jim ob osmi uri zvečer pridružijo na odru diskoteke Dakota v skupni rap improvizaciji. J.N. Kdo koqA strašI (CAspeii, ZDA - 1995, Karantanca Filv) Carrigan Crittenden (Cathy Moriarty) je smrt očeta prizadela. Noja, če smo bolj konkretni, jo je prizadela njegova oporoka, v kateri ji ni zapustil niti beliča, ampak le napol zapuščen gotski grad, ki ima vse kvalifikacije, da bi lahko bil prebivališče Addamsovih. Pred živčnim zlomom jo je obvarovalo le dejstvo, daje odkrila zemljevid, ki naj bi jo pripeljal do zaklada, skritega v dvorcu. Hja, ampak vse le ne bo šlo tako lahko, kot se na prvi pogled zdi. V dvorcu namreč straši in duhovi se z ljudmi že pregovorno ne razumejo najbolje. Podjetno Cathy peščica duhov pač ne more ustaviti. Zato najprej preizkusi s klasičnimi metodami izganjanja duhov (bodite pozorni na parodične utrinke, ki se nanašajo na uspešnice s podobno tematiko), nato pa se, obupana (zmajhno pomočjo) obme na terapevta duhov dr. Jamesa Harveya (Bill Pullman). James in njegova hči Kat (Christina Ricci) se vselita v dvorec in kmalu spoznata "najbolj prijateljsko razpoloženega duhca na svetu" -Gašperja in iritirajočo druščino njegovih stricev: Smrduha, Bajsa in Preklo. Film je narejen po risanki iz šestdesetih let z naslovom Gašper - prijazni duhec. Vsi, ki ste že videli katero od delov te animirane serije, boste vedeli, da ima Gašper vedno probleme s prijatelji. Osamljen je in rad bi se zbližal s kom. Toda vsakdo, ki ga vidi, se ga ustraši in zbeži. Za kvalitetno filmsko upodobitev risanke je seveda potrebno malo moije filmskih učinkov (računalniške efekte imajo na vesti čarovniki pri legendarni firmi ILM) in ti so glavna prednost Caspeija. Noja, poleg nežne zgodbe Sheri Stoner in Deanne Oliver ter kratkih gagov v izvedbi Clinta Eastwooda, Mela Gibsona in Dana Aykroyda. Režijo ima na vesti Brad Silberling, med producenti pa se v odjavni špici pojavi tudi ime Števen Spielberg. Ocena: ***+. Tommy d° 2. OBLEGANI 2 3. PODLI FANTJE :’»XvMv.v.vIvMv.vIvIv.v.v.nv.nv.'. 4. DREDD &*. KONGO 6. TENKA MODRA LINIJA 8. JESENSKA PRIPOVED X:X-X*! 10 POLJUB SMRTI pesmijo so fantje zmagali na zadnji prireditvi Pop delavnica, nato pa Po skorajda štiriletnem kar nekako obmolknili. Zdaj je premoru se na glasbeno sceno izšlanjihovanovammiCDpMča, vračaGeorge Michael. Razlog na kalen je ob dmgth pesmih tudi za tako dolg premor se skn va remix omenjene uspešnice: predvsem v tem, da seje George m Dobra novica za ljubitelje tožaril z založbo Sonv. Njegov Tomaža Domlcdja. Kljub temu. najnovejši album Older je že da še ni dolgo tega, kar je izdal posnet, pesem Fastlove part 1 novo ploščo, je idej veliko hi tako pa je bila nekaj tednov zapored g Že pripravlja nove pestro. Kot uti na prvem mestu lestvice v j, «. «*, «wf,i- Angii), .... pesmico o "Tomaževem lu teku". Nov album so izdali tudi elan, Verjetno pesem marsikdo pozna skupine The Cranberries. To , originalu (M, toug-Ung). ihe failhful deparled je njegov Tomaž pac pravi, da jo ljudje na naslov. Žalostna novica; pn . nastopih hočejo slišati. In zakaj jo kritikih je naletel na izjemno potem ne bi posnel'? slab odziv. Očitajo mu t._,.----------------- ...................................... || : vesele predstavnice ponavljanje. ... BEGlmlLI I® MWtul| Pred dobrima dvema mesecema je izšla nova plošča prekmurske skupine Metulj. Naslov albuma je Prišle so štorklje nazaj, izšel je pri založbi Helidon. Za prvo pesem, ki jo bodo fantje poskušali "sforsirati", so izbrali skladbo Pujden doj pu kobilji. Gre za obdelavo znane prekmurske ljudske pesmi. In ko smo že pri metulju. Prekmurski Metulj nima nobene zveze z zasavskim One man bandom Metulj, kakor se je poimenoval instrumentalni glasbenik Boštjan Štrajhar iz Trbovelj. Gisj, tsitete so štofkSjd-tei, v te Tali priikinufsk; kraj, k. bsg p<&atS je »ar i, tiho pada sotea ra ite, ko si $/2 minute MEGAFON poskrbi za vse, bi radi čvekali, se zabavali, želite na zmenek, si želite dopisovati, 090/45-02, strošek 58,50 SITM minute IŠČETE nova poznanstva, mi vam poiščemo sorodno dušo, 090/42-35, strošek 78,50 SITM minute INŠTRUKCUE ŽELITE BOLJŠO OCENO POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUKCIJE francoščine za vse stopnje, možna tudi konzervacija, tel.: 64-250 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne Sffl§P SO 55 s O •Spl Z ž j* N za brezplačni mali oglas Tekst: predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUKCIJE iz italijanščine iščem, tel.: 64-166 INŠTRUIRAM slovenski jezik za OŠ in srednje šole, tel.: 22-396 INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščinoin francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/12-61-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM MA in FI (matura), tel.: 61-627 INŠTRUIRAMangleškijezikzaOŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610 STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE -Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIN - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan OBRTNIKOMkvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMA NIN - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. ČE VAM zamrzovalna.skrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 ŽLEBOVI, odtoki, strešne, dimniške obrobe, snegobrani, barvanje napušča, tel.: 27-885 LEKTORIRAM vse vrste besedil (diplomske naloge,...), tel.: 22-396 NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste besedil, tel.: 23-312 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", C. Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221 DELO REDNO zaposlimo računovodkinjo, tel.: 26-609 HONORARNO delo, tel.: 64-250 POSLOVNI STIKI 10 DELNIC MERCATORJA prodam, tel.: 27-885 POZOR! VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: vvalkman, likalnik, glasbeni stolp Philips, možnost kredita, tel.: 062/ 836-904 v____________ ________________/ POTREBUJETEPOSOJ1LO, tel.: 061/220-518 „ ooroooi 1 ■ NAGRADA: —r... "'.1 —--- Bon v vrednosti 27.000 SIT f|3g 2. NAGRADA: NAGRADE za naročnike ZASAVCA Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija : teJ :06Q1/71 -.626, fax:: 71-897: ^ MMIMM DE ZASAVSKE PEKAHNb tel 0601 27 456 Vrednostni bon v višini 26.000 SIT Poleg specialnih in nizkokaloričnih vrst kruha in hrustljavega peciva oblikujemo ZA VAS T0RTE posebnih oblik in okusov: ..................................................... 3. NAGRADA: | Vjf 61410 ZAGORJE ‘SUZSSK " ,v>| pcrn «4 OAči •• • tel : 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 Kombi prevozi v „JWSk 1 I unwTn vrednosti 18 000 SIT ,, ____________________________________________________ “_______________ " nMVIUA ....... _/Il, iiivvvinA *••• 4. NAGRADA: Bon v vrednosti l6.0Q0 SIT 1 j n AVTOPRKVOZNISTVO Prevozne stontve v ‘ Srečko Rozman s.p. višini. 13.500 SIT ........Izlake 19^ 1411Izlake, tel.;.0601/7 6. NAGRADA: FRIZERSTVO Štefka Zapornik s.p. a.mSff '0ntVt V Vredn0St / 20 |U|,J“ "h; 1410 /d^-_Ul Ut‘“' 'j 7. NAGRADA: SMiolM-dM.CM,9.VsM.. 8 NAGRADA- I ' t iglav d d Prakhčn^nastada v vrednosti ZSSpčNA eLota TRBOVLJE^ ' 9 000 SIT ...... 9. NAGRADA: ^ Bnesmjjrt m pnitramEMlfi ■ Im' b°n VV'Šin'.........V* tleonora Meško, czvstikovu .t, /W ::v NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250. 64 166 fax. 0601/64 494 si Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek kraj ......... ulica . datum , ■ ' ....... - .............. _____ poštna št. . telefon . . . | ........... Podpis..... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) EUROPLIN aoo 1420 TRBOVLJE Trg revolucije 7 Podjetje EUROPLIN Trbovlje razpisuje, za nedoločen čas, prosto delovno mesto KOMERCIALISTA za prodajo plinskih instalacij. Pogoji: * visoka ali višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri * tri leta delovnih izkušenj * veselje in sposobnost za komercialno delo * poznavanje dela z računalnikom * znanje tujega jezika (angleščine ali italijanščine) * vozniški izpit B kategorije * poizkusna doba tri mesece Prijave z življenjepisom pošljite na: EUROPLIN d.o.o. Opekarna 28a Trbovlje, najkasneje 8 dni po objavi. poslovalnica M€D €f1 Izlake in MnnGH Zagorje Na zalogi modeli iz kolekcije POLETJE 00 ■ E • otroške, moške, ženske sandale • platneno obutev od št. 18 dalje • natikače - coklje • modne torbice • rolerje telefon MEDEA: 74-194 telefon A/VARGA: 64-302 UGODNO: II • otroške startarke ... 647,00 sit • ženske startarke... 718,00 sit S • modne torbice od 2.964,00 sit VLJUDNO VABLJENI! m 5!5!!!!x55!5!555!!!!!5x5!!5!55x5!555!55?s^^ ITALIJANSKI POUTIK (ALDO) VRSTA IGRE NA KARTE VRSTA PLESA IN GLASBE KRAVJI PASTIR STARO GLASBILO PAS PRI KIMONU RASTLINSKA BODICA PODLOGE HOLANDSKI SUKAR (ANTRONIS) KONICA LEPOSLOVNO DELO EDINO JORDANSKO PRISTANIŠČE V ISTOIMENSKEM ZALIVU UKRAJINSKI NARODNI PLES DANSKI OTOK Švicarski PESNIK (HANS) IDA ZA JEKU HO URADNI OKRASNA VRTNA CVETU CA OSCAR AR! AS =ESNICA iRNEJEVA ARGON RIMSKI NARAVO- SLOVEC SLOVENSKI KOREOGRAF OTRIN JEDE RIBJIH IKER FIGURA PRI ČETVORKI RIBA BREZ PLAVALNEGA MEHURJA NAJNIŽJI ROB STREHE NOETOV PAULA ABDUL SLO^NSKI IGRALEC MIHA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI NADOMESTEK STEKU KEMIČNI ELEMENT OBLAČILO MALAJSKA HUNSKI KRALJ DAVNO K€STO V SEVERNI AFRIKI BLAZNOST POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU KRAVICA, 7EUCA ŽUŽELKA MOČVIRSKIH PREDELOV MESTO V VOJVODINI VZOREC SLUZI ZA PREISKAVO GOST PRI POROKI BENIGNI ETIOPSKI GOSPOD HINAVEC TANKA IN OZKA DESKA DANSKI BIOLOG (HENRIK) POVZROČI- TELJ MELANOZE ANGLEŠKO SVETLO PIVO NAJDALJŠA REKA ALBANIJE KANADSKI PEVEC (PAUL) NAPAD NA UGASEL CENTRALNI VULKAN JAPONSKA NABIRALKA BISEROV POUfiČNO NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 13.6.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.250 SIT 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT 4. nagrada: Blago v vrednosti 1.750 SIT 5. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 19/96 1. nagrada: 10 vreč premoga, Rudnik Zagorje v zapiranju, Edita Kuder, Cesta zmage 19, Zagorje 2. nagrada: 7 vreč premoga, Rudnik Zagorje v zapiranju, Mili Okrogar, Kopališka 1, Zagorje 3. nagrada: 5 vreč premoga, Rudnik Zagorje v zapiranju, Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 13.6. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 20/96: TEGOBA,OREGON,ŠPANIJA, POT, NATO, AISHILOS, ZOB, BAČ, TRIER, ST, EM, LAMA, LE, LISTA, NIKOLA, ANA, TVER, JAGODA, NAL, NIOBA.ANET,TAGORE, OMO, VT,UO,IVANTAVČAR,ZEISS, DB, IRKE, KROCA, AED, NOL, SAAR, SAD, LIGAMENT, MEŽICA, JAZ, SLA, ACI, EH. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje ZAGORJE, Cesta 20. julija 2c, tet/Tax: 0601 64 611 POPOLNA PONUDBA RAČUNALNIŠKE OPREME NA ENEM MESTU X_________________________/ M 22.5.-21.6. Na vas bodo pri-tiskali problemi, za katere 22.3. -20.4. boste ču- tili, dajih še niste sposobni rešiti. S strani prijateljev, kijih že dolgo poznate, boste doživeli kar nekaj presenečenj. Št.: 7. Pozornost boste posvečali predvsem materialni plati. Pri delu bo- 21.4. -21.5. stedosegli do- bre rezultate in tako bo tudi vaš ugled narasel. Partner bo spodbujal vašo samostojnost. Št.: 30. Veliko boste razmišljali o sebi, čeprav o stvareh, ki vam bodo rojile po glavi, ne boste pripravljeni govoriti z drugimi. V partnerstvu ne bodite preveč sebični. Št.: 20. Dogajalo sevambo.da bo ste razdražljivi, pa čeprav brez 22.6.-23.7. vzroka. Ra- zmišlj ali boste o preteklosti, ki pa je ne morete več spremeniti. Raje se usmerite v sedanjost. Št.: 5. Ne spreminjaj te pomembnih stališč, ki so za vas pomembna. Pra- 24.7.-23.8. vico imate do svojega mnenja in svojih spoznanj. Pri nasprotnemu spolu boste zbujali pozornost. Št.: 1. V okolici boste skušali pridobiti zaupanje in potrditev za vaša dejanja, kar pa vam ne bo vedno uspelo. Zato se boste počutili osamljene in nerazumljene. Št.: 6. 24.8.-23.9. Križanka "Sejemska priloga" 1. nagrada: Servisne usluge v višini 6.000 SIT, Ford servis Hribar, Sašo Taškar, Ulica talcev la, Zagorje, 2. nagrada: Darilni bon v vrednosti 4.000 SIT, Ford servis Hribar, Edo Marin, Trg revolucije 9, Trbovlje, 3. nagrada: Avtokozmetika v vrednosti 3.000 SIT, Ford servis Hribar, Dejan Levec, Kešetovo 7, Trbovlje, 4. nagrada: Dežnik in kapa Ford, Ford servis Hribar, Mojca Šoba, Trg revolucije 18, Trbovlje. Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 18.6.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke "Sejemska priloga": KD, MAR, RISALO, OLENEK, AMERIKA, MATERADA, LIDO, TANANARIVE, ANAPURNA, GRANT, OSMIPOTNIK, EKRAN, STOJAN, KORNAT, RN, LIT, ETA, PUHALO, KLINKER, AKIMOTO, NOSAN, ATLET, POTSDAM, TI, VOLNENAKAPA, ATEK, OR, SALAMA, DORA. V norišnici V norišnici so se odločili, da nekaj pacientov pošljejo domov. Seveda so prej preizkusili, kdo je sploh primeren, da odide. Uslužbenec norišnice: "Povej mi, kolko je 3x2?" Norec št. 1: "Mmm, 2400!" Uslužbenec: "Ti si pa res nor. Daj bejži, no. Tukaj ostaneš." Uslužbenec: "No, ti bi vedel koliko je 3x2?" Norec št.2: "Aaaaa, "četrtek!" Uslužbenec: "Pa daj, ti si še bolj nor. Ostaneš." Uslužbenec: "Potem parni ti povej koliko je 3x2." Norec št.3: "To je pa 6!" Uslužbenec: "Bravo! Kako si vedel?" Norec št.3: "Ja, enostavno. 2400 minus četrtek!" Zdomec Janez pride na obisk v Slovenijo iz Nemčije, kjerje začasno zaposlen. Mama ga vpraša: "A si z avtom?" Janez: "Ne, z vlakom." Mama: "Kam ga bomo pa dali?!" Zavore Prijatelji prepričajo Loj za, naj se gre z njimi vozit. Čez nekaj časa se zaletijo v drevo. Loj z vpraša: "Kako pa ustavljate, če v bližini ni nobenega drevesa?" Pri frizerju K frizerju pride ženska z walkmanom na ušesih in veselo posluša glasbo. Frizer ji reče, naj odloži walkman, ženska pa se vztrajno brani. Frizer ji še enkrat reče, naj odloži walkman. Ona pa se spet brani in vztrajno ponavlja, naj jo frizer že enkrat ostriže. Frizerju postane počasi zadosti in ženski izpuli walkman z ušes. Ženska pade na tla in še zadnjič zahrope. Presenečeni frizer si natakne slušalke in zasliši: "Vdihni, izdihni, vdihni, izdihni,..." 24.9.-23.10. Svojih težav ne napihujte in jih ne analizirajte preveč, sicer vam bodo zagrenile lepe trenutke. Ne dovolite, da sodelavci odločajo o vaših stvareh. Št.: 23. Spustili se boste v nekaj, kar zavas ni primerno. Potrebovali boste človeka, s katerim se boste lahko pogovorili. Prijatelji vam bodo v veliko oporo. Št.: 10. Nesamozave- 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. stni boste bolj kot običajno in le redkim se boste odprli in jim zaupali težave. Izogibali se boste samoti in razmišljanju o problemih. Št.: 27. V tem obdobju boste navezali mnogo no" vih poznanstev in poslovnih stikov. Le vaša čustva do partnerja bodo precej nestalna Želeli si boste popestritve. Št.: 17. Veliko dela boste imeli s seboj in svojimi občutki, zato se bo-ste težko vživeli v položaj dragega. Do sodelavcev boste dostikrat preveč neobjektivni. Št.: 12. Predvsem se boste posvečali družinskim obveznostim. V dražbo boste bolj malo zahajali. Na delovnem mestu se boste težko zbrali in motivirali -to bo vaša šibka točka Št.: 32. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. Pisma bralcev Zasavc ofcjavjja odmeve na prispevke v časopUiHn mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjtrNepodpisanih pisem ne objavljan. Dolžina pism/je zaradi prostora omejena na največ Kktipkmlfrvmtci^Urediiištvo si pridružuj^pfavico skrajšatitotit ali pa objavitMajjšega, če oc$nifM bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Podgane v Trboveljščici Odgovor Zelenim Trbovelj Pred ledni smo v Zasavcu lahko prebrali, kako Zeleni Trbovelj opozarjajo, da EKOS Zasavje zavaja javnost. G. Tone Ahac, naj vam na začetku osvežim spomin, da ste v Zasavcu odgovaijali na naš članek, ki je bil objavljen v Delu in da ste dolžni obvestiti tudi bralce Zasavca, kaj je pisalo v Delu, čeprav sta bila naša odgovora "podobna". Daje EKOS Zasavje nepolitična, nevladna in neprofitna organizacija, ne bi zgubljal besed, zato nikakor ne slepimo javnost o naši organiziranosti, temveč jo vi, g. Ahac. EKOS je vpisan v register društev pri Oddelku za notranje zadeve občine Trbovlje, naš statut pa je v skladu z določbami Zakona o društvih. Vi, ki se opredeljujete za Zelene, pa ste politična organizacija. In vas očitno moti, da se pri nas za spremembo nekaj dela in da so rezultati vidni, pri vas pa ne. Zato tudi pišete razna pisma, da bi vsaj navidez prikazali, kaj vse bi radi naredili Zeleni Trbovelj. Mi za takšne stvari nimamo časa. Vse, kar počnemo, je po vašem politično. Kakorkoli že pravite, mi bomo z našim delom gotovo nadaljevali. Kar se tiče referenduma o predčasnem zaprtju JEK vam moram sporočiti, da kljub temu, da referenduma zaenkrat ne bo, nismo razočarani. Konec koncev je bila to odločitev Slovencev in ne EKOS-a ter pobudnika Nacionalni odbor za zaprje JEK-apri SEG-uinje potrebno takšno odločitev spoštovati. S svojimi akcijami pa bo EKOS nadaljeval, saj jih imamo razporejene čez celo leto. Ne vem pa, kje so vidni vaši rezultati za prizadevano očiščenje Trboveljščice. Kakor vem, so bile včasih v tem potoku prav lepe postrvi in se verjetno tudi vi spominjate teh dni, danes pa je žal drugače, saj v Trboveljščici ni življenja in namesto da vidiš ribe, vidiš veliko "podgan" in miši, velikokrat pa se občuti tudi neprijeten vonj iz potoka. V bodoče vam predlagamo, da se resnično posvetite vašim prizadevanjem, pripravite kakšno okroglo mizo, da ne boste "tavali" kot kura brez glave. Nam in drugim gotovo ne pomaga, če je vse napisano v nešteto pismih. Za pisanje nimamo časa, saj se raje ukvarjamo z mnogo bolj pametnejšimi stvarmi. Strup je v majhnih flaškah in naša organizacija je majhna, da ne boste pozabili do prihodnjič g. Ahac. EKOS Zasavje, Aleš Matko Še zadnjič: "Mi vemo, kaj delamo" Gospod Matko, bolj kot prebiram vaše pismo v Delu dne 30. maja, manj mi je razumljivo. Ker smo Zeleni Trbovelj stranka, ki rada nastopa z argumenti in ki jim vedno vedno tudi prisluhne, ne glede na to, od kje pridejo, naj bo tudi to že eden od razlogov za zaključek našega dopisovanja, ki je skorajda že preraslo v podlistek, žal pa je pri tem izgubilo tako vsebino kot slog. Čeprav se imamo za stranko, kije rada z obema nogama trdno na tleh, pa tako pritlehnega nivoja ne le razumemo, zato vam predlagamo, da se vi še naprej ubadate s poliranjem zvezd, mi pa bomo poskrbeli za tla, in če boste kdaj v prihodnje le sestopili s svojih božanskih višav, jim bomo mi vmes očistili, da vam ne bi spodrsnilo na kakšnem pasjem! O vaših dobrih namenih pa le tole: prenekatera pot v pekel je bila tlakovana le z dobrimi nameni! Anton Ahac, Zeleni Trbovelj Ne dovolimo podiranja spomenikov Na letni skupščini Krajevnega združenja borcev in udeležencev NOB Rudnik - Hrastnik smo sklenili, da obvestimo javnost o svoji ogorčenosti nad podiranjem spomenikov in spominskih obeležij o narodnoosvobodilnem boju slovenskih partizanov proti nacifašističnim okupatorjem v času 2. svetovne vojne. Zlasti pa nas presenečajo prizadevanja za podiranje spomenikov nekaterih izobražencev iz vrst umetnikov in kulturnikov, ki bi lahko vedeli, kaj predstavljata Slovencem in udeležencem NOB kipa Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Ali ste pozabili ah pa nočete vedeti, da je njuna zasluga in NOB prav v tem, da se je Primorska priključila matičnemu narodu? Borci NOB iz "črnih revirjev" (tako so nas namreč imenovali) namreč še nismo pozabili časov pred letom 1941, ko smo se morah z gladovno stavko borih za grenak košček kruha, ki so nam ga odmerjali takratni oblastniki s podporo slovenskih desničarskih strank. Da nam je pomenil program OF tudi socialno varnejšo prihodnost, zato nasprotujemo podiranju spomenikov in simbolov tistih, ki so nas dejansko vodih v narodnostno in socialno boljšo bodočnost v času okupacije. Gospodje! Prenehajte blatiti zgodovinske spomine! Opravite spravo v sebi! Ne delajte novih ran v slovenskem narodu! Zavzemajte se rajši za socialno varnost mladih, da bodoimeiidelo, stanovanja ter mirno družinsko življenje! Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Rudnik-Hrastnik Po srečanju Vse udeležence srečanja 60-letnice v soboto, 18. maja, v Gostišču Kum še enkrat lepo pozdravljam in se vsem organizatorjem tega lepega doživetjalepo zahvaljujem, posebno pa Miri Miklavčič. Anka Medved, Zagorje Maruši! Zadnje dni v maju mineva novo leto praznine. Praznine tam, kjer si bila prej ti, Maruša. Težko je verjeti, da so minila že tri leta, odkar si nas zapustila. Čas prehitro teče in želele bi ga vrniti nazaj, v tiste dni, ko smo bile še skupaj, pa ni mogoče. Usojeno je bilo, da te bomo izgubile. Znova nas je obiskala pomlad, znova cvetijo šmarnice. Ptički žvrgohjo nad tvojo gomilo in nežna sapica hladi vroče rane, ki šele počasi celijo. Kmalu bomo šle vsaka svojo pol. A kljub temu se bo v vsakem srcu za vedno ohranil spomin nate. Spet in spet se bomo vračale nazaj. V mislih ohranjale tvoj nasmejani obraz. V skritem kotičku duše bo vedno gorela drobna lučka zate. Nikoh ne bomo mogle pozabiti lepih trenutkov in upamo, da bodo vedno zasenčili tistega žalostnega.. Vedno znova se bomo vračale k tvojemu grobu, prižgale svečo in položile cvetje nanj. V večen spomin, tvoje sošolke 5.A SŠ Zagorje z razredničarko mmumrn E TRB0VL JE K10 IUKF41I ČETRTEK 6.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VEČNI KROG - PONOVITEV, 13.00 PRED POROTO - PONOVITEV 5. DELA NANIZANKE. 18.00 VIDEO STRANI, 20.20 OBVESTILA, 20.25 OSTANIMO SLOVENCI - 2.DEL PRIREDITVE IZ RADEČ, 21.25 OBVESTILA. PETEK 7.6. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 PRED POROTO - PONOVITEV 5. DELA NANIZANKE.18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (KONTAKTNA ODDAJA S FILMSKO LESTVICO IN SKRITIM GOSTOM), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 1.6. 1996 09.00 SOBOTNA DOPOL-DANKA: AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN JAVLJANJE S TERENA, MARJANCA - REPORTAŽA, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPV - KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA - 8. DEL NARODNOZABAVNE ODDAJE, 18.00 FILM TEDNA-PONOVITEV NEDEUA 9.6. 1996 12.00 VIDEO STRANI, 13.00 RAZVEDRILNI PROGRAM VTV -GLASBA, POGOVORI, PRIREDITVE, ODDAJE Z ZNANIMI GOSTI.17.00 OBVESTILA. PONEDELJEK 10.6.1996 9.00 VIDEO STRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 3.0DDAJE,18.00VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - ODDAJA ZA NAJMLAJŠE Z NAGRADAMI, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT, 2L10 OSTANIMO SLOVENCI - PONOVITEV 2. DELA PRIREDITVE IZRADEČ. TOREK 11.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI ,20.00 PRELUD U, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (POGOVOR S ČLANI DRUŠTVA DIABETIKOV), 20.45 POTOVANJA - INDIJA. SREDA 12.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 16.00 VIDEO STRANI, 18.00 ODDAJE TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK -DOMŽALE.22.00 OBVESTILA. ČETRTEK 6.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00TOREKNA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.15 MINI PET, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA, 20.50 POZOR SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.20 GALLUSOVA LISTINA IVANU ARHU,21.50 NE ZAMUDITE,21.55 TV PRODAJA; PETEK 7.6.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA LTV SLOVENIJE: EKOS MINUT, GREENPEACE, 20.17 EPP, 20.20 POGOVORI O NAS - JERCA MRZEL, 21.20 RAZGALJENEC MESECA: ANDREJA MAKOTER, 22.00 NE ZAMUD ITE.22.05TV PRODAJA; NEDEUA 9.6. 1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.15 MINI PET (p), 9.40 EPP (p), 9.45 SPOT TEDNA, 9.50 POZOR SNEMAMO (p), 10.00ZASAVSKI MAGAZIN (p),10.20GALLUSOVA LISTINA IVANU ARHU (p),10.50 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: JOLANDA ANŽLO-VAR IN OTO PESTNER, 12.20 NE ZAMUDITE, 12.25TV PRODAJA; PONEDEUEK 10.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1 START, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE.20.50 SPOT TEDNA, 20.55 TV PRODAJA,21.0050 LET GŠ ZAGORJE - KONCERT KOMORNIH SKUPIN (POSNETEK KONCERTA), 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA; TOREK 11.6.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA, 21.30 SPOT TEDNA, 21.35EPP REPORTAŽA, 21.40NE ZAMUDITE, 21.45 TV PRODAJA; SREDA 12.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: DRŽAVNO MLADINSKO GASILSKO PRVEN-STVO;21.30 NE ZAMUDITE,21.35 TV PRODAJA; ČETRTEK 6.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 7.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA S.6.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 9.6.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP,11.00TEDEN JEZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 1Z45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 10.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIODW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA, EPP,17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19-OONOČNIPROGRAM TOREK 11.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA ,19-OONOČNI PROGRAM SREDA 12.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1415 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMEN TIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Redakcija jetmic dosegla odličnost Redakcija jetrnic je v teh dneh praznovala peto obletnico ustanovitve in dela. Čeprav so je v tem času z začetka revije premaknili tja na konec, je dokazala svojo trdoživost. Znotraj nje je nastala in se razrastla vrsta posameznikov in skupin, ki se jih želimo spomniti ob visoki obletnici in jih za njihov trud nagraditi. Posegli smo na področje časti in širokogrudno vsem zaslužnim podeljujemo naslednja odlična priznanja. Častni elan Redakcije jetrnie Najvišje priznanje Redakcije jetmic za spremljanje aktualnih dogajanj po dolinah zasavskih, za raziskovalni pristop in kritičnost prejme Rdeči Revir. Njegov moto, da ni nič tako svetega, da se o tem ne bi dalo kaj napisati, zdaj uresničuje že cela vrsta naših sodelavcev. Odločitev Redakcijejetrnicje bila skoraj soglasna. Protije glasoval le Črni Revir, Rdeči Revir pa je zahteval drugačno obrazložitev: v njem naj bi bilo zapisano, da če že honorarji niso prvovrstni, naj bo tako vsaj priznanje. Zlati znak Redakcije jetrnie Redakcija jetmic se je ob svoji petletnici odločila, da simbolično podeli pet Zlatih znakov Redakcijejetrnic. Prejemniki pa so Galerija Hepar, Iniciativni odbor za pripravo Zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Zasavju, PEPPd.o.o., Šola ponarejanja denarja in Šolski svetovalec. Galerija Hepar je z izborom avtoijev, tem in načinom komuniciranja z gledalcem slikarsko umetelnost približala širokim ljudskim množicam. Iniciativni odbor za pripravo Zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Zasavju je eden prvih zgledov, kako j e mogoče tudi v ozkih dolinah zelo na široko gledati. PEPPd. o.o. jerevolucionamanovost na področju ekonomskem politične propagande. Njihove reklame so prve, ki se berejo (žal tudi prve, ki jih nihče ne plačuje). Šola ponarejanja denarja je s svojo jasnostjo in natančnostjo prava bela vrana med različnimi podjetniškimi šolami. Pot do denarja je tu povsem predvidljiva. Šolski svetovalec je s svojo skrbjo za učečo se mladež steber Redakcije jetrnie in zasavstva sploh. Srebrni znak Redakcijejetrnic Redakcija jetmic podeljuje prav tako pet Srebrnih znakov Redakcije jetrnie. Prejemniki tega visokega priznanja so Črni Revir, Jetra Tours d.o.o., Loterija Redakcijejetrnic, Redakcija čestitk in pozdravov in Statistični zavod Redakcijejetrnic. Črni Revir je utelešenje doginatičnosti in konzervativizma in kot tak zaokroža mnenjsko pluralnost Redakcijejetrnic. Jetra Tours d .o.o. je ne le vodilna turistična agencija v Zasavju, ampak tudi podjetje, ki skrbi za predstavljanje Zasavja. Loterija Redakcije jetrnie z igrami na srečo, predvsem Lotom brezposelnih, vnaša novosti v sicer zasičen igralniški prostor. Redakcija čestitk in pozdravov presaja predvsem v radijskih medijih prisotno tradicijo čestitanja in pozdravljanja v tisk. Statistični zavod Redakcijejetrnic spremlja vsa za življenje pomembna gibanja ter z njihovim primerjanjem sporoča, koliko je kje ura. Diploma Redakcijejetrnic Redakcija jetmic podeljuje še trinajst diplom. Posebnost nagrade je, daje v diplomo zavita prava zasavska jetmica, zaradi česar ima to, po rangu sicer najnižje priznanje, najvišje ceno. Klobasasti "nesrečniki" pa so: Beli Revir Hidrometeorološki zavod Redakcijejetrnic Krizni štab Redakcijejetrnic Matematični krožek pri Redakciji jetrnie Odbor za pravosodje Redakcijejetrnic Oddelek za spolno vzgojo Raziskovalni laboratorij Redakcijejetrnic Research & Rešene Co. Sekcija za paraznanstvene discipline Redakcijejetrnic Sekretariat za politične odnose Redakcijejetrnic Skupina za gastronomijo pri Redakciji jetrnie Svetovalec za delikvcnco Zelena frakcija Redakcijejetrnic TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.1ax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9. tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 ™ ™™\ - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev X -topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI JUPOL 25 kg X 2.690,00 1 TOPLI PODI od 540,00 SIT/m2 j ITISONI od : W: 885,00 SIT/m2 / - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina Z^ZaNOTGOSZaN C3dSO\7QG Borovniško naselje 7 Kisovec tel.: 0601/71 331 PEUGEOT P406: kodiran vžig, ABS, 2x airbag, servo volan, deljiva zadnja klop od 2.837.000 SIT P306: kodiran vžig, airbag,nastavljiv volan, deljiva zadnja klop od 2.123.000 SIT Samurai od 19.990 DEM dalje Vitara Dakota od 29.990 DEM dalje Svvift od 15.990 DEM dalje Baleno od 19.990 DEM dalje Rabljena vozila: * OPEL CORSA Diesel /1990/ 67.000km, 3V, bela barva, cena 10.300DEM * FORD ORION 1,4 CLX /1991/ 62.000km, rdeč, cena 13.500 DEM * PEUGEOT 205 /1991/58.000km, 3V, rdeč, cena 11.000 DEM * R9 GTL /1988/ 90.000km, modra metal, cena 7.500 DEM * LADA KARAVAN /1994/ 35.000km, cena 8.700 DEM $ SUZUKI y//A Pokličite ali obiščite nas, dogovorili se bomo. telefon: 0601 71 331, delovni čas: 8.00-16.00 RENT - A - * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) ‘avtovieka 1420 Trbovije. Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 HRUŠI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. ALEŠ MRAVLJE ZLATAR Zagorje IZDELAVA IN PRODAJA VSEH VRST NAKITA Delovni čas: tor., sre., čet., pet.: 9.00-12.00, 15.30-18.30 sob.: 9.00-12.00 RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 1 ZO Celje - skladišče Banka Zasaii]^" Trbovlje 5000003469,21 COBISS e 1 Za imetnike tekočih računov LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje zopet nekaj novega BLAGAJNIŠKI ČEK Nalog za obremenitev tekočega računa št. TR z besedami Banka Zasavje d.d., Trbovlje SIT Kraj in datum Podpis Za poslovanje v bančnih enotah v Zasavju IB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi NAROČILNICA Vy% 1 ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S : 'M tel.: 0601/64 250, 64 166,64 494 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek..................................... kraj . . . ................ poštna št. ulica................... telefon................... datum................... podpis . . . ............. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) J TRBOVELJSKI OBČINSKI PRAZNIK