TERPENTIN MIL©
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Itastko Bradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje »Siuv_..	»irekior in
glavni urednik Stane Šlcrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorijeva 2g, telef. 170. Posamezni izvoa in. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1c00 din ali 3,5 dolarja Bančni rač. 65-KB-1-2-181.
koper, 24. AVGUSTA 1956	poštnina plačana v goxo,_
OB TEŽAVAH NEKATERIH NAŠIH OBČIN
Letošnji družbeni plan hrpeljske občine predvideva 45,785.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov ter povečanje raznih občinskih skladov za 13,153.000 dinarjev. Njegovo izvajanje v prvem polletju pa ni povsem zadovoljivo in povzroča precej težkoč pri rednem poslovanju občine. Dohodki so namreč slabo pritekali v občinsko blagajno, saj je v prvih šestih mesecih bilo realiziranih le 31 odstotkov od predvidene vsote. Med vzroki za tako stanje ni najmanjši pomanjkanje strokovnega kadra v upravnem aparatu, ki bi uspešneje vodil nadzor nad izvajanjem družbenega
plana ter sproti opozarjal na momente, ki vplivajo negativno. Zato tudi ni bilo pravočasnih intervencij pri gospodarskih podjetjih s strani občine. Treba bo prej ko mogoče izpopolniti nezasedena sistemizirana delovna mesta prav v tistih organih, ki so najbolj poklicani, da nenehno nadzorujejo, izvajanje družbenega plana.
Socialni sestav hrpeljske občine je pretežno kmetijski. O kakšni pomembnejši industriji ni mogoče govoriti. Dohodki občine so zato v glavnem le s področja kmetijstva, slabo razvitega gostinstva in neznatnega obrtništva. Večji industrijski
Prva obletnica uveljavitve Videmskega sporazuma
20. avgusta je bila obletnica podpisa videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Čeprav je bilo delo mešane italijansko-jugoslo-vanske komisije; ki je pripravljala sporazum, dolgotrajno in je vse kazalo, da ta sporazum ne bo podpisan tako kmalu, sta obe komisiji z dobro voljo sporazum le dosegli. Izvajanje tega sporazuma pa še vedno spremlja posebna jugoslo-vansko-italijanska komisija, ki se redno sestaja izmenoma na jugoslovanskem in italijanskem ozemlju. Zadnji sestanek je le-ta imela v začetku julija v Ljubljani, prihodnji pa bo konec oktobra, verjetno v Vidmu.
Številke o dovolilnicah, izdanih v enem letu, oziroma številke o
BR. ALEŠ BEBLER NA ODDIHU V KOPRU
Naš veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler, ki je trenutno na rednem letnem dopustu v domovini, je nekaj dni svojega oddiha preživel skupaj s soprogo Vero tudi v Kopru, Na povabilo Poverjeništva Društva novinarjev Slovenije v Kopru, ki se mu je rad odzval, je tovariš Bebler prebil četrtkov večer v družbi koprskih novinarjev ter drugih političnih in kulturnih delavcev
obojestranskih prehodih seveda najbolje govore, kako nujen in koristen je bil videmski sporazum. Od 20. avgusta lani do 30. junija letos je bilo izdanih in obnovljenih oziroma podaljšanih na obeh straneh skupaj nad 265.000 dovolilnic. Samo od 1. januarja letos do konca junija pa je na vseh prehodih na jugoslovansko-italijansld meji bilo nad 1,400.000 ljudi, ki uživajo olajšave na podlagi videmskega sporazuma. Tako lahko trdimo, da je bilo v enem letimza-beleženo nad dva milijona prihodov. Največji je bil promet na področju Gorice in Trsta.
PREDPRIPRAVE Z1
cbrat je le tovarna steklene galanterije v Hrpeljah, ki pa je že dalj časa v hudih gospodarsko-iinančnih težavah. Njeno trenutno stanje močno vpliva na slabo realizacijo družbenega plana. Skupnost od te tovarne letos še ni prejela ničesar in kaže, da tudi v drugem polletju ne bo tovarna zmogla izpolniti svojih obveznosti. Ker je bilo v začetku leta pri sestavi letošnjega družbenega plana občine predvir'riio, da bo to podjetje igralo eno najpomembnejših vlog pri ustvarjanju občinskih dohodkov, je ta izpad občino občutno prizadel.
Posledica nezadovoljive realizacije je pomanjkanje finančnih sredstev z"1 najnujnejše potrebe občine. Zato je ObLO Hrpelje moral najeti pri Narodni banki tri milijone dinarjev posojila, da je lahko kljub skrajnemu varčevanju — saj je potrošil le 34 odstotkov od predvidenih dohodkov — imel na razpolago dovolj finančnih sredstev za najnujnejše in neodložljive izdatke.
Temeljito sestavljena analiza izvajanja družbenega plana v prvem polletju pa narekuje tako občini, kakor tudi vodstvom podjetij in njihovim delovnim kolektivom, da v prihodnjih mesecih storijo vse za njeno v o absolutno izvršitev do konca leta. Pri tem bo potrebno pod-vzeti še marsikateri ukrep, predvsem pa izkoristiti do skrajnosti vse možnosti njegove realizacije, kot so aktivizicija notranjih rezerv, povečanje storilnosti dela itd.
K.
		i ' "
¡¡¡pil ¡¡sli	:I »psi«; iSÜil	ÜÄ
iJ|l|lŠI	| ¡§|f|	
• '/■///	jÄ ' >;. s	
s iš- ■ • '•'/•/ .-.		Iflfg
j jsšš?		
	¡¡¡lili:	. v. * "
Pil
- * 11;. #

Kdo bo boljši? — Za vse na prvem' mestu seveda ni bilo prostora, vendar pa so med tekmovalci odločale le pičle točke...
ZA VEČJO IN BOLJŠO UPORABO TEHNIKE V KMETIJSTVU

V nedeljo dopoldne je bilo v v Kopru, na bonifiki za Istra-Ben-zom nasproti Stadiona, tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov koprskega okraja. Tekmovalo je okrog 30 traktoristov in strojnikov. Prireditve, ki jo je pripravila Okrajna zadružna zveza v Kopru, so se udeležili tudi pred-
GRADNJO VELIKE HIDROCENTRALE V OSPU Mi
Reka bo postala najdaljše slovensko jezero — Iz Vrem po rovu v Osp — Novih 216 milijonov kWh elektrike letno — Na poplavljenem področju prizadetih samo 32 gospodarstev — Dvakratna korist izpeljave Reke iz Ospa v Rižano — Preureditev cestnega prometa zaradi poplavljenih cest — P«t let dela za okrog 1000 delavcev
bi voda iz jezera pritekala po 17 in	Reke vzhodno od Prema in pri
pol km dolgem rovu. V Ospu bi	Gornjih Vremah, kjer bosta stali
bila torej le strojnica, kjer bi ■bile	veliki pregradi — vmes pa 18 km
montirane turbine in generatorji,	dolgo jezero, razdelilna postaja in druge naprave, glavna dela pa bodo v dolini
Na Okrajnem ljudskem odboru je bil te dni sestanek, na katerem so proučili vse potrebno za pripravo gradnje velikega akumulacijskega jezera na reki Reki in hidro-centrale v Ospu pri Kopru, kamor
ielaraioo: ¥
Vse večji blagovni in turistični promet v koprskem okraju, ki se opravlja predvsem s kamioni in avtobusi (v zadnjem času tudi precej z ladjami), zahteva, razumljivo, tudi velike zmogljivosti av-
tomehaničnih delavnic. Čeprav je le-teh v našem okraju nekaj, je vse to premalo. Zato se je že 1954 leto odločilo koprsko podjetje »Avtocommerce«, ki je zastopnik
■
m
. SSii:
Mercedes-Benza

koprskem
sg
m
j§§
¡m
lis
Na siiki: pravkar dograjeno poslopje nove avtomehanične delavnice.
področju, zgraditi večjo avtoser-visno postajo — za generalna popravila motorjev znamke Mercedes-Benz, hkrati pa tudi za servisno delo avtomobilov drugih tipov. Lani spomladi so začeli zidati prostore za to postajo ob glavni cesti Škocjan-Semedela pri Kopru, zdaj pa so novo delavnico že odprli. Skupaj s specialnimi stroji (na primer: 8-tonska mazalna jama, 2 tonski verižni žerjav, stroj za centriranje koles, pralnica z dvigalom itd.), je vredna okrog 60 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo kasneje lahko popravljali tudi ladijske motorje. Te, zdaj odprte objekte pa bodo do konca leta 1957 izpopolnili, oziroma postavili še črpalno postajo, buffet in izložbo nadomestnih delov tipa Mercedes. Načrte za avtomehanič-no delavnico, ki je najmodernejša v državi, je napravil inž. Blagajne iz Ljubljane.
Demonstracija dobrega uporabljanja tehnike v kmetijstvu — Visoko praktično znanje — Priprava za Ptuj — Ustanovni občni zbor traktoristov koprskega okraja
stavniki oblasti in množičnih organizacij, med njimi podpredsednik CLO Koper Franc Klobučar, predsednik ObLO Koper Miro Jelerčič in drugi.
Ker je bilo tekmovanje predpriprava za republiško prvenstvo, ki bo 1, in-2. septembra v Ptuju, je nedeljsko prireditev vodil ing. Ma-rolt, član Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije. Tekmovanje je začel s kratkim nagovorom kmetijski inšpektor OLO Koper ing. Vladimir Kincl, v imenu Okrajnega odbora Ljudske tehnike pa je zbrane tekmovalce pozdravil predsednik Miro Jelerčič.
Med tekmovanjem so traktoristi in strojniki pokazali dokaj visoko tehnično znanje in se pri praktičnem oranju, vožnji in upravljanju s kmetijskimi stroji in traktorji zelo dobro odrezali. Prav čuditi se je, da nekateri zelo dobri med njimi še nimajo potrebnih strokovnih kvalifikacij, oz. jim te še niso priznane, ker še nimajo potrebnih strokovnih izpitov. Tekmovanje je pokazalo, da bodo naši traktoristi in kmetijski strojniki upoštevanja vreden tekmec na republiški prireditvi v Ptuju.
Po tekmovanju so imeli traktoristi in strojni tehniki koprskega okraja ustanovni občni zbor svoje stanovske organizacije. Da je bila ta nova organizacija njim samim zelo potrebna, je razvidno že iž postavljenih nalog, od katerih so najvažnejše skrb za izpite in strokovno kvalifikacijo članov, za izboljšanje in povečanje uporabe tehnike v kmetijstvu in za pravično nagrajevanje po dokazani strokovnosti članstva.	rb
Gradbena dela za to hidrocen-tralo bodo trajala predvidoma pet let. Zaposlenih bo skupaj okrog 800 do 1000 delavcev. Od tega bo okrog polovica nekvalificirane delovne sile, 30 odstotkov kvalificirane delovne sile (minerji, mehaniki, šoferji, tesarji itd.) in pa 20 odstotkov visokokvalificirane (inženirji, tehniki itd,). Svet za delovne odnoso pri OLO Koper je že začel delati posebno analizo, ki naj ugotovi vso razpoložljivo domačo delovno silo, ki bi prišla v poštev pri gradnji.
*
OLO je imenoval tudi posebno cenilno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov prizadetih občin (-11. Bistrica, Pivka in Divača), ki bo proučila in ocenila vso škodo, ki jo bo treba povrniti lastnikom gospodarstev na področju, ki ga bo poplavilo novo jezero med obema pregradama. Po prvih ugotovitvah, ki so bile napravljene vzporedno s projektom, je ugotovljenih 32 upravičencev. Poplavljeni predel je namreč precej redko naseljen in zaradi tega ne bo večjih težav s preseljevanjem in povračilom škode.
Vse cenitve in predlogi za odškodnino morajo biti gotovi do 10. septembra letos, ker bo projekt za to hidrocentralo z vso pripadajočo dokumentacijo vročen v pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V globini nad 1000 m borba
za trupla žrtev RUDNIŠKE KATASTROFE V MARCINELLU
Na podlagi najnovejših analiz o položaju v rudniku Marcinelle, kjer je v globini 1035 metrov zasutih še nad 100 rudarjev, so inženirji in tehniki komaj 21. avgusta sporočili, da je »zrak v globini 1035 metrov, kjer je ob nesreči ostal glavni del rudarjev, zastrupljen in nt nobenega upanja več, da bi te ponesrečence rešili.« Kljub temu pa reševalci še vedno skušajo čimprej prodreti do zasutih rudarjev, do globine 1035 metrov.
Na londonski konferenci zmagujejo sile miru
¡Egipfewsls© s m u ©E*©n@si:i ml mogo&e zamikati
Predescdnik Tito sprejel kitajske nogometaše. Po zaključeni turneji po Jugoslaviji so člani kitajske nogometne reprezentance odpotovali na Brione, kjer jih je sprejel jugoslovanski predsednik in se del j časa zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. Podrobno se je zanimal za razvoj športa na Kitajskem in prosil svoje goste, naj sporoče njegove tople pozdrave vsem športnikom in mladini Kitajske.
Nobenih pogajanj brez Makario-sa! Vodstvo grške pravoslavne cerkve na Cipru je izjavilo, da ne bodo začeli nobenih pogajanj o rešitvi ciprskega vprašanja brez izgnanega nadškofa Makariosa. Čeprav je osvobodilno gibanje EOKA na otoku prenehalo z akcijami, da bi omogočilo začetek pogajanj, je malo verjetno, da bi prišlo do sporazuma. Britanci so namreč uradno objavili, da se njihovo stališče do nadškofa Makariosa »ni prav nič spremenilo«. Medtem, pa se številni britanski listi zavzemajo, naj bi vlada bolj realno gledala na ciprsko vprašanje in stopila v stike z nadškofom. To velja zlasti za laburistični tisk.
Istiklal hoče vlado le zase. Vodstvo maroške vodilne stranke Istiklal je sklenilo, da bodo njeni zastopniki v vladi takoj odstopili. Hkrati bo zahtevalo sestavo vlade, v kateri bodo izključno njeni pristaši. Voditelji Istiklala sodijo, da sedanja vlada ne more zagotoviti miru in varnosti v državi in da je Maroko v težavnem finančnem in gospodarskem položaju. V sedanji vladi, ki ji predseduje Si Bekaj, so razen predstavnikov Istiklala tudi predstavniki demokratske stranke neodvisnosti in zastopniki neodvisnih.
Sklep Istiklala je vzbudil precejšnje razburjenje v Franciji. Vendar upajo, da bo sultanu tispe-lo doseči pomiritev.
Predvolilni kongres ameriških republikancev poteka v znamenju sestave programa, s katerim bo
(Nadaljevanje s 1. strani)
HG &SP
učevanje Komisiji za odobravanje investicijskih programov pri republiški Ljudski skupščini.
Vzporedno z deli na novem akumulacijskem jezeru bo treba takoj začeti tudi s preureditvijo cestnega omrežja. Ker bo cesta Pivka—Ribnica—Bitnja—Ilirska Bistrica poplavljena, bo treba rekonstruirati in asfaltirati cesto Pivka —Ilirska Bistrica preko Zagorja in Knežaka. Razen tega pa bo dan velik poudarek brkinski cesti, ki je že trasirana in jo je letos lep kos zgradila s prostovoljnim delom naša mladina. Brkini bodo razen tega povezani še s cestama preko obeh pregrad novega jezera na obe železniški progi: Pivka—Reka na postaji Kilovče, in Pivka—Trst na postaji Vreme ali Gornje Ležeče. Proučiti in rešiti bo treba tudi komunikacijske poti na obali novega jezera.
Vzporedno z graditvijo tega velikega objekta bo rešen še en zelo pereč problem: vprašanje preskrbe s pitno vodo. To vprašanje bo rešeno temeljito in za dolgo dobo z zajetjem vrelca v Padežu, ki bo dajal dovolj vode za ves Kras in Slovensko Istro.
Za usmeritev Reke po iztoku iz strojnice v Ospu obstajata dve varianti; po potoku Ospu v Miljski zaliv in po novi strugi in delno rovu v Rižano. Vsekakor bo treba izbrati drugo varianto, ker bi s tem dosegli dvojno korist: vodo bi lahko ponovno izkoristili za pridobivanje hidroenergije, razen tega pa — in to je najvažnejše — bi s tem uredili vodni režim v Rižani, ki ima doslej premajhno kapaciteto za uresničitev namakalnega sistema na kmetijskih površinah koprske okolice.
Glede na to-je pri OLO Koper osnovana tudi posebna komisija strokovnjakov, ki bodo proučili ekonomske interese kot posledice tega velikega hidroenergetskega projekta, ki bo poleg pridobljene elektrike tudi sicer velikega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva in industrije koprskega okraja.
stranka začela volilno kampanijo in v znamenju boja za podpredsedniškega kandidata med Nixo-nom in Herterjem. Na kongresu bodo J30 mnenju političnih opazovalcev v glavnem potrdili politiko republikancev v zadnjih štirih letih, naglasili pa bodo večjo povezanost ZDA z Združenimi narodi in vprašanje ameriške gospodarske pomoči tujini. Razen tega bodo v volilnem programu obsodili rasno diskriminacijo. V tej točki bo torej republikanski program podoben programu demokratov.
Zelo kočljivo vprašanje pa je izbira kandidata za podpredsedni-
2e pred petimi leti je zahodno-nemška Adenauerjeva vlada, v času najhujše hladne vojne, vložila sodno razpravo za razpust zahodno-nemške komunistične partije, češ da je le-ta protiustavna. Pet let je tekla pravda, nič koliko besed so izrekli in napisali, bonnska vlada pa je kljub protestom trmasto vztrajala v svoji zahtevi. In tako je 17. avgusta Zvezno sodišče v Karlsrulie objavilo razsodbo: KP Zahodne Nemčije je protiustavna, zapleni se vse njeno imetje, vsak poizkus obnove KP ter njenih or-ganijacij bo kaznovan, proti razsodbi ni priziva. Tako se je torej zaključila razprava, ki se je začela 23. novembra leta 1954... In kakšni so podrobni razlogi za ukinitev KP Zahodne Nemčije, ki šteje 80.000 članov? Posebna deklaracija zahodnonemške vlade pravi, da je bilo ugotovljeno, kako si je KP Zahodne Nemčije prizadevala strmoglaviti sedanji režim in da obstoj KP ogroža temeljna načela demokratičnih svoboščin na ozemlju Zahodne Nemčije.
Razpustitev KP Zahodne Nemčije je v sami Zahodni Nemčiji sprožila vrsto političnih vprašanj, ki pa se ne tičejo samo KP, temveč vsega demokratičnega življenja v tem delu Nemčije. Zakaj policija je takoj zasedla vse prostore KP, prepovedali so izhajanje 13 dnevnikom in 37 tednikom, s skupno naklado 130.000 izvodov.
Brez dvoma je razpustitev IvP Zahodne Nemčije v sedanjem času naletela na številne komentarje po svetu,' predvsem pa v sami Nemčiji. Tako je predsedstvo zahodnonemške KP objavilo deklaracijo, ki pravi, da je s tem ukrepom bonnska vlada postala ena najbolj reakcionarnih v Evropi. In čeprav je zahodnonemška vlada izjavila,
Glavna tema sedanjega časa — razorožitev in odvračanje vojnih nevarnosti — se čestokrat gleda enostransko, zaradi česar tudi določene ohrabrujoče poteze za reševanje tega kompleksnega problema ostanejo nepopolne in nedokončane. Industrija in vojna tehnika sta sedaj dosegli tak razvoj, v katerem pada število vojakov in klasični rodovi vojske — pehota — v senco najmodernejšega atomskega in s pomočjo radia vodenega orožja. Za uporabljanje teh vrst orožja, ki v prejšnjih vojnah še niso bila poznana, ni potrebno tako veliko število vojakov kakor doslej. Kako naj se torej v takih pogojih kaže razorožitev?
Velesile, ki so v zadnjih dveh oziroma treh letih delno zmanjšale število svojih oboroženih sil, so le sporočile, za koliko so zmanjšale število vojakov. Tudi sami vojni strokovnjaki v teh državah so, polemizirajoč z drugimi državami, odkrito priznali, da je taka demobilizacija nezadostna in pravzaprav celo potrebna zaradi krepitve vojnega potenciala. Kajti največji del demobiliziranih ljudi preide iz kasarn v sodobne tovarne, kjer sodelujejo pri izdelovanju sodobnega, največ atomskega orožja. Iz tega
ka ZDA. V zadnjih tednih se je tehniea nekoliko nagnila k Her-terju, čeprav so v začetku republikanski voditelji ostro nasprotovali Slassenu, ko je predlagal Her-terja namesto Nixona. Zanimivo jc, da se predsednik Eisenhower doslej še ni izjasnil o tem vprašanju.
Delegacija laoške vlade jc prispela v Peking. Vodi .10 princ Suvana Fuma, namen njenega obiska pa je utrditi prijateljske zveze med Laosom in Ljudsko republiko Kitajsko. Ob prihodu v Peking je Fuma izjavil, da bo politika Laosa dosledno nevtralna in da se Laos ne bo pridružil nobeni vojaški zvezi. Izrazil pa je svoje zadovoljstvo, da bo ta obisk prispeval k utrditvi prijateljskih odnosov z LR Kitajsko in sploh k utrditvi miru v Aziji,
da ne bodo začeli sodnijskega postopka proti osebnostim, ki so bile v preteklosti člani KP, če niso odkrito podpirale protiustavnih ciljev, so v treh dneh po prepovedi KP napravili policisti na tisoče hišnih preiskav, več deset komunistov ■ so zaprli, istočasno pa so začeli odstranjevati komuniste tudi iz raznih organov oblasti in iz parlamentov. Protesti proti prepovedi KP so bili zlasti številni v Vzhodnem Berlinu, poročajo pa tudi, da je začela delovati tajna komunistična radijska postaja »Svobodni nemški radio«.
V začetku tega meseca je postal žrtev gnusnega zločina pater Alojzij Golob' v minoritskem samostanu v Ptuju. Zločinec je s sekiro pobil gvardijana Goloba in ni pustil za seboj nobenih sledi. Razumljivo je bilo, da zločinca takoj ni bilo moč najti. Vendar je nagla in spretna akcija organov notranje. uprave že v nekaj dneh razjasnila gnusen zločin. Vendar so se v tujini nekateri nam nasprotni elementi o tej zadevi tako na široko razpisali, kakor da je bil ta umor »naročen iz političnih ozi-rov.« Še več! Klevetniki in natol-cevalci iz tujine so hoteli iz tega gnusnega zločina napraviti veliko politično afero in prikazati zločin kot »kruto preganjanje vere in cerkve v Jugoslaviji«. Razen tega pa so nekateri časopisi pridali k temu dogodku še nekatere druge klevete, ki pa niso niti resnične
nastaja, kakor dokazujejo vojaški strokovnjaki, nasprotujoče stanje: demobilizacija povečuje vojno učinkovitost.
Drugo nasprotje je v tem, ker se sovjetski in ameriški vojni strokovnjaki in politiki medsebojno kritizirajo, tla pod videzom demobilizacije večjega števila vojakov krepe atomsko vojno industrijo. Američani očitajo Sovjetski zvezi, da je v teku lanskega in letošnjega leta sporočila demobilizacijo 1,840.000 vojakov samo zato, da bi jih lahko uporabila v vojni industriji. Podobno pa očita tudi Sovjetska zveza Američanom.
V ZDA predvidevajo, da bodo do leta 1900 štele njihove vojaške sile okoli 2,000.000 vojakov, nasproti dvem milijonom 800.000, kolikor jih imajo danes. To jc torej zmanjšanje za okoli 2G odstotkov. Pri tej demobi-lizaciji bo upoštevano 450.000 ljudi iz pehote, 200.000 iz mornarice in 00.000 iz letalstva. Kakor je videti, se v prvi vrsti zmanjšuje pehota, ker se njena vloga v sodobni strategiji vse hitreje izgublja.
Vprašanje je, če bodo izdatki za vojsko v ZDA, ko bo le-ta zmanjšana za eno četrtino, manjši in če bodo
V Londonu v »Dolgi galeriji« Lancaster Housa se je začela IG. avgusta za zeleno mizo konferenca o ,—- sueškem problemu. Le-to je začel premier Eden, ki jc v opreznem govoru dejal, da je smatrati to konferenco za eno izmed naj-resnejših po drugi svetovni vojni.
Čeprav je bila londonska konferenca sklicana na zelo samovoljen način in čeprav so ji sklicatelji oz. pobudniki pripisali namen, ki nasprotuje suverenim pravicam Egipta, je vendar rodila nekaj dobrih uspehov. Predvsem — pomirila je nekoliko vzdušje v zvezi z nacionalizacijo Sueza,-- ki je bilo še nedavno tega polno ultimativnih izjav in vojaških groženj. Tudi začetni govor zahodnih delegatov — čeprav niso rodili ničesar takega, kar bi bilo sprejemljivo za Egipt — so nekako pripomogli, da je danes položaj kolikor toliko jasen. Angleški delegat je na primer povedal, da Britanija ne namerava vsiljevati konferenci naloge, minister Dulles pa je izjavil, da ZDA slej ko prej nasprotujejo uporabi sile v sueški krizi.
Ker stopa konferenca v drugo fazo — generalna debata je pri kraju, in zdaj je nastalo vprašanje, kako uresničiti predloge — bi utegnila pomeniti konferenca za zeleno mizo korak k ureditvi sueškega vprašanja, če bi'začetni duh konference prevladoval še naprej. Vendar je drugo fazo konference prehitel angleški zunanji minister, zahtevajoč, naj se delegati izrečejo za mednarodno upravo Sueškega prekopa. Se pravi, izrečejo naj
niti ne sodijo v to zvezo. Vse te zlonamerne nakane in vsa natolcevanja, ki so se nekaj dni kazala v tujih časopisih, so čez noč prenehale, ko je bilo pri nas objavlje-no^_da je zločinec oziroma morilec, 22-letni samostanski strežnik Janez Mohorko za — zapahi. Preiskava proti njemu je že v teku, oziroma je celo že končana. Javni tožilec v Mariboru je proti morilcu Mohorki vložil tudi tožbo. Obtožnica obtožuje Mohorka gnusnega roparskega umora, pri katerem si je prisvojil tudi 100,000 dinarjev, last pokojnega Goloba. Javna razprava proti zaprtemu Mohorki bo v začetku septembra. Kako so ta gnusen zločin hoteli prikazati nekateri časopisi v tujini in z njimi napačno informirati svojo javnost, pa znova dokazuje, da so se tudi tokrat zmotili in da je bilo njihovo klevetanje in natocevanje — zelo neinteligentno!
davkoplačevalci tudi manj obdavčeni, kakor danes? Že sedaj je bilo sporočeno ameriškim prebivalcem, naj ne pričakujejo zmanjšanja davkov. Stroški, namenjeni za vojne namene v ZDA v bodočih letih, kakor zatrjujejo v ZDA, ne bodo manjši od 40 milijard dolarjev letno, to se pravi, nič manjši od sedanjih. Računajoč s tem, da imajo v proizvodnji prvenstvo oziroma prednost nova vojna orožja (vodikova bomba, letala z dolgim radijem in projektili, vodeni s pomočjo radia), bodo finančna sredstva vsekakor rezervirana zanje. Vsoto pa, katero so rabili za vzdrževanje velikega števila vojakov, bodo po de-mobilizaciji te četrtine vojakov pre-vrgli za sodobno oborožitev.
Obstajajo predračuni, da bodo za ta nova orožja potrebovali okoli 70 milijard dolarjev letno več, liot porabijo danes v ZDA za oborožitev. Hkrati z načrtom o demobilizaciji v ZDA razmišljajo tudi o tem, kakšni naj bodo v bodoče regruti, katerih bo manj po številu, vendar bodo od njih zahtevali večjo tehnično znanje. Predvsem zaradi tega, da bodo znali opravljati s sodobno oborožlvijo. To pa pomeni, da bodo morali velike vsote nameniti za pouk teh vojakov,
se proti egiptovski nacionalizaciji. Le-ta je tudi predlagal, naj bi načela, o katerih so se sporazumeli, sporočiti Egiptu, zavrnil pa je tudi sovjetski predlog o sklicanju nove konference o Suezu. Tak pečat v drugi fazi konference le-to lahko uniči in jo kompromitira. Londonska konferenca namreč nima nobenega pooblastila, da bi sprejemala odločilne sklepe. Zato bi bilo vsako glasovanje za ah proti internacionalizaciji prekopa popolnoma negativen ukrep.
Nobena mednarodna konferenca, prav tako tudi londonska, nima nikake pravice odločati o notranjem egiptovskem ukrepu o nacionalizaciji premoženja na področju Egipta. Zato bodo države, ki sodelujejo na konferenci, konstruktivno pripomogle k ureditvi sueškega vprašanja le, če bodo dajale konferenci značaj, kakršen je bil v začetku in če se bodo sporazumele o sklicanju nove mednarodne konference, kakor je predlagal predsednih Naser, ali, če bodo našle pot k njenemu preraščanju v široko pristojno konferenco ali pa, če bodo sklenile prenesti to razpravo na OZN,
¡MMMMMšM
V TIRANI so podpisali konvencijo o varovanju in vzdrževanju mejnih znakov na jugoslovansko-albanski meji. Znano je, da so te znake leta 1931/35 obnovili. Konvencija predvideva vrsto ukrepov za varovanje in redno vzdrževanje razmejitvene črte.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET je sklenil v skladu z že podpisanim sporazumom med vladama FLRJ in Indonezijo, da bosta poslaništvi v Beogradu in Djakarti po-vzdžgnjeni na stopnjo veleposlaništev.
Za novega vrhovnega poveljnika kopenskih sil SOVJETSKE ARMADE je bil imenovan maršal Radion Malinovski.
Predsednik indonezijske republike SUKAHNO bo 29. septembra obiskal Kitajsko, kjer se bo zadržal dva tedna, še prej pa bo Suk:irn^ obiskal Sovjetsko zvezo, septembra pa tudi Jugoslavijo.
Podpredsednik bolgarske vlade KARLO LUKANOV jc bil imenovan za novega zunanjega ministra.
Predstavnik ARABSKE I.EGIJE je- izjavil, da je'neki izraelski odred vdrl kakega pol kilometra daleč na jordansko ozemlje, pri kraju Umriban v pokrajini Dzcnin in streljal na jordanske straže. Le-te so odgovorile in so ubile dva izraelska vojaka. Na izraelski strani so bili ranjeni trije ljudje.
še preden bodo oblekli vojaško uniformo.
Podoben proces se opaža tudi v Angliji, Vendar v Angliji, kjer imajo precejšnje finančne težave, hkrati zaradi zaostritve položaja z arabskimi državami celo mobilizirajo rezerviste, istočasno pa dajejo ogromna sredstva za sodobno oborožitev, za atomske poizkuse v Avstraliji in za proizvodnjo prve vodikove bombe.
Francozi, čeprav zaradi svojih vojaških operacij v Severni Afriki ne zmanjšujejo, temveč kar se da pove-Cavajo številčno stanje svoje vojske, prav tako dajejo velikanske zneske za sodobno orožje in delajo poizkuse v Sahari z radiom vodene izstrelke. Prav tako pa je v teku tudi modernizacija sovjetskega orožja, čeprav so lani in letos precej zmanjšali svoje oborožene sile.
Dejstvo pa je, da svet išče pot, kako bi se izognili nevarnosti vojne in kako bi zmanjšali izdatke in davke za vojne potrebe. Ni pa razloga, da v določenih državah, kjer imajo velikanske oborožene sile, ne bi mogli izvesti razorožitve, ker zaenkrat še ni mednarodnega sporazuma o razorožitvi. Toda tedaj, ko se začne razorožitev, nastane osnovno vprašanje: kako jc treba razorožiti? Ali samo reducirati »odvečno« število vojakov in izločiti zastarele tipe orožja, ali pa je treba zaustaviti dirko v sodobnem, Se strašnejšem oboroževanju .. .?
ZAHODNONEMŠKA KP POSTAVLJENA IZVEN
ZAKONA
Proti prepovedi ni priziva...
Zaplenjeno vse premoženje — Prve aretacije in preiskave — Za Zahodni Berlin prepoved ne velja
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPEESA ZA SLOVENSKI JADRAN
Reakcionarne sile izrabljajo
V POLITIČNE NAMENE IN PROPAGANDO PROTI JUGOSLAVIJI
SKRB DRUŽBE ZA OTROKE PADLIH BORCEV
n w Q	D
€SS BTrfl ~ - — —
e£i-1
smo doasns sp@misiM
hm
Komisija za podeljevanje štipendij (podpor) tistim otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Koper, ki obiskujejo šolo, pa nimajo potrebnih finančnih sredstev, je v tem tednu ugodno rešila že nad 100 takih prošenj. Se pravi, vsi ti bodo že od 1. septembra dalje prejemali mesečne podpore v višini, ki jo je odobrila ta komisija, in to do konca šolskega leta 1956/57. Občinski ljudski odbor v Kopru, ki je oskrbel finančna sredstva za te podpore, je do konca letošnjega leta odobril zanje 2,200.000 dinarjev. Računajo pa, da bo tudi za letošnje šolske leto zaprosil©* za štipendije okrog 180 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na področju občine Koper.
Lani je v občini Koper prejemalo podpore 180 otrok padlih borcev, ki so skupaj prejeli 5,300.000 dinarjev. Šolski uspehi teh štipen-dirancev v lanskem letu so bili zelo dobri, saj samo dva nista izdelala razreda v gimnaziji.
V razgovoru o šolskih uspehih teh otrok-štipendirancev z načelnikom oddelka za socialno skrbstvo pri ObLO v Kopru, tovarišem Leopoldom Cuckom, smo izvedeli, da je večina štipendirancev potem, ko dokonča šolo, zelo hvaležna za dodeljene štipendije. Tako je gojenec pomorske šole potem, ko jo je dokončal, priznal, da brez štipendije sploh ne bi mogel doštu-dirati. »Resnično,« je dejal 'tov. Cucek, »veje iz otrok padlih borcev, ki prejemajo štipendije, topla hvaležnost za skrb, ki jim jo izkazujemo. In tudi denar, če tako rečem, ki ga daje ljudska oblast za otroke padlih, je dob.ro naložen.

vr
Le škoda, da ta finančna sredstva niso prišla prej! Tako je namreč nekaj otrok padlih borcev, ker niso imeli sredstev, moralo predčasno zapustiti šole.«
Načrti organizacij SZDL piranske občine
¥ ¡©sem ^eč
Osnovne organizacije SZDL v piranski občini so v letošnjem letu zelo povečale svojo dejavnost. V prvi vrsti so uredile evidenco članstva, pobrale in že odvedle članarino, razen tega pa so imele več sestankov, na katerih so razpravljali o vsakodnevnih političnih in organizacijskih vprašanjih, Tako je v Ravnah, kjer je še lani vladalo precejšnje mrtvilo, v letošnjem prvem polletju je bilo več sestankov, na katerih so se temeljito pogovorili o načinu dela. Rezultat teh posvetovanj je predvsem dejstvo, da se člani tamkajšnje organizacije živo zanimajo za gospodarsko problematiko in aktivno sodelujejo pri reševanju vseh družbenih vprašanj, kateremu so dali v upravljanje ekonomijo, S tem želijo usposobiti mladino v gospodarjenju in ji vzbuditi čut za odgovornost pri vodenju gospodarskih obratov. Podobno je tudi v Sečovljah. Tam je osnovna organizacija SZDL v veliki meri pomagala pri ustanovitvi aktivov žena za-družnic in mladih zadružnikov. Prav tako je dosledno vodila računa o delu krajevnega DPD Svoboda, kateremu je pomagala z nasveti ter ga usposobila za enega najboljših v občini.
Za konferenco Združenja za mednai"odno pravo, ki bo od 26. avgusta do 2. septembra letos v Dubrovniku, se je prijavilo nad 600 zastopnikov skoraj iz vseh krajev sveta.
'jp $
Predsednik Centralnega odbora ZB NOV Jugoslavije Aleksander Kankovič je v imenu predsednika Tita sprejel na Brionili 64 dečkov in deklic iz 15 držav, otrok padlih staršev v zadnji vojni, ki so kot gostje ZB na 20-dnevnem letovanju v mednarodnem letovišču v Selcah.
* *
Pred dnevi so končali glavno delo pri zamenjavi starega podmorskega, telefonskega in brzojavnega kabla med Zadrom in Lošinjem, kakor tudi za povezavo
drugih otokov z Zadrom.
* *
Drugo leto, v mesecu juniju, bo začeta tovarna viskoze v Loznici polzkusno obratovati. Ko bo tovarna v rednem obratovanju, bo dajala letno 16.000 ton umetnih vlaken, 3000 ton umetne svile, 740 ton gumenega avtokorda in 510 ton celofana.
* *
Čeprav so že 1952. leta začeli graditi novo tovarno »Bellnka« v Soteski pri Ljubljani, bo te-ta dokončana komaj prihodnje leto, v začetku marca. »Belinka« je tovarna elektrokemičnih izdelkov in bo potem, ko bo proizvodnja stekla, proizvajala 2000 ton vodikovega peroksida. To bo pomembno za našo tekstilno in kemično industrijo, kjer ga uporabljajo kot belilo, za pralna sredstva, v živilski industriji za konservira-nje, v medicini za sterilizacijo, pri proizvodnji umetnih mas, pa
tudi v metalurški industriji. * *
Ker proizvajajo hidroelektrarne v Makedoniji zaradi suše precej manj električne energije, so morali reducirati potrošnjo električne energije za industrijo za okoli 20 odstotkov.
* *
Iz Ploče je izplul prvi domači turbinski tramper »Drvar«, naložen s 10.500 tonami boksita. Tramper »Drvar«, dolg 146 metrov, je eden izmed prvih iz serije 12 podobnih ladij, ki jih Izdeluje ladjedelnica »3. maj« na Reki.
Pridite in oglejte si tradicionalno
25. VIII. do 2. IX. 1956 113 Gospodarskem razstavišču v MIlani
razstava vin vseii kontinentov sveta — najsodobnejši vinogradniški in kletarski stroji — druga pomožna sredstva — tradicionalna po-skušnja vin
SODELUJEJO: Alžlr, Anglija, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Cile, Francija, Grčija, Italija, Južna Afrika, Madžarska, Malta, Maroko, Mexiko, Nemčija, Portugalska, Romunija, Španija in Jugoslavija.
za obisk se poslužite 25% popusta na železnici!
VAŽNO ZA NASE OLJARJE

Oljarstvo Slovenske Istre je izredno pomembna postavka našega gospodarstva. Pristno oljčno olje je zelo važno zlasti za uspešen razvoj ribje industrije, ker ta uporablja za konzerviranje rib le najboljše pristno oljčno olje. Oljkini nasadi uspevajo na obalnem pasu Istre in štejejo okrog 120.000 oljčnih dreves. Vrednost teh nasadov lahko računamo na eno in pol milijarde dinarjev.
Znani park v Sežani je tudi delno ogrožen zaradi letošnje posebe eksotičnega drevja in grmičevja
Ostra zima je v minulem mesecu februarju zelo resno ogrožala to veliko ljudsko premoženje. Temperatura od —13 do—14o C je za oljčno drevje kritična. Spomladi smo sicer vsi računali še z mnogo težjimi posledicami pozebe, ki pa ni bila tako katastrofalna. Zahvaliti se moramo zato le odpornosti naše oljke, in pa pametnim nasvetom in ukrepom naših oblasti in ustanov. Na sestanku kmetijskih strokovnjakov in praktikov, ki je bil sklican spomladi na Zavodu za jadranske kulture v Škocjanu, je bilo' sklenjeno, da pustimo oljčno drevje popolnoma pri miru. Smatrali so, da je vsako obrezovanje oljk nevarno. Pozeblo oljčno drevje je prebolelo težke posledice pozebe ter je yeči-noma ozelenelo. Veliko je k temu pripomogla vlažna spomlad in zelo toplo poletje.
Zavod za jadranske kulture v Škocjanu je sklical dne 11. t, m. ožji posvet strokovnjakov Okrajne zveze. Dne 16. t. m. je OZZ sklicala na sestanek vse kmetijske referente pri kmetijskih zadrugah na območju občin Koper, Izola in Piran. Dne 18. t. m. pa je bil strogo obvezen praktični sestanek vseh kmetijskih strokovnjakov, ki delajo na pospeševanju sadjarstva na področju omenjenih občin. Sestanek je trajal ves dan in je bil v oljčnih nasadih kmetijskgea posestva v Ankaranu. Tam je bilo definitivno sklenjeno, kako bomo obrezovali poškodovane oljke.
Oljčno drevje je bilo po stopnjah poškodbe razdeljeno v 4 skupine. Vsako skupino je treba posebej obravnavati. Oljčno drevje bomo torej obrezovali takole:
1. Mlado oljčno drevje, ki je v glavnem najbolj prizadeto, moramo obrezati najbolj energično. Odstra-
niti ■ moramo vse poškodovane debelee in pustiti le en sam najlepši zeleni poganjek. Z delom moramo končati najpozneje do 15. septembra t. 1.
2.	Starejše drevje, ki je še živo, ni pa še pognalo zelenih poganjkov, moramo pustiti pri miru in ga ne smemo obrezovati.
3.	Starejše oljčno drevje, ki je do tal pozeblo in je suho, moramo posekati do tal, potem, ko smo si preskrbeli potrebno sečno dovoljenje.
4.	Starejše drevje, ki različno poganja olirežemo do konca septembra t. 1. V kolikor nismo dela končali, začnemo ponovno z obrezovanjem takoj, ko mine nevarnost zime. Obrezovanje mora biti tako, da povzročimo drevju čim manj ran. Zato moramo odstranjevati le pozeblo in suho vejevje, ter prego-ste poganjke malo razredčiti.
Končno moramo drevju pomagati z gnojenjem. Gnojili borno najboljše, če pozeblemu drevju dajemo umetna gnojila v treh obrokih. Gnojiti moramo popolno, to pomeni s kalijevimi, fosfornimi in dušičnimi gnojili. Fosforna in kalijeva gnojila, to sta superfosfat in kalijeva sol (potaša), podkopljemo- čim bliže korenin novembra in decembra, to je pred zimo. Na drevo, katerega veje merijo clo I metra, dajemo 10 dkg kalija (potaše) in 40 dkg superfosfata. Drevju z vejami do dveh metrov dajemo 1/2-kg potaše in 2 kg superfosfata. Večjemu drevju pa damo dvojno količino. Dušična gnojila, to je kalkamonsal-peter ali nitramonkal ali čilski so-liter dajemo v dveh obrokih in sicer enkrat meseca februarja—marca in drugič maja—junija. Mlajšemu drevju dajemo okrog 20 dkg na drevo, srednje močnemu 1 kg in starejšemu do 2 kg na drevo. Vsakokrat damo polovico navedene količine. Dušičnih gnojil ni treba podkopavati. Norme gnojenja ne morejo biti natančne; zato navajamo le približne.	A. Flego
Kmalu bo zrelo
Z odlokom Zveznega izvršnega sveta so bile določene nove cene za umetna gnojila domače in tuje vrste. Domača gnojila imajo prodajno ceno od 9 do 13 din k£, cene gnojil iz uvoza pa se gibljejo od 9 do 20 din kilogram. Nove cene so mnogo bolj ugodne, kot so bile prejšnje in bodo lahko kmetovalci le-1.e kupovali za vse kmetijske kulture brez kakršnihkoli obveznosti.
Komisija za štipendije OLO Koper razpisuje naslednje štipendije:
1.	Filozofska fakulteta: za študij slovenščine: 2; za študij angleščine: 2; za študij falozofije: 2.
2.	Prirodoslovno mat. fak.: za študij matematike: 2.
3.	Tehniška fakulteta: gradbeni oddelek: 3; odd. za arhitekturo: 2.
4.	Pravno-eltonomska fakulteta: ekonomski oddelek: 2; pravni oddelek: 2.
5.	Medicinska fakulteta: stomatologija: 5.
6.	Farmacevtska fakulteta: 3.
7.	Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo: agronomski oddelek: 2; veterinarski oddelek: 2.
8.	Višja šola za telesno vzgojo: 2.
9.	Akademija za igralsko umetnost: 3.
10.	VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA: za študij slov.-angl.: 2; za študij angl.-slov.: 3; za študij mat'.- fiz.: 2; za študij, predvojaške vzgoje; 1.
11 Dvoletna gospodinjska šola Groblje: 3,
12.	Šola za sanitarne tehnike: 1.
13.	Šola za socialne delavce: 3.
14.	Gradbena srednja, šola: 2.,
15.	Fizkuiturna srednja šola: 3.
16.	Kmetijska srednja šola: 1.
Prosilci naj vlože jsravilno kol-
kovane prošnje in sledeče priloge:
1.	Prepis zadnjega šolskega spričevala,
2.	potrdilo o vpisu v šolo,
3.	potrdilo o imovinskem stanju,
4.	družinski list,
5.	potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroških doklad.
Komisija ne bo upoštevala prošenj, katerim ne bodo priložene vse zahtevane priloge, in prošenj dijakov ali študentov šol, ki niso zajete v razpisu.
Rok za vlaganje prošenj je do 10. septembra 1956.
Komisija ne bo reševala prošenj, ki bodo dospele po navedenem roku.

C??

Mlekarna v Sežani je letos predelala 2,676,000 litrov mleka, ki ga je od približno 3,000 mlekodajalcev zbrala v stotih zbiralnicah na področju bivšega sežanskega okraja. Iz zbranega mleka so izdelali 96.000 kilogramov masla, 68.000 kg kazeina, 37,000 kg ekspres hladnega kazeinskega lepila, ki ga uporabljamo pri mizarskih delih, okrog
Slika kaže prizor z nedeljskega tekmovanja traktoristov: kolektivno ugotavljanje kakovosti dela — porok za pravilno oceno
3,000 kilogramov smetane, 3,500 kg kuhanega masla ter 8.600 steklenic jogurta. Največjo dosedanjo produkcijo so imeli v juliju, ko so prekoračili sedanji plan predelave za 4.000 litrov dnevno in dvignili produktivnost v prvem polletju za 14 odstotkov od lanskoletne ter pri tem povečali proizvodnjo za štiri odstotke od planirane za preteklo polletje.
Sežanska mlekarna . je ena najmodernejših v državi. Dograjena je bila pred dvemi leti in ima najsodobnejše stroje za pasterizacijo mleka, za izdelovanje kazeinskih lepil in kazeina, za predelavo mleka v maslo, hladilnice; stroje za izdelavo ledu in vso opremo za pranje vrčev ter polnjenje steklenic za jogurt.
O gospodarjenju ter družbenem upravljanju v tem podjetju, kakor tudi o njegovi odkupni ter prodajni politiki bomo še pisali. Ob tej priložnosti bomo obravnavali tudi vzroke, zakaj naj bi podjetje znižalo odkupne cene mleka za 2 dinarja ter s tem povzročilo zaviranje stimulacije v živinoreji, ki se je v zadnjih letih že lepo razvila na sežanskem, kakor to namerava, namesto da bi znižali cene svojim proizvodom z izkoriščanjem vseh notranjih rezerv in ponudili tržišču blago, ki ga imajo trenutno v skladiščih na zalogi.	sv
23.170 km »SLUŽBENIH« VOŽENJ
Zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji (Ur. 1. FLRJ št. 43-391/50) je uredil pravice, ki jih ima delavski kolektiv pri upravljanju s podjetji, z zaupanim mu premoženjem. Vse to nam je danes že precej znano.
Uredba o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. I. FLRJ št- 51-424/53) pa je uredila mnogo vrzeli, ki so nastale v zvezi s prvo citirano uredbo ali pa so se pojavile v teku razvoja naše zakonodaje ter našega delavskega upravljanja. Med drugim je določila v čl. 23 naslednje: »Podjetja, ki so v izgradnji ali pri katerih so v teku priprave za začetek dela, praviloma nimajo organov delavske uprave.«
Iz te določbe izhaja mnogokaj, predvsem pa to, da podjetja v izgradnji le praviloma nimajo delavske uprave. Kaj je razumeti pod pojmom »praviloma«, ni nikjer pojasnjeno. Vsekakor odločajo velikost nastajajočega podjetja ali morebitni pogledi na gospodarjenje s premoženjem ljudi, ki jim je podjetje v izgradnji zaupano. Kjer gre torej za podjetje večjega značaja ali pomena, za kar so potrebna večja denarna in materialna sredstva, tam bo ta »praviloma« že prišel tako v poštev, da bo treba postaviti organe delavskega upravljanja, če tudi niso v podjetju samem dani pogoji za to. Nadalje nastaja enaka potreba zaradi morebitne odločitve izdelka, ki ga naj podjetje producirá. Danes je v veliki večini toliko vzorcev na trgu, da se je včasih težko odločiti za najboljšega, četudi morda ni vedno najcenejši. V takih primerih bo torej organ družbenega oz. delavskega upravljanja nujno potreben. Nadalje bo potreben ta organ za vse one zadeve, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora in deloma tudi delavskega sveta. Konkreten obseg-njegovih pravic je pač treba ugotoviti in nedvoumno zapisati v posebni odločbi, ki naj jo izda ustanovitelj.
Organ upravljanja je sestavljen redno iz članov kolektiva. Pri podjetjih v izgradnji ima ustanovitelj še posebne pravice in tudi dolžnosti, zaradi tega more postaviti ta upravni organ po svojem prostem preudarku. Zato bi bilo treba zajeti vanj tudi nekaj članov izven delovnega kolektiva, n. pr. dobre gospodarstvenike, dobre finančnike, predstavnika NB, pristojne zbornice, dobre pravnike, seveda pa tudi strokovnjake iz področja, na
katerem bo imelo bodoče podjetje svojo glavno dejavnost. Tak organ bi obsegal pri večjih podjetjih 10—15 ljudi, toda tudi upravni odbor bo imel najmanj toliko članov, delavski svet pa še več. Med njimi bi seveda imel svoje predstavnike tudi kolektiv, po načelu, da pripada mest iz kolektiva delavcem in le '/4 uslužbencem.
Člani iz kolektiva morajo biti izvoljeni na osnovi tajnih in neposrednih volitev.
Postavitev takega organa ne pomeni do direktorja, ki mu je izgradnja novega podjetja zaupana, nikakega nezaupanja, pač pa pomoč pri delu. Kolektiven organ, sestavljen po večini iz članov izven podjetja in le v manjšini iz članov kolektiva, bo enako skrbno zasledoval splošno korist in koristi podjetja in ne bo dajal nikomur prednosti. Nobeno podjetje namreč ni samo sebi namenjeno niti ne za to, da prejema njegov kolektiv plačo, marveč da skupnosti čimveč daje, pri čemer se mora včasih kdo iz podjetja v svojih željah celo omejiti — skupnosti v korist!
S postavitvijo tako sestavljenih organov upravljanja bo torej prišel izraz »praviloma« popolnoma do veljave, kajti pri ustanavljanju malih podjetij, ki mejijo na obrtne obrate, pač ne bo potrebno imeti večjega in kolektivnega organa za upravljanje nastajajočega podjetja, ampak bo to zlahka opravljal posameznik, kar pa pri večjih organizacijah ni vedno lahko in mogoče.	Cafl.
Žc dalj časa se je po Izoli šu-šljalo, da v podjetju »Sadje-zele-njava« nekaj ni v redu. Poročali smo že, da je Okrajni ljudski odbor v Kopru razpravljal prejšnjo jesen o poslovanju tega podjetja ter sprejel sklep o njegovi likvidaciji. Okrajna zadružna zveza pa je, ker je smatrala, da mora takšno podjetje v Izoli še nadalje delovati, sklenila, da prevzame vso ak-tivo in pasivo podjetja in na tej osnovi ustanovi novo zadružno podjetje. V obdobju reševanja kdo bo upravni organ tega podjetja v prihodnje, je prišlo z nadaljnjem gospodarjenju do novih nepravilnosti.
Brez vednosti kolektiva je dosedanji direktor najel privatni avtomobil Hermana Pečariča, s katerim je sklenil dve pogodbi. V prvi, ki je veljala za mesec marec, april in maj, se je podjetje obvezalo, da ho Pečarič dobil povrnjene vse stroške za potrošeno gorivo in 10 dinarjev od prevoženega kilometra. V dopolnilni pogodbi z dne 1. junija je dobil Pečarič 25 dinarjev od kilometra, podjetje mu je plačalo gorivo in mazivo, za vzdrževanje avtomobila pa je moral skrbeti sam (t. j. generalna popravila in podobno). Na osnovi teh pogodb je podjetje potrošilo za uporabo privatnega avtomobila skoraj milijon dinarjev, ker je plačevalo gorivo za 23.170 km voženj, manjša popravila in nabavilo za ta avtomobil 6 gum.
Zanimivo je pogledati, kakšne so bile te »službene« vožnje, za ka-
C-ooaoooooooooooooooooooooooooooooaxjoococ^^
'. .. če bi trgovina s sadjem in zelenjavo »Breskva« v novi tržnici v Kopru posvetila več skrbi asortimentu blaga za široko potrošnjo. To bi ji verjetno uspelo, če se ne bi ukvarjala s prodajo na veliko, kar dela brez dovoljenja
___če bi gostinci v Portorožu vsaj do naslednje »Portoroške noči«
skušali premisliti, kako bi s skupnimi močmi dostojno postregli tudi tistim številnim gostom, ki so letos 11. avgusta žejni, lačni in naveličani prerivanja odšli domov
... če bi podjetje »Kruli« v Kopru po polletni dobi že sklenilo z vajencem učno pogodbo. Le-tega imajo namreč na »preizkušnji« že od 1. marca letos pa še niso z njim sklenili učne pogodbe, čeprav bi jo morali takoj. Ob tem še eno vprašanje! Kako so ga sploh mogli socialno zavarovati, če nimajo z, njim sklenjene učne pogodbe?
. . čo bi vsi tisli brezposelni ljudje iz Kopra in Pirana, ki so pismeno obračajo do višjih oblastnih organov, v svojih pritožbah tudi navajali resnično podatke, zakaj so jih posamezni kolektivi izločili ,iz svojih vrst. Namesto, da pišejo neresnične izjave, bi se raje oprijel; resnega dela, katerega ne manjka, in rajo skrbeli, da bi s poštenim in vestnim delom preskrbeli svoje družine.
tere so se člani koliktiva sicer večkrat zanimali, vendar pa nikoli odločneje zahtevali od direktorja, da bi jih pojasnil. Podjetje verjetno ni imelo potrebe, da pošilja avtomobil v Loško dolino (od tam je doma direktor in evidenca kaže, da je bilo v tej smeri prevoženih okrog 2000 km), niti ne v Hruševjc pri Postojni, (prevoženih 500 km — dom direktorjeve žene), niti v Zagreb z odhodom zvečer in povrat-kom v Izolo drugo jutro (kaj lahko poslovni človek podjetja »Sad-je-zelenjava« Izola opravi ponoči v Zagrebu), niti na Keko, Pivko ali kam drugam, kjer verjetno ni bilo potrebe niti ni bilo nujno, da je vozilo peljalo v bližnji kraj na sestanek, ko bi lahko z manjšimi
stroški uspešneje opravili isti posel telefonično. Nujno se postavlja vprašanje, kakšno je bilo gospodarjenje v tem podjetju, da ,ie prišlo do takih stvari. Morda bo po ugotavljanju nepravilnosti pri uporabljanju avtomobila na račun podjetja za koristi posameznikov prišlo tudi do težko pričakovane razjasnitve kako in kaj je pravzaprav s tem podjetjem in njegovim dosedanjem delom. Podjetje ima namreč naslov »Sadje-zelenja-va«, po drugi uradni verziji pa »Istra-sadje«. Okrajno sodišče v Piranu je dovolilo te dni razprodajo nekaterih osnovnih' sredstev za kritje starih dolgov. Kam bo vse to pripeljalo podjetje in kdo bo za to kriv?	sv
S seje občinskega gospodarskega sveta v Piranu
Gospodarski svet piranskega ObLO jo na svoji zadnji seji minuli ponedeljek razpravljal o nekaj zelo važnih gospodarskih problemih občine. Tako so na primer sklenili, da je treba zaradi dokazane nerentabilnosti, ki se ni popravila niti po priključenem obratu za izdelovanje emulzije, ukiniti piransko plinarno. Potrošniki . plina, ki ga jim je doslej dobavljala piranska plinarna, bodo morali uporabljati butan-plin v jeklenkah ali pa elektriko. Glede na to bodo v kratkem sklicali posvet največjih potrošnikov plina v občini in se z njimi pogovorili o tem problemu.
Piranske trgovine so predlagale občini reorganizacijo, ki pa jo je svet za gospodarstvo zavrnil kot neutemeljeno. Zdaj so namreč v Piranu štiri trgovska podjetja, predlagana pa je sprememba, naj bi bili samo dve: eno z devetimi poslovalnicami za živilsko stroko, in eno s štirimi poslovalnicami za mešano blago. Gospodarski svet je priporočil, naj se podjetja reorganizirajo v dosedanjem okviru in ukinejo nerentabilne poslovalnice. Delavska zadruga naj odda poslovalnice izven občine (na Hrvati-nih, Škofijah in v Bujah). V kolikor bi člani predlagali likvidacijo Konzumne zadruge, naj bi se le-ta priključila kakemu obstoječemu, ali pa naj bi se osnovalo novo samostojno trgovsko podjetje.
Veliko so razpravljali tudi o trgovski mreži v Portorožu. Ugotovljeno je namreč, da ta še zdaleč ne zadovoljuje potreb. Za sadje in zelenjavo sta dve poslovalnici, vendar pa trg ni dovolj oskrbljen. Prodajalne za kruh sploh ni in je v Portorožu problem preskrbe s kruhom zelo akuten, ker kruha redno vsak dan zmanjka. Ljudje tudi niso zadovoljni z mesnico, še manj pa z mlekarno. Gospodarski svet je zato sklenil, da bo organiziral v Portorožu posvetovanje vseh prizadetih, to je predstavnike potrošnikov, Turističnega društva, trgovcev in gostincev ter občine. Na sestanku se bodo pogovorili, kako naj pereče stanje čim uspešneje rešijo in bodo sprejete sklepe skušali tudi takoj izvesti. mc
Ustanovili so aktiv mladinskih zadružnikov
Preteklo nedeljo je bil v Ilirski Bistrici sestanek mladincev, ki so se pogovorili o nalogah mladih zadružnikov. Sklenili so ustanoviti aktiv mladih zadružnikov, ki bo najtesneje sodeloval s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo.
Za sedaj se je priglasilo le deset članov, kaže pa, da se bo njihovo število že v kratkem znatno povečalo. Na sestanku so izvolili za predsednika odbora Janeza Jamska in sestavili načrt programa dela, ki ga bodo sprejeli na rednem občnem zboru.	Š. j.
SEMINAR ZA ČLANE POTROŠNIŠKIH SVETOV
(Nadaljevanje)
G. določbe o posebnih dodatkih, zlasti o višlnt dnevnic za službena potovanja (splošni predpisi omejujejo dnevnice navzgor), o terenskih dodatkih, o višini plač med plačanim dopustom, o višini nagrad vajencem, o višini nadomestila za ločeno življenje ipd.
7.	določbe o tem, kateri organi delavskega samoupravljanja in podjetja izdajajo odločbe v zadevah plač delavcev in uslužbencev,
8.	višino odstotka sklada za plače, ki se steka v sklad za premiranje.
Gospodarska organizacija lahko vključi v tarifni pravilnik tudi druge določbe, ki so v neposredni zvezi s plačami delavcev in uslužbencev, ni ji pa treba sprejemati tistih, ki so v splošnih predpisih obvezno urejene, n. pr. pravica do udeležbe pri dobičku, do delnih prejemkov v času suspenzije itd.
Ce so tarifne postavke postavljene v razponu, mora tarifni pravilnik vsebovati tudi merilo za določevanje plače v okviru razpona,
Način trgovanja trgovskih podjetij.
Vsa trgovska podjetja poslujejo po posebnih, v naši zakonodaji sicer neuzakonjenih predpisih, po takoimenovanih uzancah. Predpisi so zelo obširni, izhajajo pa iz dolgoletne in bogate prakse. V podrobnosti so določeni pogoji, ob katerih je možno skleniti pogodbo za lcupo-prodajo blaga. Glede cc-n, stroškov prevoza, plačilnih in vseh ostalih pogojev imamo podrobne predpise, po katerih se morajo v primeru spora ravnati vsa trgovska podjetja, njih predstavniki, domača in tuja gospodarska in civilna sodišča ter drugi organi. V notranjem prometu z blagom odločajo o teh predpisih gospodarska sodišča do vključno Vrhovnega
gospodarskega sodišča v Beogradu. V mednarodnem (meddržavnem) blagovnem prometu odločajo v primeru sporov med kupcem in prodajalcem sodišča obeh držav, v težjih primerih, kjer se obravnavajo v sporu velike količine blaga, vrednosti in imovinske pravice držav, pa ima izključno pravico odločanja mednarodno sodišče v Haagu (Holandija), Obravnavali bomo le nekaj najvažnejših vprašanj iz teh predpisov:
A. GROSISTICNA TRGOVSKA PODJETJA I. Za notranjo trgovino.
Grosistična podjetja za notranji promet nabavljajo blago, s katerimi trgujejo, pri proizvajalnih podjetjih (tovarnah) in kmetijskih gospodarskih organizacijah (kmetijskih posestvih, zadrugah), Grosistično trgovsko podjetje ne sme prodajati blaga drugemu grosističnemu trgovskemu podjetju. Takšni poslovni odnosi med dvema grosistoma predstavljajo verižno trgovino, ki jo naši predpisi prepovedujejo ali vsaj zelo omejujejo s tem, da se takšno prekupčevanje z blagom ne prizna kot promet, iz katerega ima podjetje pravice v obliki dobičkov, skladov in drugih takoimenovanih bonitet.
Pri nabavi blaga se grosistična trgovska in proizvajalna podjetja ravnajo po že omenjenih splošnih pravilih (uzancah), ki so veljavna na tem območju, odnosno v tem obdobju. Pri tem gre grosističnemu trgovskemu podjetju za to, da kar najugodneje kupi, proizvajalnemu podjetju pa, da kar najugodneje proda. Vse to ureja kupo-prodajna pogodba (naročilnica, dobavnica, osebni dogovor in drugo;, sklenjena med kupcem in prodajalcem. Kupo-prodajna pogodba mora vsebovati vse pogoje, ob katerih bo dobavljeno, odnosno prevzeto določeno trgovsko blago. Kupo-prodajna pogodba (kupčija) praviloma naj ne bi bila sklenjena nikoli ustmeno ali telefonično, temveč redno pismeno.
opozorilo članom potrošniških svetov!
V	praksi se dogaja, da so blago prodaja ali kupuje brez pismenih pogodb, kar neštetokrat povzroča nesporazume in spore med prodajalcem in kupcem. Dolžnost potrošniških svetov je, da s lcotrolo dokumentacije ugotovi, ali je kupo-prodajna pogodba pravilno pismeno sklenjena.
V	pogodbi morajo biti določeni vsi pogoji, ob katerih bo določena količina določene vrste blaga dobavljena. Pogodba torej vsebuje polni naslov prodajalca, polni naslov kupca, koli-
čino in vrsto blaga, ki je predmet pogodbe, ceno tega blaga, plačilne pogoje in drugo.
SPREGOVORIMO NEKAJ O TEM
a) Količina in vrsta blaga.
Pogodba med kupcem in prodajalcem mora vsebovati točno označbo količine v naturalnih merah (kilogrami, litri, metri, tone, prostorninski ali kvadratni metri, komadi) in označbo kvalitete blaga. Posebno važna je pravilna označba kvalitete. Različne vrste blaga nosijo najrazličnejše označbe kvalitete, Označba blaga je imenska ali številčna. Posamezni artikli (blago) se označuje z imenom kot na primer pri živilih: sir trapist, emen-taler, gorgonzola, kačkavalj itd; riž domači (makedonski ali slavonski), »Splendor« — italijanski, »Carolina« — ameriški, burmanski itd; kava »Santos«, »Mocea« itd. (Iz prakse poznamo nekako šest vrst rlža pod imenom »Splendor«). Pri tekstilnem blagu se uporablja za označbo kvalitete ime in številka artikla. Zaradi množice najrazličnejših vrst surovin in kvalitete izdelka je to nujno potrebno. V osnovi razlikujemo volnene, svilene, konopljene, lanene in druge izdelke. Samo pri volnenih lahko naštejemo nešteto vrst in kvalitet. Volnen izdelek je lahko tkanina, nogavica, jopič in drugo. Tkanina je lahko pripravljena za žensko ali moško oblačilo. Ce je tkanina čisto volnena, je drugačna od tkanine, ki je mešana (sestavljena iz več vrst surovin). Način izdelave določa novo delitev (pri volnenih, pa tudi mešanih tkaninah ločimo na pr. kamgara od štreingarna). Gostota in vrsta tkanja igrata pri tkanih izdelkih odločilno vlogo. — Vrnimo se k živilom. Pri sklepanju pogodbe morata kupec in prodajalec točno določiti, ali bo na primer olje navadno semensko (repično ali jedilno), bučno ali olivno (nerafinirano, enkrat ali dvakrat rafinirano, izdelano iz te ali one vrste surovin itd.) Ce bosta pogodbenika sklepala pogodbo za sladkor, bosta v pogodbi določila, da bo to fini ali grobi kristal ali sladkor v kockah, Pri suhomesnatih izdelkih bosta določila, da mora biti salama šunkarica, lovska, navadna letna, zimska ali drugačna.
opozorilo Članom potrošniških svetovi
Sveti potrošnikov naj vse te in druge činitelje upoštevajo ter izvajajo kontrolo nad sklepanjem pogodb, v katerih morata biti vrsta in količina blaga točno določeni. Možne so najrazličnejše malverzacije. Včasih bo verjetno treba poklicati na pomoč nepristranskega strokovnjaka.
IZ NAŠIH MUZEJEV
Predmeti ne bodo več gluhonemi...
i i
Kulturni drobiž
NOV MAKEDONSKI ROMAN
Makedonska književnost je v polnosti zaživela in se razmahnila šele z osvoboditvijo. Te dni je izšel v Skoplju že tretji makedonski roinan, roman .Jordana Leova: »Pobratima«. Pisatelj si je izbral za temo zaspano in brezdušno makedonsko malomestno provinco med dvema vojnama. To je obenem tudi poskus satiričnega romana. V ospredju romana stojita pobratima John Amerikanec, makedonski izseljenec in Jovče Elez. Doživljata vse mogoče zgode in nezgode, vse ostalo dogajanje v romanu je pa podrejeno njunim doživljanjem. Ocene, ki so o njem pred kratkim izšle sicer opozarjajo na nekatera šibkejša mesta, vendar pa so si vse edine v tem, da je roman uspel.
ČEHI O NAS
Te dni sta izšli na Češkoslovaškem dve knjigi o Jugoslaviji. Prvo je napisal inženir Jiri Ilorak. Njen naslov je »Jugoslavija in ZSSR« in govori o najnovejših mednarodnih odnosih med našima dvema državama, posebno pa še o obisku sovjetskih državnikov v Beogradu in Titovem obisku v ZSSR. Pisec je dodal knjigi tudi govor, ki ga je imel predsednik Tito na stadionu Dinamo v Mo-! svi.
Drugo knjigo je napisal češki književnik Karel Konrad, avtor vojnega romana »Odločitev«. V knjigi so zbrani zapiski iz časa, ko se je mudil pisatelj v Jugoslaviji (leta 191G). Prvi del posveča svojemu obisku Jugoslaviji in Beogradu, v drugem delu pa popelje bralca skozi vse republike. »Po vrnitvi s poti«, — piše — »ki ni očarala le naše duše, marveč tudi naše čute, sem zapisal te vrstice. Šele sedaj se mi nudi ugodna priložnost, da jih objavim. Mislim, da lahko tudi s tem do-prinesem nekaj k ustvaritvi naših starih in prisrčnih odnosov.«
Kader iz filma »Kruh in sol«
SREDI SNEMANJA KOPRODUKCIJSKEGA FILMA »KRUH IN SOL«
ARHEOLOŠKA RAZISKOVANJA POSTOJNSKEGA MUZEJA
Zgodovinarji odkrivajo življenje pivške kotline
Čeprav je Okrajni muzej v Kopru odprt samo dopoldne, je le-ta stalno poln obiskovalcev in občudovalcev starih muzejskih predmetov. Prav v zadnjih tednih, ko naše morje privablja in sprejema večje število domačih in tujih izletnikov, je to poznati tudi v muzeju, kjer je večji obisk. Kdo bi naštel sto in sto predmetov, ki so razstavljeni v šestih muzejskih oddelkih tega muzeja? Za točno število, razumljivo, ve le kolektiv muzeja, ki tudi iz dneva v dan dopolnjuje zbirke z novimi, zdaj najdenimi ali odkupljenimi predmeti. Vendar so vsi razstavljeni predmeti dandanes popolnoma — »gluhonemi«. Zakaj? Samo rastav-ljeni so, pod ali nad njimi pa nt nobenega podpisa, ki bi razlagal na primer, kaj ta ali oni predmet prikazuje, iz katerega časa je in podobno. Skratka — manjkajo ponazorila teh predmetov. Res je, a kolektiv muzeja to tudi dobro ve. 2e pred časom so zato začeli izdelovati lične steklene ploščice, na katerih so z rdečo barvo legende za posamezne predmete. Zdaj je dokajšnje število teh napisov izdelanih za razstavni oddelek v lapidariju v pritličju (lapidarij —
ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
Pri založbi Slovenska Matica je izšel prvi zvezek Zgodovine slovenskega slovstva. To delo je in bo kolektivno delo, plod dolgoletnih prizadevanj, raziskovanj in pridobljenega znanja naših lite-rarno-zgodovinskih strokovnjakov. Prvi zvezek obravnava našo literarno zgodovino od prvih začetkov v ljudski tvornosti preko reformacije, protireformacijc in baroka do razsvetljenstva. Pod uredništvom Lina Legiše so se v skupnem sodelovanju zbrali še štirje priznani strokovnjaki: Milko Ma-tičetov, Boris Merhar, Mirko Rupel in France Tomšič.
Ob stari cesti Pivka—Ilirska Bistrica leži 8 km od Pivke oddaljena vas Knežalc/V teh predelih najdemo prve tipe istrskih liiš, torej je tu prehod od notranjske na istrske hiše (podobne hiše so tudi v vaseh Zagorje, Baču In Koritnici). Najvišji vrh tukajšnjega hribovja se imenuje Gradišče. Na severni strani vasi pride na dan tudi Pivka, ki pa je nekoč izvirala na ju-Govzhodni strani Koritnice in jo tekla proti Baču, kjer je poniknila. Svet tu okoli je peščen, kar je posledica nekdanjih naplavin Pivškega Jezera. Domačini še dandanes govorijo o nekdanjem jezeru. Čeprav se njihovo pripovedovanje naslanja na pripovedke iz srednjega veka, je to vendarle resnično, čeprav je bilo Pivško jezero v terciaru. Vendar jc okolica Knežaka zanimiva razen z geološkega, tudi z arheološkega stališča.
Človek je v najstarejših obdobjih (palcolitiku) prebival v jamah, ki mu služijo za stanovanje in zaklonišče, V mlajši kameni dobi (ncolitiku) pa nI iščejo že ravnice. Pri nas na Krasu pa živi človek še v ncolitiku in bronasti dobi v jamali in si šele v Železni dobi in za časa Rimljanov za-Cne Izbirati za svoja prebivališča planote na teže dostopnih hribih. Kjor nI biio naravnih strmin, so jih uredili sami z nasipi. Predvsem za obrambo pred sovražnikom, mnogokrat pa so v nasipih (le-ti so na Krasu iz kamna) postavili tudi hiše. Napravili so vdolbino v nasip, na vrh so postavili karane, nanje pa streho. Večkrat pa so bile hiše tudi na terasah in so še dandanes mnogokje ohranjene. Imenujemo jih — gradi-8ča. Le-teli je v bližini Ivnežaka pre-
to je zbirka kamnov, stebrov, spomenikov, plošč, nagrobnikov, sarkofagov, kamnitih žar, žrtvenikov in podobnega), Koprski muzej ima lapidarij razdeljen na rimski, srednjeveški, moderni in na vrt. Prav razstavni prostor na vrtu je bil komaj letos prenovljen oziroma urejen. Razen detajlnih legend za vsak predmet v lapidariju pa bo izobešeno tudi sumarno (skupno) besedilo oziroma razlaga za ves oddelek. Se razume, razen lapida-rija, bodo dobili v doglednem času podobne ustrezne napise tudi ostali oddelki v Muzeju. In tako bodo
Kamnita glava Meduze, srednjeveško delo neznanega umetnika v lapidariju koprskega muzeja
obiskovalci lahko tudi brez vodnika (zdaj vodniki obiskovalcem1 razlagajo podrobnosti o predmetih) sami ogledovali številne dragocene predmete v Muzeju. Skratka — predmeti ne bodo več »gluhonemi« . ..
B, A.
cej, tako pa se imenuje tudi hrib. Sploh je tukajšnje hribovje zelo primerno za naselitev. Kakor vemo, je bila ta dolina naseljena šele v novejših obdobjih. Eno izmed takih gradišč je na hribu Obroba. Še danes je videti nasip, ki obroblja večino planote na vrhu, številni fragmenti keramike po krtinah pa potrjujejo domnevo, da je bila tukaj nekoč večja naselbina. Podobno gradišče je tudi nad vasico Bač. Tudi greben, ki se vleče od Pivke proti Ilirski Bistrici, je bil nekoč utrjen in je sestavljal pas utrdb. Le-te so čuvale posamezne prehode iz ene v drugo dolino, hkrati pa so predstavljale mejne utrdbe. Sprva Japodskc, kasneje pa so jih zavzeli Rimljani.
V sestav teh mejnih trdnjav spadajo tudi gradišča nad Knežakom: »Na Cepni«, »Gradišče« in »Na Vrhu«. Vendar so bite tu tudi naselbine. Najbolje so ohranjeni nasipi na »Gradišču«, na severni strani pa se dviga nekdanji obrambni stolp, zgrajen iz kamenja. Zelo pa so zanimive gomile v cerovem gozdičku pod obema gradiščema na južni strani. Te naj bi bile grobišče nekdanjih prebivalcev obeh gradišč.
Vse te arheološke zanimivosti na tem področju so že od nekdaj privabi jr.te številne arheologe. Tako je na Gradišču videti številne jame, prav tako na nasipu in po planoti. Prevrtan je že tudi obrambni stolp na več mestih, da zdaj ni več mogoče ugotovili njegovo prvotno obliko. Vsa ta prekopavanja in vrtanja si> opravljali Italijani, ki so tukaj nabirali arheološko gradivo in ga drago prodajali muzejem Sirom po Ita-
liji. Z izjemo majhnih sond za časa Avstrije — tu je raziskoval tudi W. Schmid — izkopavanja niso bila sistematična.
Zato se je letos Notranjski muzej v Postojni lotil poizkusnih izkopavanj na treh področjih. Na gradišču so izkopali več fragmentov keramike, stekla in žebljcv, izvirajočih iz rimske dobe. Izkazalo se je, da tukaj še ni nihče kopal in da je bila
Mogočno zidovje skladišč Piranskih solin skriva radovednim očem živahno filmsko dogajanje. V eni izmed skladiščnih stavb so začasno naseljeni ateljeji, v katerih skujajo filmske kamere ujeti na trak zgodbo iz življenja solinarjev — zgodbo »Kruh in sol«.
Novi film snemata v' koproduk-ciji nemško filmsko podjetje «Bavaria film« iz Miinchena in pa hrvatske podjetje »Zagreb film«. Zagreb je dosegel zelo ugodne finančne pogoje in tudi pri tem filmu precej gledajo na komercialno plat, vendar pa pravijo, da bo novi film imel za razliko od podobnih »kc-proaukcijad« le aokajšno umetniško vrednost. Bomo videli . . .
Ko se človek končno le prerine mimo nasipa, ki strogo brani ulaz nezaposlenim, ima v improviziranem ateljeju kaj videti, pa tudi slišati — pravi Babilon je tamkaj. Človek mora znati najmanj šest jezikov, če bi se hotel z vsemi osebno sporazumeti. Češko, nemško, irancosko in italijansko, nato pa naša dva jezika. »Tak zašpicej!« zapoveduje rojak našega znanca, režiserja Františka Capa, krepki »ka-meraman«, slavni Vaclav Vich, in nato prepusti prostor Capu.
V središču pozornosti in vendar najbolj osamljena je mlada Francozinja, sedemnajstletna Isabelle Corey, ki igra v filmu glavno žensko vlogo. S seboj ima stalno tolmača — prav tako mlado dekle — ker je v kolektivu edina Francozinja. To je njena prva večja vloga, vendar pa ima režiser vanjo veliko zaupanje. Vse kaže, da bo film »Kruh in sol« visoka stopnica na poti njenega uspeha, saj se
tu naselbina, ki po velikosti ne zaostaja za Gradiščem. Le nasipi niso več tako dobro ohranjeni in so v gozdu na več mestih zabrisani. Tudi
je vloge tudi res oprijela z vso voljo in resnostjo.
Precejšnje poroštvo, da bo film uspel, je tudi glavni igralec v filmu, mladi in nadarjeni Italijan Marcello Mastroiani, ki je veliko upanje italijanskega filma, saj je debil lani celo »Srebrni trak« kot najboljši italijanski igralec. In kon«
(Nadaljevanje na 7. strani)
'arino, glavno žensko vlogo v filmu, igra mlada Francozinja Isabelle Corey, »letošnje odkritje« v Cannesu
tu najdeni predmeti izvirajo iz rimskih časov, najlepša pa je najdba rimskih novcev cesarja Konstantina. Razen tega so našli tudi več brusnih kamnov, žebljcv, fragmentov rimskega stekla in keramike ter polovico rimske oljenkc. Tretje področje sondiranja pa so bile gomile v ccro-vern gozdičku pod obema gradiščema. V eni izmed več prekopanih gomil so našli fragmente rimske keramike, kar je bilo raztreseno po robu gemile. Dno gomile je bilo obrobljeno z xrečjimi kamni. Groba v gomili ni bilo, pač pa predstavlja le-ta er.o izmed tistih gomil, ki so bilo kulturnega pomena, ali pa so jih po-stavljali svojcem, ki niso umrli doma.
Vsekakor so ta izkopavanja, ki so bila prva te vrste na tukajšnjem področju, dokazala, da tu niso samo na-vadui kupi kamenja, temveč da so le-te postavljali naši davni predniki svojim mrtvim v spomin.
Zdaj, ko so prva tukajšnja izkopavanja dala zadovoljive rezultate, jc tudi prav, da se javno v imenu Notranjskega muzeja zahvalimo prijaznim lastnikom zemljišč, na čigar posesti so izkopavali, a tudi vsem tistim iz Knežaka, ki so na kakršenkoli način pomagali arheologom pri izkopavanjih. S tem so pokazali polno razumevanje za arheološko delo.
U. M.
IZ ŽIVLJENJA iN DELA SEŽANSKIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ
čitnicam i
Kljub poletni vročini in počitnicam krajevni in občinski odbori SZDL na sežanskem prirejajo manjše sestanke in posvetovanja, na katerih razpravljajo o važnejših političnih in organizacijskih vprašanjih. Tako so na zadnji seji občinskega odbora SZDL sklenili, da bodo odborniki obiskali vso osnovne organizacije in seznanjali članstvo o njihovih nalogah. Te clni so imeli tudi posvetovanje tajnikov in blagajnikov osnovnih organizacij. Razpravljali so o finančnem poslovanju in udeležencem dali nekaj smernic za nadaljnje delo. Po poletnih počitnicah bo v septembru več sestankov, na katerih bodo sprejeli načrt dela za zimske mesece.
Občinska odbora ZKS in SZDL pa sta te dni ustanovila aktiv predavateljev. Njegovi člani, okrog 15 po številu, bodo v jeseni obiskali vse osnovne organizacije in tolmačili državljanom pomen družbenega upravljanja, nekatera pereča go-gospodarska vprašanja, v prvi vrsti pa namen socialistične preobrazbe vasi.
DOBILI BOMO NOVE ŠOFERJE
Te dni je nad 30 članov ilirsko-bistriškega Avto-moto društva zaključilo teoretični del tečaja za
Občinski odbor Rdečega križa bo v dneh od 4. do 7. septembra priredil krvodajalsko akcijo v vseh krajih sežanske občine. V ta namen so že imeli nekaj predavanj in filmskih predstav o pomenu zbiranja krvi za zdravstveno službo. Predavanja so bila po podjetjih in vaseh ter žela veliko zanimanje med prebivalci. Doslej se je že prijavilo na sedežih osnovnih organizacij RK, ki jih je v občini 41, nad 250 prostovoljnih krvodajalcev, računajo pa, da se jih bo do začetka akcije prijavilo okrog 700. Najboljši odziv je bil v podjetju Telekomunikacije in v bolnišnici za tuberkulozo, kjer so se vsi prijavili za oddajo krvi. V Tomaju se je doslej odzvalo 3G prebivalcev, kar je vsekakor pohvalno, medtem ko ,so v dvakrat številnejših Du-tovljah doslej dobili le pet prijav. Slab odziv je tudi v Storjah (1), zelo dober pa v Kranji vasi in Gorenj ah.
Ob tej priložnosti moramo omeniti, da je prebivalstvo nekdanjega sežanskega okraja leta 1954 izvedlo podobno krvodajalsko akcijo in bilo tako glede številčnosti odziva (1.672 krvodajalcev), kvalitete oddane krvi in organiziranja akcije same med najboljšimi krvodajalci v Sloveniji. Zato z upravičenostjo lahko pričakujemo, da bo ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki bo prevzela kri sežanskih občanov za potrebe naših bolnišnic, tudi to pot dala priznanje našim krvodajalcem.
Občinski odbor Rdečega križa je letos porabil okrog milijon dvesto tisoč dinarjev za izvedbo malih a-sanacij na področju občine. To vsoto so potrošili za nabavo potrebnega materiala in za plačilo dela strokovnjakom, prebivalci pa so opravili nad 7.000 ur prostovoljnega dela pri izkopih in pri ureditvi kanalizacije. V jeseni bodo nadaljevali lani ustanovljeni dvoletni tečaj za žensko mladino in posebna tečaja
voznike-amaterje motornih vozil. Sedaj bodo opravili še praktični del tečaja in se usposabljali za šoferje na avtomobilu Ljudske tehnike. Med tečajniki je tudi večje število deklet.
S. j.
VRNILI SO SE ZDRAVI DOMOV
Prejšnji teden se je vrnilo domov- 56 šolskih otrok iz pivške občine, ki so letovali v Njivicah na
Pretekli teden so se sestali člani pivške lovske družine. Razpravljali so o odstrelu v letošnji lovni sezoni, Po predvidenem planu, ki ga je že potrdila Okrajna lovska zveza v Kopru, bodo prihodnjo jesen in zimo odstrelili pet jelenov, šest košut, 32 srnjadi in 100 zajcev. Vsa uplenjena srnjad bo last lovca, vendar bo moral plačati 800 dinarjev za komad lovski družini. Jelene in košute pa bodo oddali lovski zadrugi v Ljubljani. Na tem sestanku so tudi sklenili, da bo vsak član prispeval po dva delov-
za delavstvo v podjetjih Pletenina in Telekomunikacije. Pri tem moramo pohvaliti obe imenovani podjetji, ki sta omogočili med delovnim časom dvakrat tedensko po eno uro predavanja s področja delovanja RK na osnovi enotnega programa Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije.
sv
Koprčani imajo dobre želodce, o tem sem se že večkrat prepričal, da imajo pa take, da mirno prebavljajo z živimi ščurki obložen kruh, si je pa kar težko predstavljati. Kaže, da bo to le držalo, saj po naših pekarnah postrežejo kupcu z mrčesom narejene sendviče, včasih je v njih tudi kos vreče, v škofijah so pa našli celo iglo. Pravijo, da bo take postrežbe konec, kakor hitro bodo dobili nekaj soldov za adaptacijo pekarn; upajo tudi, da jim bo ostalo toliko denarja, da si bodo nabavili Se avtomobil za razvažanje kruha po mestu. Do takrat pa le kar potrpežljivo počakajmo in se ne razburjajmo, če nam prodajajo kruh, ki je od prahu ves bel in celo moker, kadar dežuje. Jaz bom šel raje na žem-lje v Sežano, tam so za isti denar še enkrat težje kot v Kopru.
V Pivki so mi zaupali, da bo po vsej verjetnosti slavnostna otvoritev kinodvorane prihodnje leto, 30. februarja. Komisije so se namreč sporazumele, da Pivka, ki je imela svoje dni dva kinematografa, nujno potrebuje dvorano. V dveh letih podiranja, zidanja, pa spet podiranja in ponovnega zidanja, so prišli po večrne-
J3 T
Pfl ' rt«» /TO,
stalo
otoku Krku. To počitniško kolonijo so organizirali občinska sveta za šolstvo t,er prosveto in kulturo, svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine ter občinski ljudski odbor v Pivki, ki je v celoti kril vse stroške. Letovanje je ■trajalo tri tedne, namenjeno pa je bilo v prvi vrsti telesno šibkim, siromašnejšim otrokom, ki so bih nujno potrebni nekaj dnevnega bivanja ob morju. Vsi otroci so se vrnili telesno in duševno okrepljeni.
na dneva za popravilo lovske koče v Petelinskih lužah, ker je potrebna manjših obnovitvenih del in za gradnjo dveh lovskih prež. Le-te bodo postavili na mestih, kjer imajo stalne prehode volkovi. Pričakujejo, da bodo novozgrajena ča-kališča omogočila uspešnejši lov na to divjad.
Lovska družina v Pivki je v povojnih letih zgradila dve lovski koči in štiri lovske preže. Vsako leto njeni člani postavijo krmišča, predvsem solnice v spomladanskem času, ko se začne mlada krma. Lani so naredili 32 solnic in porabili okrog'350 kilogramov soli. Izkušnje kažejo, da je ta način krmljenja uspešen, saj dobi divjad v spomladanskem času dovolj hrane.
j
ARTVIŽE
Artviže v Brkinih je okupator med narodnoosvobodilno borbo dvakrat požgal, prvič dne 7. X. 1943, drugič pa 21. 7. 1944. Vas so deloma že obnovili in dobili so tudi električno luč. Kolikšen je bil materialen prispevek vaščanov v NOB, dokazuje tate podatek: leta 1942 so imeli v vasi 160 glav goveje živine, ob osvoboditvi pa samo še 15 glav.
Prebivalci te vasi težijo za tem, da bi vas povezali z dobro cesto na Rodile, pri Kozini. Leta 1947 so že pričeli z gradnjo te ceste. Dva dni je delala celo mladinska brigada, ki je bila potem poslana na progo Samac—Sarajevo. Na dobrem kilometru je cesta že prekopana. Do Rodika bi bilo treba zgraditi pet km ceste.
Lani so za popravilo sedanje ceste imeli na razpolago 500.000 din, ki pa jih niso izkoristili. Prebivalci vasi Ostrovica pa so za popravilo ceste dobili le 100.000 din, napravili pa so za 300.000 vrednega dela,
apo
sečnih razpravljanjih do plodnega zaključka: svečana otvoritev bo ob premieri novega slovenskega filma, ki ga bo VIBA film posnel po scenariju, za katerega še niso razpisali natečaja. Do takrat se naj pa Pivčani kar potolažijo in naj ne zahtevajo preveč! Bolje bo, da se namesto v kino odpravijo v Postojno po meso. Naj nikar ne zahtevajo, da bi njihova edina mesnica— ko je imela Pivka manj prebivalcev, so bile tam tri mesnice — prodajala meso po konkurenčnih cenah. V Postojni ga je dovolj tudi za deset dinarjev ceneje.
Podgorski vozniki bi menda z užitkom navili ušesa tistemu vaščanu, ki je pred dnevi vozil s parom konj skozi Ilirsko Bistrico. Na ovinku vrh klanca, kjer zavije cesta proti Reki, ga je poprosila stara ženica, če bi lahko prisedla. Možakar jc pa ošvrk-nil konje z bičem in zagodrnjal: »Hodi peš! Saj imaš noge do tal!« Ce bi podgorskih voznikov ne poznal, bi se jim v prihodnje že od daleč izognil. Ne bi rad okusil na "svojih plečih njihovih bičev. Ker pa vem, da je med njimi tak okrutnež le eden, ki ne spoštuje starosti, sem prepričan, da mu bodo že povedali, kar mu gre.
V zvezi z bližnjo akcijo fluoro-grafiranja, ki bo od 27. avgusta do 14. septembra na območju občin Postajna, Pivka, Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje, je postojnski občinski svet za zdravstvo v sodelovanju z odborom, ki bo vodil fuorografiranje, priredil vrsto predavanj o pomenu te akcije v nekaterih vaseh na območju občinskega ljudskega odbora Postojna. Predavali so zdravniki dr. Franc Ambrožič, dr, Edo Tepina, dr. Anton Mikac, dr. Aleksander Zitko in drugi. Med predavanji so predvajali tudi skioptične slike.
Zanimanje za ta zdravstvena predavanja je bilo izredno veliko, obiskovalci so ob zaključku izrazili željo, da bi se podobna predavanja prirejala češče. Želijo, da bi dobili vsaj najosnovnejše znanje o nekaterih boleznih in tudi nasvete za prvo pomoč.
Stina
POSNEMANJA VREDNA POBUDA
Skupina šestih študentov iz Senožeč, članov kluba koprskih in sežanskih študentov, je v letošnjih počitnicah gostovala s svojim »Veselim večerom« v koprskem in goriškem okraju. Tem visokošolcem so te prireditve oziroma gostovanja (umetniški vodja je Andrej Jela-čin, absolvent Igralske akademije v Ljubljani) nekak »poslovilni večer«. Zakaj nekateri od teh bodo v letošnjem šolskem letu diplomirali in drugo leto odšli na svoja službena mesta. S temi gostovanji pa so visokošolci hoteli, razumljivo, na podeželju prikazati rezultate svojega izvenštudijskega udejstvo-
Portorož — filmsko mesto, Portorož — središče našega turizma. Take in podobne sliši človek že skoraj vsak dan. Pa mislite, da so pretirane? Niti najmanj ne! V poslovalnici potovalnega urada Adria lahko človek celo popoldne občuduje s ceste njihovega uslužbenca skozi veliko okno, ko razkazuje domačim in tujim obiskovalcem, slečen do pasu, svoje lierkulov-sko razvite mišice. V kavarni in slaščičarni Kekec vabi napis na čašo mineralne vode po deset dinarjev, ko pa jo človek popije, z veseljem ugotovi, da jo prodajajo po pet, din in da si lahko privošči še eno. Posebno lep in mikaven je park ob obali. Kopalci poležavajo tam po travi in na klopeh, ne da bi jih kdo molil pri uničevanju javnih nasadov, če ni ravno miličnika blizu. Priporočal bi, da bi ob zaključku sezone popravili škodo, ki so jo leloviščarji naredili na nasadih, da bi krajevni komunalni organi na novo zasadili travo in tako spet pričakali prihodnje leto. Letošnji kopalci bodo brez dvoma veseli njihove pozornosti in še z večjim užitkom kot letos v prihodnjem maju začeli teptati mlado travo.
Zvečer Vas vabim v koprski letni kino! Naslov italijanskega filma »Odpusti mi!« bi si namreč prav tako lahko prilastil smrad iz sosednje ribarnice, da bi ga gledalci laže in bolj potrpežljivo prenašali, če že morajo v pomanjkanju boljših prostorov zasesti klopi ali celo zid ob ribarnici.
No, dovolj za danes in lep pozdrav vsem!
Vaš Vane
vanja in nuditi ljudem zdravo zabavo, srednješolcem m mlajšim študentom pa dati vzpodbudo, kako naj kasneje stopijo na mesta' svojih kolegov.
Da je zanimanje za take prireditve na podeželju veliko, govore vedno nabito polne dvorane in povabila za nova gostovanja. Tako je ta skupina gostovala v Iirpeljah-Kozini, v Divači in v zdravilišču v Senožečah, gostovali pa bodo tudi v Tomaju, Vipavi, Ajdovščini in v Kobaridu, kjer bodo nato nekaj dni taborili. Tako senožeška skupina študentov s svojim »Veselim večerom« (le-ta je sestavljen iz. dovtipov, recitacij, skečev ter ene enodejanke) razvija slovenski humor in opravlja neke vrste kulturno poslanstvo na podeželju.
POŠTO JNČANI V KAMNIŠKIH PLANINAH
Postojnsko Planinsko društvo je te dni priredilo štiridnevni izlet v Kamniške in Savinjske planine. Petindvajset planincev, med katerimi je bilo tudi nekaj mladincev, ki so bili pfvič v planinah, je vodil predsednik društva Ivan Rozman. Obiskali so Logarsko dolino. Kamniško Bistrico in se povzpeli na Skuto ter na Kokrsko in Kamniško sedlo. Predsednik društva je izletnike seznanjal z lepotami in zanimivostmi gorskega sveta.
Stina
VINJEN ŠOFER ZA VOLANOM
V ponedeljek ob enih ponoči je med Postojno in Planino zavozil zaradi vinjenosti v obcestni jarek Jordan Slama iz Kopra tovorni avtomo-bil-hladilnik, last koprskega zadružnega podjetja »Fructus«. Na avtomobilu je okrog 300.000 dinarjev škode. Omenjeni voznik je v nedeljo zvečer pripeljal nekoliko vinjen v garažo podjetja osebni avtomobil, ki pa je imel poškodovan sprednji blatnik, nato pa kljub prepovedi nastopa nove vožnje odpeljal iz Kopra polno nato-vorjenl tovornjak, s katerim se je zaletel. Nekoliko krivde za nesrečo imajo tudi odgovorni uslužbenci podjetja, ki so mu sicer prepovedali šo-firanje, vendar pa niso storili vsega, ba bi onemogočili Jordanu Slami nadaljevanje službe.
Po dnevnem ribolovu proti večeru v varno pristanišče
K
B
.....«-JL
f is!,; JI


fM<*l«<»»M»*?«»> >.<.U»:-l>tMt«I»t<f
S^NiN, I
^vser- 'i
<? IH ft
X. VC^-	: |E v;
5 _ -.«.S .".-.•■:
. .- m-S -"	¿¿¿¿j .¿j
m i»!«®.......





Nova servisna postaja »Petrol« v Sežani
POHVALNA AKTIVNOST ObO RK V SEŽANI
Piv&ka l@w©i p^edl

Odbojka
¥ <4
¥ S&JJI^HIUl
za prvenstvo Itoprslsetja okraja
Te dni je bil v Kopru ustanovni sestanek Odbojkarskega centra za koprski okraj, ki bo skupaj z Goriškim centrom sestavljal Odbojkarsko podzvezo Primorske v okviru Odbojkarske zveze Slovenije. Tako je po večletnem prizadevanjih dobila odbojka tudi na Primorskem organizirano obliko. Odbojkarski center za koprski okraj bo poskrbel za organizacijo tekmovanja po liga-sistemu med najboljšimi društvi okraja, za pokalna tekmovanja v okviru občin, za tekmovanja med sindikalnimi ekipami in na podeželju ter zlasti za razširitev odbojke med moško in žensko delavsko in kmečko mladino.
Na ustanovnem sestanku so skle-
nili, da bo letošnje prvenstvo okraja v obliki dveh turnirjev. Prvi turnir bo 15. in 16. septembra v Postojni, drugi pa 22. in 23. septembra v Kopru. Sodelovale bodo ekipe Kopra, Portoroža, Postojne, Sežane, Pivke in Ilirske Bistrice. Vsako moštvo se bo pomerilo z vsakim, končni zmagovalec obeh turnirjev pa se bo pomeril z zmagovalcem Goriškega centra za naslov prvaka Primorske. Hkrati si bo prvak Primorske priboril pravico do kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v višji razred v okviru Odbojkarske zveze Slovenije.
Odbojkarski center se je odločil, da se letošnjega prvenstva okraja udeleži šest trenutno najmočnejših ekip v okraju. Toda to je le izhod
wKBSm



Telovadna vrsta Partizana v Ilirski Bistrici v paradi na festivalu minuli teden.
II. mladinskem
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE ILIRIJE V KOPRU
Koprski odbojkarji so imeli te dni v gosteh odbojkarsko ekipo ljubljanske Ilirije, ki sodi med najmočnejše v Sloveniji. Prvo srečanje je bilo v Portorožu, drugo pa v Kopru. V obeh tekmah so gostje prepričljivo zmagali s 3:0 (15:4, 15:7, 15:2 in 15:3, 15:6, 15:8). Visok poraz domačinov je zakrivilo predvsem pomanjkanje rutine in sistema. Koprčani so bili v posameznih setih celo v vodstvu, potem pa so izgubljali točko za točko z netočnim serviranjem, s poši-Ijaljem druge žoge čez mrežo, z nespretnim blokiranjem, predvsem pa zaradi tega, ker niso svoj sistem igre prilagodili nasprotnikovemu sistemu četrtega igralca na mreži. Vse te stvari pa je seveda treba proučiti na treningih. Koprčani imajo nedvomno solidno in močno ekipo, ki je že marsikomu delala preglavice. Do večjih uspehov pa ne bodo prišli, dokler ne bodo začeli sistematično vežbati in vnašati v svojo igro elemente moderne odboike. Na obeh srečanjih so nastopili v moštvu Kopra tudi nekateri mladinci, ki so se odlično izkazali. Zlasti je treba omeniti Ka-stelica in Jakomina. Prav tem mladincem je treba posvetiti vso pozornost, saj imaio vse pogoje, da se razvijejo v odlične igralce. Društvo bo moralo torej prej ali slej misliti na strokovnega vodjo, ki bo vodil treninge in uvajal sistema-tičnost v igro.
V okviru dvoboja moških ekip Bta se pomerili tudi ženski ekipi Ilirije in Kopra. Ljubljančanke so zmagale s 3:0 (15:8, 15:7, 15:9). Rezultat predstavlja vsekakor uspeh za Koprčanke, saj je bila to njihova prva tekma, hkrati pa so nastopile brez svoje najboljše igralske Pregljeve. Koprčanke so bile v vseh treh setih v vodstvu in so izgubile predvsem zaradi pomanjkanja rutine. To srečanje nas je opozorilo, da bi morali ženski odbojki v okraju posvetiti več pozornosti ter organizirati razna tekmovanja. Na ta način bi popularizirali odbojko med žensko mladino in izboljšali kvaliteto. Seveda pa morajo tudi žene in mladinke pokazati več zanimanja za organizirano delo.
v sili. Prihodnje leto bodo namreč tekmovanje izpopolniH s številnimi predtekmovanji v okviru občin. Prvaki občin se bodo nato srečali na skupnem turnirju: šest prvopla-siranih bo igralo po liga-sistemu, trije pa bodo izpadli. Okrajna športna zveza v Kopru je razpisala pokale za prvake občin, kakor tudi za pokalnega prvaka okraja. Pokal dobi v trajno last moštvo, ki ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prav bi bilo, da bi občine že zdaj začele s pripravami za pokalne turnirje, ki bi bili dvakrat na leto (pomladi in jeseni) in ki naj bi se jih udeležilo čim večjo število moštev s področja občin.
RIBIŠKA ŠOLA V PIRANU razpisuje
NATEČAJ ZA SPREJEM GOJENCEV
Ribiška šola ima ribiški odsek in odsek za motoriste.
Šolanje traja 2 leti. Po končanem šolanju, enoletni praksi na ribiških ladjah in po uspešno opravljenem izpitu postanejo absolventi Ribiške šole ribiči, odnosno motoristi na ribiških ladjah. Po večletni praksi pa lahko dosežejo naziv ribiča-sve-tilca, vodje ribolova, brodovodje ribiške ladje, vodje motorja itd.
Pogoji za sprejem učenca so:
1.	da je odslužil vojaško obveznost,
2.	da je telesno in duševno zdrav,
3.	da je dovršil osnovno šolo,
4.	da je v javnem življenju neoporečen.
Prošnji, Itolkovani s 30 din, je treba priložiti:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	rojstni list,
3.	potrdilo o reguliranju vojaške obveznosti,
4.	potrdilo o imovinskem stanju.
Prošnje naslovite na upravo Ribiške šole v Piranu do 1. IX. 1956. Pričetek šole bo 1. X. 195G, pred pričetkom pouka pa bo . še zdravniški pregled.
Šola ima svoj internat, v katerem je učencem zagotovljeno brezplačno vzdrževanje.
Ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu.
Jadranje USPEH KOPRSKIH JADRALCEV V TRSTU
V sredo je bilo pred Trstom tradicionalno tekmovanje raznih tipov jadrnic za prvenstvo Tržaškega zaliva. Tekmovanja so se udeležili tudi člani koprskega .jadralnega kluba Jadro, ki so nastopili v kategoriji jadrnic tipa Snipe. V močni konkurenci najmodernejših italijanskih jadrnic so zasedli deveto, trinajsto in sedemnajsto mesto. Nastopilo je 24 jadrnic.
Najboljši uspeh sta dosegla Janko Kosmina in Mario Cerkvenik. Pretežni del proge sta bila na sedmem mestu, dokler jima ni hepnča-kovani sunek burje prevrnil jadrnice. Kljub temu sta s skrajno požrtvovalnostjo nadoknadila zamujeno in se plasirala na deveto mesto. Sploh moramo pripomniti, da je ves čas tekmovanja pihala močna burja in da . so morali tekmovalci vložiti maksimum naporov in znanja. Glede na močno konkurenco predstavlja tudi trinajsto mesto Mirka Kosmine in Vojnimi-ra Čoka in sedemnajsto mesto Dušana Venturinija in Vojka Petriča uspeh.
Ob koncu naj pripomnimo, da naši jadralni klubi nujno potrebujejo modernejših tipov jadrnic, predvsem pa druga jadra, če bodo hoteli uspešneje poseči v borbo za boljša mesta z inozemskimi jadralci.
Komisija za volitve in imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Hrpelje razpisuje na podlagi člena 40. Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55)
NATEČAJ
za naslednja delovna mesta pri ObLO Hrpelje, in sicer:
—	Šefa odseka za gospodarstvo. Pogoji: srednja strok, izobrazba in petletna strokovna upravna praksa, od tega tri leta v gospodarstvu.
—	Referenta za narodno obrambo. Pogoji: srednja strok, izobrazba in triletna praksa v upravnih poslih.
—	Referenta za šolstvo.
Pogoji: srednja strok, izobrazba in triletna praksa v upravnih poslih.
—	Referenta za zdravstvo. Pogoji: srednja strok, izobrazba in triletna praksa v upravnih poslih.
—	Referenta za socialno skrbstvo. Pogoji: srednja strok, izobrazba in triletna praksa v upravnih poslih.
—• Šefa uprave za dohodke. >
Pogoji: srednja strok, izobrazba z najmanj petletno davčno prakso.
—	Pravnega referenta za imovinsko pravne zadeve.
Pogoji: pravna fakulteta in triletna upravna praksa ali srednja strokovna izobrazba in petletna upravna praksa.
—	Strojepisko.
Pogoji: nižja srednja strokovna izobrazba in triletna praksa v administrativnih poslih. Plača po uredbi o državnih uslužbencih in dopolnilna plača ter po-ložajni dodatek po odloku ObLO Hrpelje. Prošnje z življenjepisom pošljite ali osebno dostavite občinskemu ljudskemu odboru Hrpelje do 10. septembra 1956. Komisija za volitve in imenovanja pri ObLO Hrpelje.
VPISOVANJE NA GLASBENI ŠOLI V KOPRU
Vpisovanje v Glasbeno šolo v Kopru bo od 1. do 5. septembra 1956 dnevno od 9—12 in 14—16 (v nedeljo samo dopoldne). Vpis je obvezen za vse učence, tudi za one, ki so šolo že obiskovali. Prijavnice so na razpolago na Glasbeni šoli, kolkovati pa jih je treba s 30 din državne in 20 din občinske takse.
V šolskem letu 1956/57 bo na šoli pouk iz klavirja, godal (violina, violinčelo, kontrabas), pihal in so-lopetja, razen tega pa bosta delovala tudi zborovodski tečaj in tečaj za harmoniko. Vpis v oba tečaja bo ob istem času.
Ravnateljstvo
nedelja, 2g. viii.: 9.00 Kmetijska ura; 14.15 Glasba po željah; 15.15 Poročila; 15.20 Glasba po željah (II. del); 15.45 Poje zbor »Svobode« iz Nove Gorice; IG.10 Promenaclni koncert; 19.00 Primorski dnevnik; 19.10 Lahka glasba.
PONEDELJEK, 27 VIII,: 5.45 Vesti; 13.30 Vesli; 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Pesmi in plesi iz naših republik; 14,15 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Zabavne melodije.
TOREK, 23. VIII.: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 — 40' traja naš operni sestanek; 14.20 Zabavna glasba in objave: 19 00 Primorski dnevnik, 19,15 Melodije za trobento igra Ilarry James.
SKEDA, 29. VIII,: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti: 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Borbene pesmi po svetu; 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Češki zvoki.
ČETRTEK, 30. VIII.; 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Zabavna glasba in objave; 14.00 Glasba po_ željah; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Melodije iz filma »Poženi Joe«.
PETEK, 31. VIII.: 5.45 vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Ugani z nami, kaj je to?; 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Dunajski zvoki.
SOBOTA, L IX.: 5,45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu . . . (pisan spored lahke in zabavne glasbe); 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Harmonika v ritmu.
KOPER: 24., 25, in 2G. avgusta italijanski film OPROSTI MI; 27. in 28. avgusta češki film DIVJA BARBARA; 29. in 30. avgusta sovjetski barvni film NESMRTNA LJUBIMCA.
IZOLA: 24. in 29. avgusta ameriški film UPOR NA LADJI BAUNTI, 25. in 26, avgusta jugoslovanski film POTNIKI S SPLENDIDA;
27.	in 23. avgusta sovjetski barvni film NESMRTNA LJUBIMCA; 30. in 31. avgusta češki film DIVJA BARBARA.
PORTOROŽ: 24. avgusta jugoslovanski film POTNHvI S SPLENDIDA;
28.	avgusta jugoslovanski film ŠOLA JA; 27. avgusta francoski film LJUBIMCA IZ TOLEDA; 29. avgusta italijanski film NERON IN MESALINA,
PIRAN: 24. avgusta francoski film LJUBIMCA IZ TOLEDA: 25. in 28. avgusta ameriški film UPOR NA LADJI BAUNTI; 27. in 23. av-gtista jugoslovanski film POT,-NIKI S SPLENDIDA; 29. in 30. avgusta avstrijski film LAŽNIVI ADAM.
ŠMARJE: 25. avgusta ameriški film KAPETANOV RAJ: 28. avgusla francoski film LJUBIMCA IZ TOLEDA; 29. avgusta češki film DIVJA BARBARA.
ŠKOFIJE: 25. avgusta ameriški barvni film CIMAHRONSKA ROZA; 28. avgusta ameriški film UPOR NA LADJI BAUNTI; 29. avgusta jugoslovanski film POTNIKI S SPLENDIDA.
SEČOVLJE: 25. avgusta ameriški film UPOR NA LADJI BAUNTI; 2G. avgusta ameriški film KAPETANOV RAJ: 30. avgusta italijanski film NERON IN MESALINA.
DEKANI: 25. avgusta jugoslovanski film ŠOLAJA; 2G, avgusta ameriški barvni film CIMARRONSKA ROŽA.
POSTOJNA: 24., 25, in 28. avgusta ameriški barvni film MOSTIŠČE; 28. in 29. avgusta ameriški film SODNIK TIMBERLEINE.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač, Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
DVOKOLESA od 7000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Pieta št. 3. — Oglejte se naše zaloge! SOLIDEN INŽENIR išče sobo v Izoli. Naslov v Upravi za gozdarstvo v Izoli. SAMOSTOJNA starejša inteligentna gospa išče mesto gospodinje. Naslov v upravi lista.
OBJAVE Popravni izpiti na 2F.NSKI OBRTNI ŠOLI V KOPRU bodo dne 27. do 28. avgusta 1956. Vse prizadete naj se javijo dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj v šoli.
Ravnateljstvo
Upraviteljstvo OSNOVNE ŠOLE V KOPRU obvešča, da bo v šolskem letu 1956/57 zaradi pomanjkanja učilnic pouk večinoma popoldanski. Starši, ki so dopoldne zaposleni in imajo nujne razloge, da bi njihovi otroci morali obiskovati pouk dopoldne, naj takoj predložijo upraviteljstvu šole (od 8. do 9. ure) utemeljene prošnje, ki jih bo reševala posebna komisija.
Upraviteljstvo
(Nadaljevanje s 5. strani)
čno je tu poleg bolj ali manj znanih, večinoma tujih imen filmskih igralk in igralcev še naš Stane Sever, prvak ljubljanske Drame, na katerega smo Siovenci upravičeno ponosni. Od Slovencev nastopajo v manjših vlogah še Mila Kačičeva in Melka Bučarjeva ter Marijan in Bcris Kralj. Scenarist je arhitekt Mirko Lipužič, kostume pa je ua-študirala Nada Souvanova.
Scenarij za film sta napisala novinar Vjekoslav Dobrinčič iz Zagreba in pa František Cap, ki film režira. Zgodba pripoveduje o mladi Marini iz nekega obmorskega mesteca, ki je v nevihti na morju zapravila edino premoženje svoje družine — majhno ribiško barko. Vendar pa je pri tem imela srečo, da jo je rešil mladi in lepi ribič Piero, v katerega se je seveda takoj na smrt zaljubila. Da bi nekako nadoknadila izgubo barke, je kljub odsvetovanju očetovega prijatelja Nikole, ki bi jo rad poročil, šla na delo v soline. Tam pride do dramatičnega zapleta med njo, pohotnim solinskim nadzornikom Albertom in njegovo skrivno ljubico Vido. Krivda za navidezno Vidino nesrečo pade na mlado Marino in šele Piero odkrije, da jo je pravzaprav umoril Albert, krvoses vseh solinarjev. Zdaj ga bo doletela zaslužena kazen, Marina in Piero pa gresta skupaj lepšim dnevom nasproti. Nekakšen happy end . . .
Film bo posnet v barvah in po superseope sistemu, ki ima to prednost, da lahko služi za predvajanje kot normalni film ali pa po cinemascope -sistemu.
Portorož je torej te dni filmsko mesto. Pečat mu dajejo številni, največ nemiki avtomobili, ki vse dni parkirajo okoli portoroških skladišč piranskih solin, ali pa se gne-tejo na vrtu in avonscu raiace
hotela. Vsekakor je res. da so prav filmski ljudje največ doprinesli, da je io naše najlepše obmorsko letovišče letos zaživelo pravo turistično življenje ...	rb
Tedenska promatna kronika
Z MOTORJEM V OBCESTNI KAMEN
V	nedeljo popoldne se je neki motorist iz doslej še neugotovljenih razlogov zaletel v naselju Dolenje v obcestni kamen. Dobil je hujše poškodbe in so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na motornem kolesu so ocenili za okrog 30.000 din škode.
NEPREVIDEN PEŠEC
V	Ilirski Bistrici je padla zaradi nepazljivosti pri prečkanju ceste pod osebni avtomobil gospodinja Jelena Lakič. Čeprav je voznik vozilo skoraj na mestu ustavil, jo je blatnik odbil na cesto. K sreči je utrpela le lažje odrgnine.
NA RAVNI CESTI
SE JE PREVRNIL
V	soboto zjutraj je pri kamnolomu v Razdrtem hotel prehiteti z osebnim avtomobilom Tržačan Igor Gruden traktor. Pri tem je prehitro zavil na desno, avtomobil je začelo zanašati, da je Gruden izgubil oblast nad volanom in se z avtomobilom vred prevrnil na levo stran ceste, Na avtomobilu je večja materialna škoda, voznik in sopotnik Andro Cok pa sta ostala skoraj nepoškodovana.
V VPREGO JE TRČIL
Šofer tovornega avtomobila iz Buj, Mlrand Benčič, je v škocjanu pri Kopru v soboto popoldne zaradi nepravilne vožnje pri prehitevanju trčil v vprežnl voz in ga vlekel 16 metrov od kraja nesreče. 67-letni Anton Mar-kovič iz Izole je pri tem padel z vo-za, vendar se ni poškodoval. Lažje ranjen je bil le konj, škodo na obeh vozilih pa cenijo na 3.000 dinarjev. Skoraj nerazumljivo je, kako je prišlo na osem metrov široki cesti do nesreče.
VINJEN KOLESAR
POVZROČIL NESREČO
Na Nabrežju JLA v Kopru je neki kolesar v soboto popoldne v vinjenem stanju in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, spremenil smer vožnje. Vtem je za njim prlvozil avtomobil, trčil vanj, vendar pa je nezgoda ostala brez hujših posledic. Kolesar se bo moral zaradi neprevidnosti zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
GUMA MU JE POČILA
V	bližini Škofij je motoristu Okta-viju Brajniku iz Bodihe v nedeljo počila guma na zadnjem kolesu. Brajnik je izgubil ravnotežje in se pri padcu z motorja huje poškodoval. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico.
MED VOŽNJO ODLETELO KOLO
Med Sežano in Merčami je pred dnevi med vožnjo odletelo kolo pol-tovomega avtomobila, ki ga je upravljal Marijan Ivančič lz Sežane. Avtomobil se je zaradi tega zaletel v ka-menlt zid. Človeških žrtev ni bilo, škodo pa cenijo na okrog 30.000 din.
Nalovili so nekaj eksotičnih živali in jih vkrcujejo v letalo, da jih odpelje v ncw-yorški živalski vrt. Na sliki vidite tudi znanega kroti-lelja Arnolda Showmana, ki ho tem štirinožnim potnikom steward med dolgim poletom iz Afrike v Severno Ameriko.
SADJE V PLINU
Na kalifornijski univerzi so delali uspešne poskuse z novim načinom ohranitve sadja pred gnitjem. Novost je v tem. da uoorabljajo plinsko komoro, ki je od vseh dosedanjih načinov najcenejša pa tudi veliko bolj učinkovita. V odprtino v zaboju spustijo plin; s pomočjo vlage se naredi okrog vsakega sadeža zaščitni omot soli. Ta plin ne spremeni sadju niti barve niti okusa, znanstveniki pa tudi trdijo, da plin ne uničuje vitaminov in da ni takšno konzerviranje ljudem niti najmanj škodljivo.
TELEVIZIJSKI POLICAJI
V Ameriki so pred kratkim prvič uvedli televizijo v kriminalistične namene V velikih prodajalnicah so postavili zamaskirane televizijske kamere. Televizijski aparati so postavljeni na tistih nepreglednih delih trgovine, kjer največkrat kaj zmanjka. Ves promet opazujejo policaji pred televizijskimi sprejemniki. Na ta način tatove ni težko prijeti. Novost res ni kdove kako poceni, vendar se pa zelo splača, saj so n. pr. v neki trgovini v Philadelphiji pokradli na leto za okrog 30.000 dolarjev blaga.
5Waw in	h&fekfi
Pogled na to žival ni najbrž nič manj ;irašen, kakor je grozno nieno znanstveno ime — Amblyrhynch;'s Christatus. To je neka vrsta krokodilov, ki žive samo na oiočju Gala-pagos v Tihem oceanu. Pred kratkim so enega pripeljali z letalom v newyorški živalski vrt.
KLAVIR IN HARMONIKA
Neki sovjetski strokovnjak za harmonike je izdelal glasbilo, ki mu je dal ime »estradion«. Ta inštrument je lahko hkrati klavir in harmonika. Na eni strani ima skoraj popolno klavirsko klaviaturo, na drugi strani pa podobno klaviaturo za base. Da bi lahko razvrstil toliko tipk na tako majhnem prostoru, jih je izumitelj postavil v dve vrsti, kakor pri orgijah. Po mnenju strokovnjakov nudi »estradion« veliko možnosti tako komponistom, kakor tudi izvajalcem, saj bodo le-ti lahko z eno roko dosegli akord dveh oktav.
nogorskih šoferjev'; bil pa Je razpoložen in je predlagal šoferju, naj ga pelje do Kotora in nazaj. Na tej progi, ki Jo dolga 4S km, znaša višinska razlika več kakor tisoč metrov. Velikemu pisatelju so brzda nI zdelo, da bi pomenila IS km dolga p rt ga kdove kakšen podvig.
Črnogorskemu šoferju, ki Je bil vajen Fordove škatle, so kar rasla krila, ko je sedel za volan »Holls-roycea«. Avtomobil je zdrvel; plesal ,|e po ostrih ovinkih in drvel čisto po robu prepada. Kotorskl zaliv v globini se je zdel kakor risba na zemljevidu. Bernarda Shawa je metalo iz enega kota v drugega; venomer je pričakoval, da se bo šofer zdaj zdaj zmotil in bo avtomobil odneslo v prepad.
Po štiridesetminutni vožnji, ki se je zdela Shaivu daljša od večnosti, se je avtomobil le ustavil pred mestnimi vrat! v Kotoru.
—	Se nikdar nisem videl bolj nevarnih eest na svetu, pa tudi boljših šoferjev ne — je rekel Shaw in stisnil šoferju roko. Toda takoj, še zmerom ves bled, je dodal:
—	Vendar vas prosim, d£ za nazaj grede prepustite volan mojemu šoferju!
SINTETIČNA KAVA
Neki Holandec je naredil Braziliji pravo medvedjo uslugo — uspelo mu je najti formulo za umetno pravo kavo. Ta recept je star že kakih šest mesecev in ga je šele pred nedavnim odkupil neki industrialec. V tovarni izdelana kava se niti najmanj ne razlikuje od tiste, ki zraste na plantažah.
morski lov. Podmornica na pedale je zelo ceneno in hitro sredstvo za gibanje pod vodo in dostopno ljubiteljem podmorskega lova. Minisub, tako ji namreč pravijo, lahko opremijo tudi z majhnim akumulatorskim motorjem.
ALUMINIJASTA LADJA
V Veliki Britaniji so naredili načrte za prekoocean-sko ladjo, ki bo imela vse konstrukcije, ki so običajno narejene iz železa, aluminijaste. Ta ladja ne bo majhna, imela bo svojih -10.000 ton in bo lahko prevalila pot od Anglije do Avstralije v treh tednih, kar je za polnih sedem dni manj, kakor sedaj.
RIBIŠKA LOPATA
Živimo v času, ko že skoraj vsaki stvari jemljemo njeno romantiko. Pred nedavnim so patentirali v Ameriki izum, ki bo kaj kmalu izpodrinil ribiško mrežo in trnek. To je mehanična lopata, ki je namenjena predvsem za lov na tune. To vrsto rib lovijo tako. da jo zapro v zaliv in počakajo, da izplovc na površino. Tedaj se zažene mednje »lopata«, to je ladjica, ki ima na sprednjem delu rešetasto zajemalko; ta dviga ribe iz vode in jih meče v poseben banjast prostor. Žetev s tem strojem ni samo zelo hitra, ampak tudi zelo temeljita.
To kar počenjata ta dva slona, je le igra, ki pa je bolj privlačna gledalcem, kakor pa tekmovalcema. Slona zvežeta svoja rilca v vozel in skušata drug drugega potegniti čez ograjo. Ta nckrvoločni šport je doma v Indiji.
Film »Vojna in mir« bo vsak čas končan. Za sedaj vedo povedali o njem le nekaj številk. Vsak dan dela na njem stane povprečno 13 milijonov lir. Dolg bo E000 metrov, predstava bo trajala torej kake štiri ure. Na naši sliki vidite eno izmed zadnjih scen — smrt Andreja. Natašo Rostovo igra Audry llepburn, Andreja pa njen mož Mel Ferrcr.
Pred kratkim so zgradili v Ameriki podmornico na pedale. Po obliki je precej podobna reaktivnemu letalu. Dolga je nekaj več kot 4 metre, široka pol metra, visoka en meter in ni težja kakor 177 kilogramov. V njej je prostora za dva člana posadke, ki lahko izmenoma vrtita pedale. Podmornica je torej kaj preprosta in razvije hitrost do cieset kilometrov na uro. To je idealna priprava za podmoi -ska raziskovanja, zu iskanje potopljenih ladij in za pod-
Ta črna štorklja živi v živalskem vrtu v Miamiju. Pred časom si je zlomila kljun in bi bila zaradi te nesreče obsojena na smrl, če se ne bi nekdo domislil nekaj originalnega. Na preostanek njenega kljuna ji je z vijaki pritrdil kljun iz aluminija.
Američani imajo včasih naravnost paničen strah< pred tem, da bi ne bili popularni, zato se nikar nc čudite, da je pri njih toliko stvari nenavadnih. Pred časom so izumili smuči za po vodi, zdaj so se pa spomnili, da bi ne biio napak, če bi nanje pritrdili še lesenega konja.
O črnogorskih cestah in šoferjih pripovedujejo mnogo zgodb in ankdot, najbolj znan je pa pa doživljaj z angleškim pisateljem Bernardom Sha-\vom.
Ko je prišel Bernard Shaw leta l!)37 s svojim »Rolls-roy-ce« v Cetlnje, se je okrog njegovega avtomobila takoj zbralo več ljudi. Začeli so stro-kovnjaško otipavati kolesa.
—	temu se čudijo ti ljudje?, je vprašal Shaw svojega spremljevalca.
—	šoferji, — je ravnodušno zamahnil z roko spremljevalec.
—	Bober avtomobil? — se je pozanimal veliki dramatik.
—	Ih, ko bi imel takšnega, — je rekel eden izmed prisotnih, — se upam priti v eni uri do Kotora.
Bernard Shaw ni poznal niti črnogorskih cest niti vrlin čr-
ERNEST H E M 1 N G W Ä Y
»Ivaj pa s hrano, lenente? Ko se zadeva začne, ne bomo imeli priložnosti jesti.«
»Pojdem pogledat,« sem rekel.
»Želite, da ostanemo tu, ali pa smemo pogledati malo naokrog?«
»Bolje, da ostanete tu.«
Vrnil sem se v majorjev rov; major mi je dejal, da bo poljska kuhinja z nami in da bodo šoferji lahko prišli po svojo hrano. Ce nimajo menažk, jim jih bo 011 posodil. Odvrnil sem mu, da menim, da jih imajo.
Vrnil sem .se in rekel šoferjem, da pridem ponje, brž ko bo dospela hrana. Mpnera je dejal, da upa, da bo prišla, preden se začne bombardiranje. Molčali so, dokler nisem odšel. Bili so sami mehaniki in so sovražili vojno.
Stopil sem ven, da pogledam avtomobile in vidim, kaj se dogaja, potem pa sem se vrnil in se usedel v rov skupaj s štirimi šoferji. Sedeli smo na zemlji, naslonjeni na steno, in kadili. Zunaj je bil že skoraj mrak. Zemlja v rovu je bila topla in suha in naslonil sem se z rameni na steno; tako sem sedel na trtici in počival.
»Kdo bo napadel?« je vprašal Gavuzzi.
»Bersaljeri.«
»Sami bersaljeri?«
»Tako se mi zdi.«
»Tu ni dovolj čet za pravi napad.«
»Najbrž hočejo odvrniti pozornost od tam, kjer bo zares pravi napad.«
»Ali ljudje vedo, koga napadajo?«
»Mislim, da ne.«
»Seveda ne vedo,« je rekel Manera. »Ce bi vedeli, ne bi napadali.«
»Kaj še, napadali bi,« je rekel Passini. »Bersaljeri so tepci.«
»Hrabri in disciplinari so,« sem rekel.
»Cez prsi imajo kar dobro mero in zdravja jim nc manjka. »A vseeno so tepci.«
»Granatijcri so visoki,« je reke! Manera. Bila je šala. Vsi so se smejali.
»Ali ste bili, (enente, zraven, ko niso hoteli iti v napad in so vsakega desetega ustrelili?«
»Ne.«
»To je resnica. Pozneje so jih postavili v vrsto in so vzeli vsakega desetega. Karabinjeri so jili postrelili.«
»Karabinjeri,« je rekel Passini in pljunil na tla. »Toda tisti grenadirji, ki merijo vsi čez meter osemdeset! Niso hoteli iti v napail.«
»Če nihče ne bi hotel ili v napad, bi se vojna končala,« je rekel Manera.
»Z granatijcri pa ni bilo tako. Strah jih je bilo. Vsi oficirji so bili iz samih dobrih družin.«
»Nekateri oficirji so šli sami.«
»Neki narednik je ustrelil dva oficirja, ki nista hotela iti naprej.«
»Nekatere čete so šle.«
»Tistih, ki so šli naprej, niso postavili v vrsto, ko so jemali vsakega desetega.«
»Eden izmed tistih, ki so jih postrelili karabinjeri, je iz mojega kraja,« je rekel Passini. »Bil je krepak, visok in eleganten fant, zato je bil pri granatijerih. Vselej v Rimu. Vselej z dekleti. Vselej s karabinjeri,« Nasmehnil se je, »Zdaj stoji pred njihovo hišo stražar z nasajenim bajonetom
in nihče ne sme obiskali njegove matere, očeta in sestrii. in njegovemu očetu so vzeli državljanske pravice in ne sme niti voliti. Vsi so brez sleherne zakonske zaščite. Vsakdo lahko razpolaga z njihovim imetjem.«
»Ce nc bi bilo tega, kar čaka njihove družine, bi nihče nc šel v napad.«
»Bi. Alpinci bi šli. Tudi V. E. bi šli." Nekaj bersaljerov prav tako.«
»Tudi bersaljeri so jo ucrvli. Zdaj poskušajo (o pozabiti.«!
»Vi ne bi smeli dopustiti, da tako govorimo, tenete. Ev-* viva reserclto!«** je porogljivo rekel Passini.
»Vem, kaj govorite.« sem dejal. »Toda dokler vozite svoje avtomobile in se vedete —.«
» .. . in dokler ne govorite tako, da bi vas slišali drugS oficirji,« je zaključil Manera.
»Prepričan sem, tla je treba vojno končati,« sem rekel. »Nc bi se pa končala, če bi se ena stran nehala bojevati. Bilo bi samo huje, če bi se nehali boriti.«
»Huje ne more biti,« je spoštljivo rekel Passini. »N3 hujšega, kot je vojna.«
»Poraz je še hujši.«
»Ne verjamem,« je še zmeraj spoštljivo rekel Passini.' »Jiaj pa je poraz? Greš pač domov.«
»Potem pridejo za iabo. Vzamejo (i hišo. Vzamejo ti' sestre.«
»Ne verjamem,« je rekel Passini. »Ne morejo storiti tega vsakomur. Naj vsak brani svojo hišo! Naj vsakdo varuje svoje sestre v hiši!«
»Obesijo te. Pridejo in ie spet napravijo za soldaia. Toda ne v bolniški četi, marveč v pešadiji.«
»Vseh ne morejo obesiti.«
»Tuja država ne more napraviti iz tebe vojakr. « je rekel Manera. »Pri prvi bitki jo vsi pobrišejo.«
• Posebni napadalni oddelki, ki so njihovi pripadniki nosili' na rokavih v. E. (Vlttorio Emmanuele),
■* živela armada! (ital.) — (Op. piev.).