PoStnina plačana v gotovini.
«Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vrano. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 29. decembra 1927. $t«v.24. Letnikucvm <*©■. 1.1927/28.).
Stanovsko politiško
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Profesorji — osnovnošolski nadzorniki.
Leta 1922. je prof. Radojevič, načelnik min. prosvete izdelal načrt zakona za osnov« ne šole, ki je bil najbirokratičnejši načrt, kar smo jih imeli dosedaj. Ta načrt je zidal vso avtoriteto šolstva na avtokratizmu in birokratizmu. Predvideval je tudi profesorje za nadzornike osnovnih šol.
S tem je hotel vzpostaviti avtoriteto nad učiteljstvom in dvigniti šolstvo ...?
»Da ne bi vladala prevelika kolegijal« nost med učiteljstvom in nadzorniki«, je bila že tedaj ona ¡krilatica, s katero so oficijelni krogi utemeljevali nujno potrebo, da bodi profesor osnovnošolski nadzornik. Brez globljega utemeljevanja so odrekali potrebo tesnejšega, vzajemnejšega delovanja med nadzorniki in učiteljstvom.
Nadzornik«profesor naj bi bil »nezmot« ljivi« pedagoški Bog, ki bo nosil avtoriteto že v sebi in bo šel lahko preko avtoritete izkustev in prakse pa poti svojih teoretič« nih zamisli in eksperimentov, na katerih naj bi slonela njegova namišljena avtoriteta nad učiteljstvom. Učiteljstvo naj bi se ga balo. mrzilo naj bi ga ... Ali je prepad med nad« zorniki in učiteljstvom res -tako nujno po« treben?
Po teh nazorih bi tudi na srednjih šo« lah ne smel biti nadzornik profesor, ampak kvečjemu univerzitetni profesor, da bo vla« dal in obstojal med profesorji in nadzor« niki — avtokratski in birokratski — kitaj« ski zid.
Leta 1922. ta nazor ni prodrl in je teza avtoritete, na kateri naj bazira osnovna šola po prof. Radojeviču, propadla v Glav« nem Prosvetnem Savetu. Celo v Beogradu so uvideli, da ne kaže napenjati strun, ki so pokale že v Avstriji dn da brez osnovnošol« skih praktikov ni mogoča notranja reforma osnovne šole in ne avtoriteta nad učitelj« stvom. ki bi ga bila v stanu dvigniti in vzpodbujati pri njega notranjem delu v šoli.
V zadnjem času se je isto stremljenje pokazalo v gotovem krogu profesorjev tudi pri nas. Proti načelu demokracije in samo« vlade poedinih stanov, ki bi morala biti naš višek in naš ideal, hoče ta krog postaviti zopet profesorja za nadzornika nad osnov« nim šolstvom.
Eden najabsurdnejših argumentov, ki smo ga slišali med drugimi, je pač ta, »da pripada to mesto profesorjem, ker je siste« mizirano z I./4.« Ta argument je tako slab, da se ga morajo resnejši krogi gg. profesor« jev direktno ženirati, če se jemlje kot opora za dosego tega mesta. Tako argumen« tiranje kaže golo kruhoborstvo, zaradi ka« terega se hoče zasesti s strani profesorjev to mesto, ki je posestno mesto osnovnošol« skega učiteljstva in stavi v zelo čudno luč vse probleme notranje reforme osnovne šole, pred ¡katerimi stojimo in program, ki ga imajo gg. profesorji v pogledu reformnih problemov osnovne šole, zaradi katerih ravno smatra osnovnošolsko učiteljstvo to mesto za važno.
Lahko bi tudi govorili o tem, kako je prišlo do »s i st e mizi r an j a « tega mesta z I./4 ter razglabljali tudi nadalje to plat vpraša«
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.)
Leska: Mačice; cvetni prah; kaj ga raznaša; iz česa zraste lešnik.
Cvetlice o:b potoku in na su« hem: Kakšni so listi; njih teža, ko se po« sušijo.
Cvetlice in rastline na su« hih tleh: Kakšni so listi; njih teža, ko se posušijo.
Poizkus s pšTenioo: Kako raste pšenica na gredici, ki smo jo prekopali v jeseni; kako raste pšenica na gredici, ki smo jo prekopali. spomladi; kako raste na pognojeni gredici; kako na nepognojeni; kako raste na neprekopani gredici; kakšne so koreninice v prekopani ali v neprekopani gredici; kakšne koreninice imajo bujne rastline: kakšne koreninice imajo slabotne rastline; kaj iščejo koreninice v zemlji; ali se koreninice lažje širijo v rahli ali trdi zemlji; kakšne so koreninice, če je več rast« lin skupaj; ali je na tako majhnem pro« štoru zadosti hrane za vse rastline; kaj mo« ramo storiti s sadnimi sadikami.
G v d t o v i sjaJdNih dreves: Koli« ko cvetnih listov ima jablanov, hruškin,
nja. A osnovnošolsko učiteljstvo se je pri« čelo oddaljevati od zgolj materijalistiških pogledov pri reševanju šolskih vprašanj.
Z razvojem osnovnega šolstva se je vedno bolj in bolj spoznavala potreba dati vodstvo nad osnovnim šolstvom osnovno« šolskemu učiteljstvu, ako ga hočemo dvi« gniti. Poglejmo malo nazaj!
Pokojni nadzornik Hubad se je moral kmalu umakniti Levcu, ki je ikot bivši okraj« ni šolski nadzornik imel več prakse in več upogleda v notranjost osnovne šole. Ne smemo pozabiti, da sta pa oba bila zainte« resirana za naloge osnovne šole na učitelji« šču, kot večletna ravnatelja, kjer sta sode« lovala pri uvajanju učiteljskega naraščaja v osnovnošolsko prakso.
Že tedaj so pa merodajni krogi pričeli uvidevati, da spada na tako mesto osnovno« šolski praktik, če hočemo osnovno šolo tudi v njeni notranjosti preobraziti. Da niso bile strankarske sile tedaj jačje od stvarnih raz« logov, bi se to tudi zgodilo že pod Av« strijo.
Starejši tovariši, ki so imeli svoječasno srednješolske profesorje za oikrajne nad« zornike, bi vedeli našteti marsikatere resne argumente tako metodične, didaktične ter obče šolske pogreške, ki bi razčistile to vprašanje. Vedeli bi pa povedati tudi mar« sikatero anekdoto iz te dobe. Našteli bi pogreške glede ocenjevanja učiteljevega dela, truda in uspehov, ki so izvirale iz ne« poznanja osnovnega šolstva in neumevanja položaja in teženj učiteljstva, kar je prvi pogoj za uspešen razvoj pouka in šolstva ter zadovoljstva učiteljstva.
Počemu bi posezali nazaj! Poglejmo sa« mo v dobo 'dr. Pestotnika. Reakcija ni pri« šla zgolj zaradi personalnih zadev temveč ima svoje vzroke tudi v odredbah, ki so re« zale v notranjost osnovne šole, ker so bile odrejane od srednješolskega profesorja s premalim ali pa sploh nikakim upošteva« njem osnovnošolskega referenta in mnenj
V naših vrstah je nastal močan prevrat, toda prevrat, ki je v korist učiteljstvu!
Preje učitelj proti učitelju, brat proti bratu — nož na nož ...
O, da ni spregledal učitelj že preje! Druge vrste so bile že zdavnaj strnjene, le učitelju je ležala koprena zaslepljenosti na očeh. Bil je pač premalo trden in preveč odvisen, biti je moral hlapec, ni imel časa in tudi smel ni misliti na samostojnost, go« spodu ni smel pogledati v obličje.
Nastopili so časi osvobojenja, prero« jenja in učitelj je stopil na življensko po« zornico kot človek! Človek velikih idej, ki je sprevidel, da je doslej upropaščeval sa« mega sebe.
Proč je vrgel nož, ki ga je imel na« merjenega proti lastnemu bratu«sotrpinu in mu podal desnico, pogledala sta v zarjo in videla vstajenje! In to vstajenje je bilo lepše od solnca, močnejše od mladosti in sočneje od tople pesmi. Izprevidela sta, da stojita z roko v roki skupno za enotne ci« lje v dobrobit vsega učiteljstva kakor sve« tilka boljših časov, ki plovejo gnani od juž« nih vetrov s pomladno godbo.
češpljev, češnjev cvet; koliko prašnikov in pestičev; iz katerih delov se dela sad; na katerih drevesih na šolskem vrtu ali pa na domačem vrtu bo letos dosti sadja; slana pomori cvetje; kdaj so slane; ali so slane v zgodnji ali pozni spomladi; ali je slana pomorila pozno cvetje; katere jablane so cvetele zgodaj, katere pozno; ali je na nji« hovem vrtu dosti dreves, ki prezgodaj cve« tejo.
Senca na vrtu: Kaj raste na šol« skem vrtu v senci dreves; katere rastline rastejo na svetlem; katere rastline ne ra« stejo v senci; na 'kateri strani drevesa je senca zjutraj, opoldne, popoldne; na kateri strani ni nikoli sence; ali naj sadimo dre« vesa na južni ali na severni strani.
Mladike: Kaj poganjajo prijeti ce« piči; tudi druga drevesa poganjajo mladike; kaj se dela za listovim pecljem.
Plevel: Koreninice plevela v zemlji; kaj srkajo iz zemlje; katerim rastlinam škodujejo; listi plevela delajo senco dru« gim rastlinam; ali raste pšenica ali proso v senci; vrste plevela; najbolj škodljiv ple« vel; med katerimi rastlinami plevel najbolj raste; plevel med žitom; kako uspeva pro« so na opleti gredici; na neopleti.
O k o (p av fL n j e". Kaj stlači zemljo; koreninice v stlačeni zemlji; kakšno zem« Ijo morajo imeti rastline; katere njive je težko kopati; kakšna zemlja je na tistih njivah; ali je lažje kopati v suhem, med dežjem ali po dežju; kakšna je mokra zem« Ija na raznih njivah; kakšne vrste zemlje
osnovnošolskega učiteljstva. Vsa opotzorila s strani osnovnošolskega učiteljstva so te« daj naletela na gluha ušesa. In reakcija...
Najmanjši predpogoj za vsakega ob« lastnega šolskega nadzornika iz srednješol« skih vrst bi morala biti dolgoletna poglob« Ijena praksa na reformiranem učiteljišču in notranja osnovnošolska praksa vsaj v last« nosti sreskega šolskega nadzornika, ako ho« če postati oblastni šolski nadzornik sedanji dobi ustrezajoči reformator osnovnega šol« stva in ne navadni birokrat, ki bo kvečjemu oviral in ubijal to reformo.
Ne gre samo za poznanje vnanje orga« nizacije modernega osnovnega šolstva. Da« nes je problem reforme osnovne šole vse globlji in zahteva bolj kot pod Avstrijo do« brega notranjega poznavalca osnovne šole, če hoče pravilno izvesti nastopajoče re« formne probleme v naši osnovni šoli. Osnov« nosolsko učiteljstvo je podalo dovolj širok predlog in je v zadnjem času pokazalo do« volj resnosti, ki jo ima z ozirom na osnov« no šolo in njene naloge, zato smatra lahko vsako briskiranje v tem vprašanju kot orna« lovaževanje vsega stanu.
Masa osnovnošolskega učiteljstva je sedaj prebujena že toliko, da bo avtoriteta nadzornika danes lahko slonela le še na dobrem poznavanju notranjosti osnovne šole in njenih notranjih reformnih potreb, vsaka druga avtoriteta bo prej ali slej od« rekla. Organizacija pa hoče poskrbeti, da dvigne s študijem notranjih šolskih proble« mov učiteljstvo še višje, da bo še odpor« nejše proti vsakemu birokratizmu in avto« kratizmu.
Seveda, če se motri vprašanje šolskega nadzornika samo z birokratičnega stališča ali celo s stališča I./4, brez potreb notranje reforme osnovne šole, potem seveda ni tre« ba upoštevati osnovnošolskega učiteljstva, potem se lahko prezre osnovnošolsko uči« teljstvo tudi pri tem vprašanju, ker bo ho« dila šolska uprava svojo, učiteljstvo pa svojo pot.
Kadar se potegujeta za naše skupne ci« lje, takrat jih ne vidiš za mizo z mrkimi pogledi, zavita v oguljene, raztrgane in za« mazane politične plašče, ampak sta pustila strankarstvo s klobukom in dežnikom na hodniku pred vrati.
Šele sedaj je zasijala prava zarja, šele sedaj se je pričelo enotno delo, pričel za nas tisti veliki čas vstajenja in smotrenega življenja ter žrtvovanja za sebe in domo« vino.
Vsak je brat, vsaka sestra in vsak dobi plačilo po zasluženju, a ne po strankarstvu, to je zlato geslo, pripeto nad vhodom na« šega novega svetišča.
Izven je pa učitelj kakor drugi samo« stojen in ima popolnoma proste roke v svo« jem mišljenju .in nikdo mu tega ne krati niti najmanj!
Ali kaj, ko bo žel vsak pri katerikoli stranki samo nesrečne dneve svojega živ« 1jenja!...
Učitelj v mestu — kaj njemu mar, saj ne pride dosti v dotiko s silo življenske reke. Vse drugače je pa z učiteljem na de« želi. Morda se napoti na svoje prvo služ«
so tam; kako raste proso na neokopani gredici; kako na-okopani.
O is i p a y a n j ei Katere rastline osi« pavajo; kaj je zraslo v zemlji, ki smo jo rastlini prisuli; ali rastlina bolje raste, če ima mnogo ali malo korenin; kako rastejo na gredice osute prosene rastline; kako rastejo neosute.
Delo spomladi: Kaj delajo oče in bratje; kaj delajo mati, sestre teta; kak« šno orodje rabijo; po katerem delu so naj« bolj trudni; kaj dela živina; po katerih nji« vah je bilo najtežje orati; kakšne vrste zemlja je tam; ali se njihovim toži delati; kaj bi ibilo brez dela; nekateri ljudje ne morejo živeti brez dela; kdo je pomagal njihovim delati; komu so pomagali njihovi; kje so kupili orodje; koliko je stalo; ka« tere dele ima brana; pri katerem delu so pomagali otroci; kaj delajo najrajši; katero delo se jim upira; ali sami radi delajo ali jih prisilijo; prostovoljno delo; prisiljeno delo; delati je treba zaradi prehrane in za« radi staršev; delo iz dolžnosti.
U ¡g i b a n jI e O I e) t i in i: Suša, hlad« no, mokro, toplo; koliko topline je o dežju, po dežju, o suši; kako kaže na njihovih nji« vah; kakšno je žito v dolini; v gornjem delu; kako raste, kjer so preorali glohoko ali plitvo; kjer so preorali jeseni ali spo« mladi; kjer so pognojili ali pa niso po« gnojili.
Cveti s e m e n skupil sadežev: Koliko cvetnih listov, prašnikov in pestičev imajo krompirjev, korenov, pesin, repin, zeljnat cvet; iz katerih delov se dela seme.
beno mesto poln sil, poln idealov in hoče prenoviti svet v enem mesecu, ali svet je trd (zgrajen na stoletjih) in on obleži raz« očaran s strto perotjo in solzo v očeh. In kdo je to storil? Zagrizena strankarska za» slepljenost!
O, vem, vsepovsod je imed obljub, vse polno kritja, izza ograj so mu šepetali v pogum — nad njim so se zbrali črni oblaki in on je prosil tiste tisoče pomoči — a vsa vrata so zaprta, skozi reže pa prihajajo smehi ironije ... Sam umiraš, o brat, popol« noma sam na tem mrzlem svetu in ni ga, ki bi ti podložil vsaj trd kamen pod trudno glavo...
Pa pride tisti, ki si morda nanj pljuval in ti obveže krvavečo rano, on, ki ni zblaz« nel od strankarske zagrizenosti, ampak ima le blago dušo...
Torej, ne bodimo slepi, ampak trezne naj bodo naše sodbe, naši sklepi.
Kako bom pa zašel v duše ljudi?
Poizkusi s strankarstvom — kakor bi trenil imaš dva tabora in vsak dan boš ža« lostnejši, vedno glolblje ti bo klonila glavai Srečaš človeka — nagovori ga s politiko — klal bo ves svet, sebe in tebe. Srečaš dru« gega, vprašaj ga po 'opravljajočem /delu, poduči ga v tem itn onem, kar vidiš, da bo v prid njemu in njegovi kmetiji — vse svoje življenje ti bo hvaležen. Premisli! Pridobil bo tako enega, dva, deset, vse. Poma« gaj jim dvigniti prirodne zaklade, uspo« sobi jih za boljše življenje in brez tebe ne bodo mogli biti!
Če ti ni potreba, ne sili se, ne hodi v ogenj po žerjavico.
Malo je prijateljev, ki te ne zapuste v dneh tvoje žalosti; največ jih še zataji res« nico, če tudi si nedolžen, te obdolže, da od« nesejo le oni zdrave pete. Da, taki so lju« dje, take jih naredi strankarstvo.
Zatorej pozdravljeni vsi oni, ki so se strnili v veliko vrsto in ki se bore edino za dosego naših ciljev, ki v tem plemenitem delu ne poznajo strankarstva, ampak le Pravico. Boje se teh omahljivci, ker vidijo, da je stopilo učiteljstvo na svojo pozornico samo, izkristalizirano, da je kakor grad sredi otoka, kajti le ono bo izvojevalo na« še pravo, olajšalo naše težnje, da nam bodo zasijali toplejši in jasnejši časi!
K izpremembi pravil UJU.
(Splošna in tajna predizbira kandidatur za
volitve v ožji sosvet in odseke.) *
Pravila in poslovnik organizacije bi mo« rala biti stilizirana in precizirana tako, da bi volitev z vzklikom v nacelstvo organizacije sploh ne dopuščala, odnosno priznavala veljavnost volilnega rezultata le v slučaju, da so glasovali vsi prisotni — in sicer so« glasno — brez izjeme. Volitve bi se naj vr« šile, če že ne vsako zaporedno, pa vsaj vsa« ko drugo leto (in ne šele vsaka tri leta); izvedla pa bi se najbolje edino le tajno, t. j. potom kuvertiranih glasovnic (veljavnih le, ako nosijo volilni žig UJU). Volilna in iz« _t_
* Predstoječi predlog tov. Kisilingerja je predložilo Laško učiteljsko društvo po« verjeništvu, da bi ga skušalo uveljaviti in da se o njem izrečejo tudi ostala učiteljska društva.
Trava: Katere trave rastejo na vrtu, v dolini, na hribu, na mokrem, na suhem; ali je večja trava na mokrem ali na suhem; plitva in peščena zemlja po hribih; kako raste trava po dežju; kalqo raste o suši; ka« ko raste trava v aprilu; kako raste v maju; kdaj trava cvete; prašniki; sočne in obse« nele trave; katero travo rajši je živina; ka« tere cvetice rastejo med travami; na nižin« skih, višinskih, mokrih, suhih travnikih; vonj in okus cvetlic; strupene rastline na travnikih; zdravilne rastline; kumin, rman. Košnja: Kdo kosi; kdo grabi; težkjo in lahko delo; solnce ožge obraze; potenje; luknjice na koži; hladno po potenju; žeja; voda iz kuhanega posušenega sadja; koliko vozov sena so pripeljali iz posameznih travnikov; na katerem travniku je bijo naj« več sena; koliko vozov sena so pripeljali iz vseh travnikov; kaj pravijo starši o letini sena; ali je dobra ali slaba; kako pomaga otrok olb košnji; katero orodje so rabili pri košnji; katere dele ima kosa, grabi je, vile; ovenelo seno je škodljivo; bilke, listi, cvet« je; olesenele bilke.
Previdnost ob vožnji sena: Otroci se radi vozijo na vozu vrh sena; včasih kdo pade in si zlomi roko ali si jo izpahne; komu v vasi se je zlomila kost na roki; komu se je izpahnila; ali se komu še pozna; prva pomoč; zdravnik; ali se prej zacelijo mlade ali stare kosti.
K apusov bejlin: Vrste metuljev; kapusov belin; leta po zelju; jajčeca; gose« niče; zapredki; metulji; škoda; kako jih uničujemo.	(Dalje prih.)
V naših vrstah je nastal močan prevrat...
(Piše Albin Čebula r.)
volitvcna možnost bi se morala nuditi sle» hernemu članu UJU, in sicer na ta način, da bi skrutinij glasovnic celokupnega slo» venskega učiteljstva ustvaril in izkazal naj* prej kandidatno listo onih članov, na kojih imena bi odpadlo največ glasov, dočim bi imeli delegati glavnih skupščin na podlagi izbirne kandidatne liste izvršiti potem sa* mo le še ožje volitve v upravne odbore in odseke, toda istotako in zopet le tajnim potom z listki. Edino tajne volitve z listki preprečujejo vsakršno možnost zamere in izpostavljenja posameznikov ter omogo» čajo povsem neženiran in prost izraz miš» ljenja organizirancev.
Splošne volitve za dosego kandidatne liste naj bi vodil in izvršil poseben strogo nepristranski skrutinatorski odbor, odnosno pravni odsek organizacije — ter objavil v stanovskih glasilih celoten rezultat nekaj dni pred letnimi skupščinami UJU v svrho predorijentacije članstva, še bolj pa dele» gatov. Skrutinij ožjih volitev bi se naj iz» vršil nato na skupščinah samih ter razglasil sklepni rezultat izvoljenih — sproti in ta» koj — odnosno do nastopnega dne ko sc vrši glavno zborovanje ali pa v naslednji številki »Učit. Tovariša«. Na tem mestu bodi opozorjeno na volilno navodilo, važno za ožje volitve:
Delegatom naj bi nudila okvir za ožje volitve — dvoodstotna (2%) količina vsega članstva v Sloveniji započenši od najvišje splošno izglasovanega člana navzdol: — (za letos torej okvir obsegajoč okrog 50 vo» ljencev, na čijih osebe bi padlo največ gla» sov).
Kar se tiče ustvaritve kandidatne izbir» ne liste, bi zadostovalo, ako napiše vsak član(ica) UJU 1 do 10 imen kandidatov na svojo glasovnico (z žigom) ter pošlje isto pod kuverto direktno na naslov skrutina» torskega odbora (ali pa indirektno potom šolskega vodstva, društvenega zbiralca »Učit. Tovarišu« — ali kakor že). Ta odbor bi moral rezultat izbirnih kandidatskih vo» litev objaviti najmanj teden dni pred letno skupščino (ali občnim zborom) v »Učit. To» varišu« (in sicer: če že ne vseh imen, pa vsaj ona v okviru 2%, ki pridejo za ožje volitve v poštev) Pri sestavi svojih volil» nic (do 10 imen) posamezni člani nikakor niso vezani event. samo na ude domačega okrajnega društva, ampak jih teritorijalno lahko zajemajo iz vse pokrajine (v našem slučaju iz vse Slovenije).
Sličen volilni modus (širših in ožjih volitev bi se moral v poslovnik sprejeti tudi za volitev v glavni upravni odbor UJU — toda s to omejitvijo, da izbirnih kandidat» nih list ne bi sestavljalo vse članstvo UJU, ampak samo člani širših pokrajinskih so« svetov. V posameznih učiteljskih društvih pa je tajni in tu predlagani način volitev sploh najlažje in najkrajše izvedljiv samo, da tu prav lahko odpadejo — ožje volitve ako društvo ni močno. Seveda bi se obvez» nost tega volilnega načina morala šele uve» sti.
Volitev za izbiro kandidatov se izvrši potom kuvertiranih tajnih glasovnic že par dni pred občnim zborom, tako da so ime» na najvišjih izglasovancev na dan zborova» nja že zbrana — in se te lahko na podlagi glasovnega rezultata kratkomalo po vrsti vpraša li sprejmejo odborniške funkcije ali ne. Ta način volitev se obnese prav do» bro in je odbor na mah sestavljen, brez godrnjanja nezadovoljnežev in brez bese» dičenja, ponujanja, vsiljevanja, izgovarja» nja prosjačenja odn križajočih se predlo» gov; vrhu vsega je dopusten že pri seda» njih statutih, kajti izbirne liste še nikakor ni smatrati obveznim ozir. že vnaprej ve» ljavn;m.
Nadalje bi se moral predsednikom glavnega odbora in pokrajinskim poverje» nikom UJU zagotoviti odnosno izposlovati za ono dobo ko sede v teh funcijah — službeni dopust. To pa iz razloga, da se la» hko posvetijo izključno prospehu organi» zacije, jo povsod, na vsakem kraju in vsak čas neovirano zastopajo,-vršeč hkrati repre»
Poljska privreda u seoskim osnovnim š ko lama.
(Založila »Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani«. Cena 50 Din.)
Pred nami leži lična, 162 strani broječa in bogato ilustrirana knjiga, ki so jo sesta» vili francoski strokovnjaki L. Rongier, C. Perret in A. Miaille. V srbohrvaščino jo je prevedel in za naše razmere priredil uni» verzitetni profesor Ivan Rittig.
Iz predgovora prireditelja te, za vse podeželsko učiteljstvo zelo važne knjige posnamemo, kaj je napotilo pisatelja, da je pripomogel k izdaji tega dela. Piše nam: »Naš narod je kmetijski, živi se od pluga in motike. Naše kmetijske šole ne izpol» njujejo svoje naloge, ker jih je premalo. Treba pa je, da se čim večje število kme» tijske mladine pouči v poljedelstvu. Treba je da se osnujejo po deželi kmetijski te» čaji, zimske šole. Naša vas, trg, mesto in država žive od kmetijstva. Žal pa, da naši ljudje obdelujejo zemljo skoraj tako, ka» kor so jo obdelovali naši predniki. Naši sinovi se morajo naučiti boljšega in razum» nejšega kmetovanja. To dejstvo je napo» tilo prevajalca, da je priredil za našo mla» dino in naše učitelje knjigo, po kateri po» učujejo uspešno francosko mladino, ki mora, predno dobi odpustnico, položiti pismen izpit iz kmetijstva.
Vsa snov je obdelana v 35 berilih. Vsako berilo zase je metodično urejena celota. Iz opazovanj in poizkusov privede
zentacijske dolžnosti kjer in kadar nastopi potreba za to. Poverjeniki naposled ne bi smeli biti krajevno navezani na gotovi pri» viligerani službeni kraj (ali celo oblast) — kakor n. pr. izključno na Ljubljano ali Ma» ribor — ampak bi morala biti vsled zasigu» ranega dopusta omogočena slehernemu čla» nu dosega poverjeniške funkcije, pa bodisi da službuje v najzakotnejši gorski ali ob» mejni vasi. V pokrajinskih glavnih mestih naj bi mu pomagali vršiti poverjeniške dolž» nosti in posle tkzv. oblastni tajniki UJU (ali pa oblastni podpredsedniki). Končno bi morala organizacija uveljaviti in uvesti za poverjenika tkzv. reprezentacijsko do» klado v obliki recimo — mesečno a 1 Din davka, ki bi ga plačeval zanj vsak organi» ziranec UJU To bi omogočalo poverjeniku potrebno potovalno prostokretnost, ugled» nejše nastopanje in mu pomagalo čuvati stanu primerno vodstveno pozicijo v jav» nosti.
Na dlani je, da bi spravil takšen volilni postopek popolnoma drug duh v našo orga» nizacijo, t. j oni duh ki naj bi vršil po znanem — spornem in glasovitem § 2. orga» nizacijskih pravil vrhovno svrho Udruženja. Upravni odbori bi predstavljali v obliki kompromisnih avtomatično podanih pro« porcev ki bi se rezultirali iz svobodnih vo» lilnih glasovnic, čisti in resnični izraz na» zorov, razpoloženja volje in stremljenj po» sameznih struj in pokretov v celokupnem članstvu. Uživali bi povečano zaupanje, ugled in avtoriteto ne samo pri članstvu, ampak tudi pri šolskih oblastih in vladi. Organizacija bi imela z vsakokratnimi vo» litvami ključ kontrole in tehtnico sodbe v
Predlog za izpremembo uradniškega zakona,
ki ga je izdelala komisija pri ministrstvu prosvete, pri kateri je sodeloval tudi zastopnik UJU.
Pod tem naslovom je pričela priobčevati »Narodna Prosveta« v 94. štev. odstavke dela komisije, ki se tičejo učiteljstva. V nastopnem posnemamo najvažnejše točke iz »Narodne Prosvete« s pristavkom, da se je komisija pri sestavi predloga ozirala na naše želje in zahteve, ki smo jih predložili centralnemu odboru UJU v obliki predlogoy in protestne resolucije, ki je bila objavljena v 12. štev. »Učit. Tovariša« dne 4. X. L 1.
I. Projekt uredbe in zakonsko pooblastilo.
Uredba o izpremembi in dopolnitvi uradniškega zakona se ima izdati na podlagi pooblastila po čl. 326. fin. zakona za leto 1927.-28. V omenjenem čl. fin. zakona so postavljene meje, v katerih se morajo kretati izpremembe in izpopolnitve urad. zakona. Po čl. 94. ustave ne smejo biti uredbe v nasprotju z zakonskim pooblastilom, na podlagi katerega so predpisane. Ako je pa uredba v nasprotju z zakonskim pooblastilom, jo sme Narodna Skupščina s svojo resoluoijo razveljaviti v celoti ali deloma. Zaradi tega je pri izdaji uredbe posvečati pažnjo, da se ne prekoračijo meje, ki so označene v pooblastilu, ker bi bilo drugače vse delo brez uspeha.
Komisija je ugotovila, da se pri sestavi projekta uredbe ni dovolj pazilo na gornja določila ustave, kar je prva pogreška, ki jo hoče pojasniti z nekaterimi primeri.
Iz besedila čl. 326. se ne more sklepati, da daje pooblastilo možnost izpreminjati razvrstitev drž. uradnikov in uslužbencev, ki jo predpisuje zakon. Nasprotno se mora sklepati, da ta razvrstitev ostane še nadalje. Pri vsem tem predvideva projekt uredbe novo vrsto drž. uradnikov, t. j. urad. pripravnike in s tem ukinja 9. skupino I. kategorije. Z ozirom na to, ker smatra komisija, da so take izpremembe protivne zakonskemu pooblastilu, misli, da je obdržati v vseh kategorijah vse obstoječe skupine in da je črtati v projektu uredbe vse nove odredbe o pripravnikih.
Zakonskemu pooblastilu je £>rotivna tudi odredba čl. 11. projekta, po kateri more resorni minister v sporazumu z ministrom pravde in ministrom financ razvrstiti ona zvanja, ki niso označena v tabeli. Ta odredba je protivna zaradi tega, ker se morajo glasom pooblastila izvršiti razvrstitve z zakonsko uredbo in ne z ministrskim rešengem. Tudi ne obstoji pooblastilo, ki bi dolo-
čitatelja v skrivnosti rastlinskega ustroja in življenja. Ker pa je bogat pridelek odvi» sen od dobrega semena, nas dalje uči o važnosti odbiranja semenja in gomoljev (selekcija). Seznanja nas kako rastline raz» množujemo, zato govori dalje o setvi in razmnoževanju rastlin s potaknjenci, gre» benicami in cepljenjem. Vrlo zanimivo je berilo o hranitbi rastlin in o važnosti du» šika (nitrifikacija). V 6., 7. in 8. berilu se poučimo o fizikalni sestavi zemlje in kako je nastala rodna zemlja ter kateri činitelji pospešujejo rast in razvoj rastlin. V na» daljnjih treh berilih govori o prirodriih gno» jilih, predvsem o hlevskem gnoju in kako moramo z njim ravnati. Govor je tudi o zelenem gnojenju in drugih prirodriih gno« jilih. O umetnih gnojilih kot dopolnilih k hlevskem gnoju in drugih gnojilih ter o važnosti apna, se poučimo v naslednjih be» rilih. Ker rastline le tedaj dobro uspevajo, če imajo dovolj vlage, oziroma če je ni preveč, govori naslednje poglavje o na» makanju in osuševanju (drenaža). Važno je dalje kolobarjenje, ki varje zemljo pred enostranskim izčrpavanjem redilnih snovi.
V	naslednjih berilih se seznanimo z obdelovanjem zemlje, spoznamo razne stroje, važna žita in njihove bolezni.
V	20. in 21. berilu nas seznani pisatelj s travriištvom in najvažnejšimi travniškimi rastlinami. Dalje spoznamo okopanine in obrtne trgovske rastline, kakor so: Jan, konoplja, hmelj tobak, sladkorna pesa i. dr.
O vinogradništvu govori v naslednjih dveh poglavjih. Seznanja nas z vsemi deli v vinogradu in v kleti, spoznamo trsne
svojih rokah. Spremenljivost in negotovost volilnih izidov bi povečala čut odgovorno» sti in silila k res vestni brižni in korektni vršitvi načelstvenih funkcij. Vsak pojav nezdravih razmer in opozicije v organiza» ciji bi se lahko sproti reguliral in korigiral. Med učiteljstvom bi se poživela ljubezen do organizacije — in vodstveni odbori s čelnimi reprezentanti vred bi se neprimer» no bolj respektirali. Sklepi poverjeništev bi zalegli navzdol in navzgor. Noben režim si ne bi upal gaziti naših stališč. Mlačni, pa» sivni, nezadovoljni in deloma zapostavljeni mlajši člani pa tudi premnoge, predsodkov polne ženske društvenice, bi se jeli živahneje ogrevati za skupne stanovske cilje ter stremljivo tekmujoč siliti iz svojih sedanjih breznadnih karijernih položajev na plan — bodisi kot stanovsko«politični borci, bodisi kot pedagoško»literarni ali sploh kulturni delavci. Vsak bi si bil v svesti, da mu en» krat dozori nagrada — in da njegov trud ne bo ostal nepoznan in nepriznan. Poži» vila bi se vsesplošna zainteresiranost na na» ših skupnih stanovskih prizadevanjih zla» sti pa na porastu, edinstvenosti, izpopol» njenosti in moči organizacije kot take.
In še mnogo drugih argumentov govo» ri za ta predlagani volilni način, kojih tol» mačenje pa bi članek žal preveč podaljšalo. Omenim n. pr., da bi bil tkzv. deklaracijski razkol menda sploh izostal, ako bi bili že vsa prejšnja leta tako volili in je tudi sedaj podan s predlogom most za ponovno zbli» žanje in združenje. Tovariška sodruštva naj blagovolijo pri bodočih zborovanjih opre» deliti napram iznešeni zadevi svoja stališča.
Juro Kislinger (Laško).
čalo drugačen način postavljanja uradnikov, kakor ga določa zakon. Z ozirom na to mora ostati čl. 52. urad. zakona tak, kakršen je in se morajo vse njegove izpremembe, izvršene V projektu, odstraniti. V prehodnih odredbah projekta uredbe se nahaja tudi čl., ki se glasi: »sedanji upravnik mesta Beograd pride v 1. skupino 1. kategorije«. Ker je izdajanje zakonskih odredb za eno določeno osebo protivno občim pravnim principom, je protivno tudi zakonskemu pooblastilu, na podlagi katerega se ima izdati ta uredba. Pooblastilo postavlja za razvrščanje, objektiven kriterij, »važnost in odgovornost dela« in na osnovi tega kriterija spada prej omenjeno zvai^je po predloženi tabeli v 3. ozir. 2. skupino I. kategorije. — V prehodnih odredbah projekta se nahaja tudi čl. 16., po katerem je odlok ministra o razvrstitvi Izvršen, ko ga odobri komite ministrov, s čemer se je hotelo onemogočiti pritožbo na drž. svet. Ta odredba projekta je tudi v nasprotju s pooblastilom in bi jo bilo izpustiti in nadomestiti z odredbo, da ima uslužbenec proti rešenjem pravico pritožbe na drž. svet.
Gori navedeni slučaji so samo primeri o prekoračenju zakonskega pooblastila, ki se nahajajo v projektu uredbe. Komisija pripominja, da je označila prekoračenja, ki jih je še več, pri posameznih členih, in je hotela s tem le opozoriti, da se pri končni izdaji uredbe posveti največjo pažnjo soglasju z zakonskim pooblastilom.
IV. Automatsko napredovanje profesoriev srednjih in učiteljev osnovnih šol.
Komisija je v polnem obsegu odobrila predvideno automatsko napredovanje tudi za profesorje sred. šol in za učitelje. Dodala je samo pri tem, da naj velja isto tudi za univerzitetne profesorje. Rok za automatsko napredovanje profesorjev srednjih šol je vzela komisija iz čl. 57. urad. zakona. V ta rok se šteje samo služba po položenem diplomskem izpitu, kar znači, da se je profesorjem podaljšal rok za napredovanje, ker se jim je prej štela vsa doba.
Maksimalni rok za napredovanje.
Zaradi zagotovljenja napredovanja, se uvedejo tudi maksimalni roki, t. j. da pride vsak uradnik po gotovi službeni dobi v pripadajočo skupino pristojne kategorije.
VI. Prehod iz kategorije v kategorijo.
Projekt uredbe predvideva možnost za prehod iz III. v II. kategorijo brez predpisane iz-
škodljivce in vinske bolezni. V 27. berilu obravnava vrtnarstvo, v 28. pa gozdarstvo. To snov bi bilo treba temeljiteje obdelati. V 29. berilu govori o živalski hrarii in njeni sestavi. V naslednjih pa o domači živini, nje oskrbi, negi in odbiranju za pleme (se» lekcija) ter malih živalih.
Končno povdarja važnost zadružhi» štva, rednega knjigovodstva in velik po» men kmetijskega šolstva. V zadnjem berilu spoznamo najvažnejše kmetijstvu škodljive in koristne živali.
Iz podanega pregleda bo vsakemu uči» telju jasno, da je opisana knjiga najboljši pripomoček za pouk v ponavljalnih in kme» tijsko»nadaljevalnih šolah, kakor tudi za dobro pripravo pri pouku v spoznavanju prirode in kmetijskem pouku v osnovni šoli. Vsem šolam in učiteljstvu jo toplo priporočamo!
„Slovenija".
V »Srpski književni zadrugi« v Beo» gradu je te dni izšla kot številka 202 knjiga »S 1 o v e n a č k a«, ki seznanja srbski narod s slovenskim kulturnim in drugim življe» njem.
Knjiga bo Srbom tako dobro došla, kakor našim ljudem »Zgodovina Srbov« ki jo je letos izdala družba sv. Mohorja. »Slo» venačka« ima 223 strani in obsega članke raznih znanstvenikov. Geografski pregled (32 strani) je sestavil prof. Anton Me» lik, zgodovino (do str. 85) Milko Kos,
obrazbe in to po gotovi dobi službenih let ia ie-popolnitvi še drugih odrejenih pogojev. Komisij* se s tem strinja, a smatra, da bi bilo treba omogočiti sličen prehod iz II. v I. kategorijo, posebn» še z ozirom na to, ker se nahajajo v II. kategoriji uradniki, ki imajo višjo izobrazbo, kakor jo zahteva zakon za II., a ne take, ki je predpisana za I. kategorijo. Treba je torej dati takim uradnikom II. kategorije možnost, da se prevedejo zaradi zmožnosti, vestnosti in neoporečnega delovanja v I. kategorijo, kjer završe svoje službovanje v določeni skupini. Tak prehod iz II. t I. kategorijo bi bil za uslužbenca več moralnega kakor materijalnega značaja, a za državno službo pa velike koristi združeno z neznatnimi finančnimi žrtvami.
Stanarina.
Projekt uredbe predvideva ono višino stanarine, ki je določena v zakonu. Medtem je pa znano, da sedanja stanarina že zdavna ne odgovarja onim zneskom, ki jih mora uradništvo plačevati za stanovanja. Položaj uradništva se od dne do dne slabša in postane v tem pogledu kmalu nevzdržen, posebno še zaradi ukinjenja stanovanjskega zakona. Komisija uvideva zaradi tega nujnost, da se zviša stanarina v odpomoč, če ne že za odpravo teh nevzdržnih stanovanjskih razmer. —• Po čl. 37. urad. zakona je dana možnost, da se stanarina v gotovih krajih zviša. Ker je po čl. 28. urad. zakona stanarina sestaven del plače in pripada vsem uslužbencem ne glede na njihov položaj, zato bi bilo po mišljenju komisije ukiniti 61. 38. ur. zakona, ki predvideva izplačevanje le ene stanarine, če sta mož in žena v drž. službi v istem kraju.	(Dalje prihodnjič.)
Vnlnft hnmh»7 za strojno pletenje ia v umu, uuniudA ročna dela dobite ^
^■■BmHUMBKHHnH naj nižj i h cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska 4
Splošne vesti.
Vsemu članstvu, naročnikom in citat tel jem želimo
SREČNO NOVO LETO 1928!
Poverjeništvo UJU in uredništvo Učiteljskega Tovariša.
ANKETA ŠOLSKIH UPRAVITELJEV MARIBORSKE OBLASTI.
Na predlog nekaterih okrajnih uči* tel j skih društev iz mariborske oblasti in po sklepu seje širjega sosveta v Celju z dne 27. novembra t. t. sklicujemo na dan
7. JANUARJA 1928 OB 10. URI
anketo šolskih upraviteljev, ki se bode vršila v Mariboru na III. deški osnovni šoli na Ruški cesti. Za šolske upravitelje, ki se udeleže ankete, smo zaprosili pro» svetni oddelek v Mariboru odsotnost od pouka za ta dan. Mariborski veliki župan je dovolil odsotnost z odlokom P. br. 747911 dne 23. dec. 1927.
POVERJENIŠTVO UJU v Ljubljani,
dne 28. decembra 1927. ANDREJ SKUU, JOSIP KOBAL,
poverjenik.	tajnik.
— Zopet nesrečna premeščanja po čl. 71 uradniškega zakona. Uredništvo je pre» jelo sledečo pritožbo od prizadetih: Že ne« štetokrat smo videli kako se je ta nesrečni člen izrabljal. V zadnjem času opazujemo nezmiselno tolmačenje tega člena tudi v Mariboru. Pri zadnjih namestitvah smo vi« deli, da sta bili zasedeni dve mesti po tem členu in sicer v Krčevini pri Mariboru in v Celju. Ali se bo sedaj prakticiralo tako, da se bodo mesta za katera bi bilo nedvom« no mnogo prosilcev, oddajala pod roko po čl. 71. — Člen 71. pravi, da se smejo držav» ni nameščenci prestavljati na izpraznjena mesta tudi brez svoje volje (t. j. brez priti» skanja kljuk), toda po neizogibni službeni potrebi. Čudno je, da je za dobra mesta, kjer navadno ne primanjkuje učiteljstva, takoj službena potreba in se ga takoj na» SMi—ii—iMiaiiia—-gg-i _	n	...... m
starejšo književnost Fran Kidrič, no» vejšo književnost Ivan Grafenauer, gledišče Fran Alreht, glasbo Stanko V u r n i k , prosvetne prilike (od strani 201 do 222) pa F o r t u n a t Luža r,.
Prosveta je opisana v dveh delih, in si« oer z ozirom na razmere pred osvoboje» njem in po osvobojenju. Pričenja se šol» stvo posebno po reformaciji in se razvija v dobo delovanja jezuitov, dobo Marije Te« režije, dobo Francozov v Ljubljani, leto 1848., in dalje. Posebej so tudi navedeni podatki o meščanskih in srednjih šolah ia o univerzi. Slovenci so imeli pred prevra» tom veliko borb za pravice materinega je« zika v šolah. Opisane so v knjigi s kratki« ma. potezami poljedelske in gospodinjske šole, obrtne in trgovske šole glasbene šole in zaščita dece. Lepo je v Sloveniji razvita narodna izobrazba Sedaj je v obeh oblastih 4372 društev. Od teh je v mariborski oblasti 88 političnih, 699 kulturno»prosvetnih, 494 strokovnih, 315 humanitarnih in 95 raznih drugih društev. »Prosvetna zveza« ima 110 domov. Tudi imamo 128 listov. Število osnovnošolskih otrok je od leta 1918. do 1925. padlo od 150 346 na 130.077, meščan» skošolskih pa je naraslo, od leta 1918. do danes od 1508 na 7189.
Opis upošteva tudi šolstvo na Koro« škem in Primorskem. Italijanske državne oblasti so hitro uničile vso lepo razvito prosveto v Primorju. Knjigo krasijo mnoge umetniške slike. »Srpska književna zadru» ga« je izdala že več drugih prvovrstnih knjig o poznavanju naše države, tako o Hr» vatski, Bosni, Južni Srbiji in Črni gori.
Predlog ministrstva prosvete za revizijo uradniškega zakona.
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!

a'
RAZUM\A MICA
mesti, za kako slabo mesto v gorski vasi, kamor nihče noče, kjer je narod bolj potre* iben šolanja, pa se lahlko čaka mesece in celo leta predno se dobi učitelja. Tukaj oči« vidno ni službene potrebe. V členu 71. se govori samo o službenih, ne pa o rodbinskih potrebah (ta dva pojma se tudi večkrat za« menjata). Kdaj bo red?
—	Odsek za meščanske šole v prosvet« nem ministrstvu. Prosvetno ministrstvo je že opetovano razmišljalo o ustanovitvi po« sebnega odseka za meščanske šole. Zdaj je ta odsek ustanovljen. Njegovo področje bo obsegalo vse meščanske šole na Hrvatskem, v Slavoniji, Sremu, Banatu, Bački in Bara* nji. Za šefa novega odseka je imenovan res ferent v prosvetnem ministrstvu g. Matijak. — Kakor je razvidno, so ostale meščanske Sole v Sloveniji še vedno podrejene oddelku za Slovenijo v ministrstvu prosvete.
—	Prošnje za bolezenski dopust učitelj« stva. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal odlok, v katerem opozarja učiteljstvo, da je treba priložiti prošnji za daljši bole» ženski dopust (več kot 1 mesec) komisio« nelno uradno zdravniško spričevalo dveh zdravnikov, (katerih mora biti vsaj eden uradni zdravnik.
—	V vrhovno učiteljsko sodišče je iz« voljen kot predsednikov namestnik dr. Če« da Mitrovič, rektor univerze.
—	Ker se čuje, da je proti rokotvornemu pouku na deželi »velika averzija«, češ, da to ni za podeželske šole, da naj se črtajo v proračunu postavke itd., poživljam vse to« variše in tovarišice, ki imajo veselje do te« ga predmeta, da dokažemo, da se tudi na deželi doseže lepe uspehe — morda tudi lepše in z manjšimi stroški kot v mestih. Predlagam, da se tudi tu strnemo ter orga« niz'iram'0 proti koncu tekočega leta skupno podeželsko razstavo deških ročnih del na kaki šoli v Ljubljani. Tam naj sodi javnost, ali je ročno delo tudi za podeželske šole ali ne. Jaz sem prepričan, da goji ta predmet veselje do šole in do dela, da o estetski in vzgojni plati tu niti ne govorim. Za danes samo teh par vrstic — drugič ipo potrebi tudi bolj obširno. Vse eventuelne predloge je poslati prosim na nasiov Jože Mrak, uči« telj, Mengeš.
—	168 Din in 4 šilinge torej 200 Din se je nabralo na gostiji novoporočenega učiteljskega para tov. Miloša Ledineka in tovarišice Milke Roškarjeve iz Čeme pri Prevaljah za Učit. dom v Marboru. Koli« kokrat obhajamo kak vesel (pa tudi žalo« sten) dogodek v družbi! In vendar se tako redko kdo spomni ob takih prilikah samega sebe — našega doma!
—	»Dečva«, velika moda prihodnjega poletja. Preko vseh zaprek je sedaj za bo« doče poletje upeljava »Dečve« končnove« ljavno sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne, že pred šestimi leti započete misli je zasigurana. Prepričani smo, da bode naše ženstvo z veseljem po« zdravilo in sprejelo »Dečvo«, dalo s tem našim pokrajinam narodno 'značilno lice »Jugoslovenski Matici« in »Dečjemu domu« pa mali gmotni prispevek. Vse žene, ma« tere dekleta, vse ženske organizacije bode pozvala k polnemu odzivu — Akcija za pro« pagando »Dečve«.
—	Vasilij Mirk: 10 povesti za klavirsko mladino. Zbirka lahkih rondojev na pod« lagi narodnih pesmic. Naročila po pošti sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. — Cena partituri 20 Din brez poštnine.
—	»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo, urejuje Zorko Prelovec. izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, 11. in 12. številka. Naročnina na »Zbore« za leto 1928. je ista kot letos, le 40 Din, naročniki naj jo takoj obnove!
—	Knjižnica Pedagoške centrale v Mas riboru. Radi evidence in na podlagi čl. 4. knjižničnih pravil prosim tovariše člane za
čitljive podpise pri naročevanju knjig. Pri
skupnem naročilu navedite vsakega posa« meznika imenoma in katere knjige si želi izposoditi, ker so za knjige odgovorni čita« telji in ne šole. Obenem prosim tudi, vra« čajte knjige, čim so prečitane, kajti le pod tem pogojem bo mogoče točno ustrezati či« tateljem. — Knjižničar.
—	Blagajnik litijskega učiteljskega dru« štva nujno prosi vse tov., da mu z novim letom nakazujejo članarino vedno za mesec naprej. Obenem naj nakažejo tudi zaostan« ke od leta 1927.
—	»Ženski List« izašao je broj 1. godi« šte IV. kao božični i novogodišnji ta roj na 52 stranice sa najnovijim modelima od ko« jih mnogi u više boja. Obilni tekst sadržaje novele, humoreske, crtice, razne zanimive članke i rubrike o zdravstvu, športu, gimna« stici, kozmetice, odgoju dece, kučanstvu, kuhinji i. t. d. Priložen je arak krojnih uzo« raka a u posebnom literarnom prilogu od 16 stranica počima Zagorkin -roman »Vlatko Šaretič«. Pojedini primjerci dobivaju se u svim knjižarama i trafikama. Pretplate pri« ma Uprava »Ženskoga Lista« Zagreb, Sa« mostanska ulica 2/1.
—	Nova muzika«. Z novim letom začne Glasbena Matica v Ljubljani izdajati dvo« mesečnik »Novo muziko«. »Nova muzika« bo imela glasbeno«književni in glasbeni del s prilogo »Mala nova muzika«. Celoletna naročnina, t. j. 6 zvezkov, 100 Din.
Solnčni žarki izbelijo perilo vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati pe« rilu. Stoletja že delajo gospodinje na ta na« čin. — Prašek za pranje »RADION« je po« znan šele nekaj let in so se radi tega na« pravili poizkusi, pri katerih se je z »RADI« ONOM« pralo 50, potem 100 in končno 500*krat, pa so vlakenca perila ostala nepo« škodovana.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZ« MAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje nanj.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča» mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
POZOR ODC. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
OblačUnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva 7
daje p. t. učiteljstvu blago na obroke po brezkon-kurenčnih cenah in brez vsakih pristojbin, le proti predložitvi legitimacije. Pri veliki izberi manufak-turnega blaga, najdete primerna darila za Miklavža, Božič in Novo leto.
Mladinska Matica.
PROPAGANDA ZA MLADINSKO MA« TICO — ZBIRANJE NAROČNIKOV.
Obračamo se v imenu poverjeništva do učiteljstva s prošnjo, da prevzame na svoji šoli zbiranje naročnikov za Mladin« sko Matico, ustanovo, ki jo snuje naš stan za slovensko mladino.
V šolskem letu 1927./28. bomo dali naši mladini tri knjige, ki naj pomen ja jo zače« tek v povzdigi mladinske beletrije in znan« stvenega slovstva. Naš namen je dvojen: dati slovenskemu otroku zdrave dušne lira« ne ter jo razširiti čim najbolj med naš na« raščaj. Zato bodo knjige poceni — 10 Din vse tri — in bodo šle v zadnjo slovensko vas. A da se to zgodi, se mora učiteljstvo ogreti za stvar. Brez učiteljstva ni izved« ljiva lepa misel. Če le kje, more pri Mla«
dinski Matici pokazati učiteljstvo, da ima smisel in voljo za pravo kulturno delo med narodom.
Pripravljene knjige so: Koledarček Slovanske pravljice in Sadjarček.
Koledarček bo imel pripovedne sestav« ke, pesmi, znanstvene člančiče, primerne šoloobvezni mladini. Govoril bo o našem domu in o svetu, o potrebah hiše, o gospo« darstvu, o tehničnih pridobitvah, objavil bo sličice iz razvoja človeštva, ilustrirane sta« tistike itd. — vse preprosto, poljudno in pristopno mladini.
Slovanske pravljice se bodo zbrale ti« ste (jugoslovenske, češke, poljske, ruske), ki doslej še niso prevedene na naš jezik. Pravljice bodo ilustrirane in prirejene od naših priznanih pisateljev.
Sadjarček bo pa knjižica, ki jo bodo s posebnim veseljem sprejeli na deželi, kjer se goji sadjarstvo. Ž njo hoče Mladinska Matica pridobiti za svojo izdajo tudi na« šega kmeta, ki mu bo s tem nudila preko« ristno delce.
Toda — kakor že rečeno — je odvisen uspeh podjetja od učiteljstva. Mladinsko Matico vodi čist idealizem. Če ga bo slo« vensko učiteljstvo delilo, bomo položili te« melj veliki zgradbi. Ako dosežemo 10.000 članov, bomo mogli že prvo leto pokriti vse izdatke za papir, tisk in razpošiljanje knjig. Toda to število je dosegljivo le, če dose« žemo na vseh naših šolah (okrog 100.000 šo« loobveznih otrok!) vsaj 10% obiskujočih, ki pristopijo kot naročniki k Mladinski Ma« tiči.
Prosimo učiteljstvo, da stori, kar more, da uresničimo načrte. Za zbiranje denarja (a 10 Din) je določen čas od 1. do 29. fe« bruarja, tako, da smo v začetku marca go« tovi glede števila izvodov, ki se bodo tis« kali. Vendar je mogoče že prej začeti s propagando. Da bo šlo lažje, bomo poslali v januarju na vse šole nekaj ilustracij — prospektov kot poskus, kakšne naj bodo knjige in bomo priložili bloke za zbiranje naročnikov.
Zbiranje naročnikov se more poveriti tudi učencem samim, naravno, pod nadzor« stvom učiteljstva. Zbiranje skozi mesec dni pa je projektirano zato. da morejo ubožnej« ši prinašati skupaj tudi po nekaj dinarjev. Gotovo je namreč, da bo mogoče zbrati na« ročnino le s sistematičnim delom. En sam poziv ne bo izdal nič.
Vsak poverjenik bo v začetku marca sporočil poverjeništvu UJU — Mladinski Matici število članov ter bo poslal zbrani denar po čeku, ki ga Mladinska Matica raz« pošlje vsem šolam.
Pregled uspeha v okraju pa se bo pre« tresal pri prvem zborovanju učiteljskega društva v marcu ali aprilu.
Naloga, ki jo imamo pred seboj, ni tež« ka. Z dobro voljo jo je lahko premagati. Prosimo učiteljstvo, da ne odreče svoje po« moči, radi dobre stvari, radi naše mladine, radi poslanstva učiteljstva v narodu!
Odsek M. M. poverjeništva UJU.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
POMEN KROŽKOV.
Osrednji izobraževalni odseV našega poverjeništva ima do sedaj naznanjenih 99 ustanovljenih krožkov širom Slovenije. Mnogo od teh novih organizačnih edinic po« sluje že z vsem optimizmom, ki odlikuje najboljše iz učiteljskih vrst. Toda vse pre« več skeptičnega razpoloženja glede koristi in uspeha krožkov izpodjeda to delo, da se ne more še tako razviti, kakor bi bilo želeti v -našem skupnem interesu.
Ker je nedvomno mnogo knivo tega skepticizma prav nerazumevanje vseh po« sebnih nalog, ki jih bodo morali prevzeti
baš krožki — in samo krožki, zato ne bo odveč, če sa predočimo važnost tega dela nekoliko natančneje.
Glavna njihova naloga je vsekakor na« daljnja izobrazba. Vsakemu je takoj jasen velik pomen sistematičnega shajanja učitelj« stva v tem oziru. Ob določenih temah se izmenjujejo misli in izkristalizirani nazori postajajo tako polagoma skupna last ude« ležencev. Kamen do kamna raste postopno zgradba našega enotnega stanovskega nazi« ranja. Sistematično in enotno za vso orga« nizacijo postavljene izobraževalne teme omogočajo posplošenje in poglobljenje v iste probleme hkrati po vsej organizaciji. Že drug izobraževalni tečaj slovenskega uči« teljstva bo nedvomno pokazal veliko silo takega smotrenega dela in pomnožil tako potrebno samozavest in viero v lastno moč našega stanu, ne glede na to, da je to delo , neobhodno potrebno za fundiranje našega šolskega in izvenšolskega udejstvovanja. Ker je padla pred kratkim nekje opazka da se ne sme izgubljati preveč časa z izobra« ževalnim delom v dobi, ki zahteva pred« vsem borbenosti organizacije, bodi nam do« voljena v tej zvezi opazka, da bomo zaman pričakovali borbenega duha pri organizaoi« j ah, ki si niso vsak hip na jasnem, kaj ho« čejo, in ki si niso ustvarile v enotnem sta« novskem naziranju trdne podlage, na kate« ro edino je mogoče zastaviti vzvod. Iluzor« no je torej upanje nekaterih tovarišev, da bodo dvignili borbenost organizacije brez predhodne organizačne in družboslovne iz« obrazbe.
Udeleženci krožkov naj se ne puste pla« šiti po začetnih težkočah tega dela. Od se« stanka do sestanka se tao zaznamoval na« predek ter rasel optimizem v končni uspeh.
Razun sistematične nadaljnje izobrazbe imajo krožki pa še drugi, nič manjši pomen. Predvsem nas krožki zbližajo, utrde med« sebojno zaupanje, ki rase vedno le v skup« nem delu in poznavanju drug drugega. Zla« sti razmerje tovarišic in tovarišev bo posta« lo prav na krožkovih sestankih res iskreno tovajiško. Skupno delo za skupne koristi je bilo vedno najboljše sredstvo izogniti se malenkostnim predsodkom in utapljanju v ozkosrčnem obupavanju. Žalostno je dej« stvo v naši organizaciji, da životarijo med nami stotine organiziranih članov, ki niso še nikdar okusili slasti, ki nam jo podeli zavest, da sodelujemo po svojih najboljših močeh v skupnem organizačnem aparatu. Ta dvigajoča zavest se rodi pa samo iz spo« znanja, da je delo, v katerem sodelujemo, resnično potrebno in smotreno zastavljeno. To spoznanje in rutina v takem delu sta pa mogoča le v krožkih. Društvena zborovanja so malo primeren forum za tako izobrazbo. Tu se uveljavljajo večinoma oni redki, ki razpolagajo z dobršno mero govorniške spretnosti, večina zapušča pa zborovanja hladna in večkrat disgustirana. Formalistič« no govorančenje ubija skopo odmerjeni čas, ne da bi se mogel po navadi izčrpati niti eden od nebroj aktualnih problemov našega stanu in življenja. Najboljše misli ostajajo večkrat neizrečene. keT nima mislec na raz« polago prepričevalnega govorniškega daru. Ženiranje ubija pobude, najboljši dostikrat ne soodločujejo, ker se z resignacijo in dis« gustvom puste pregovorančiti.
To so razlogi ki resnično obstoje. Sto« tine naših članov bi nam potrdile to trdi« tev. Toda tudi če bi teh razlogov ne bilo, so društvena zborovanja mnogo preTedka in prekratka, da bi moglo v njih vse ono na dan kar nam zlasti teži srce. Zborovanja morajo predvsem urejati zgolj tehnično*>r« ganizatorične strani in to vedno na škodo idejne poglobitve. Tu stopajo krožki narav« nost odrešilno na pozorišče.
Že ves način razpravljanja je v krožkih čisto drugačen. Tovariško sedeč okrog mize, vlada v njih ton prijateljskega, neprisilje« nega in domačega razgovora. Govorance so
tukaj izključene. Vse se udeležuje razgo* vora neženirano in iskreno. Kdor ne ve, po* praša; komur je znano, odgovarja. Pri vsa* kem odstavku obravnavanega predmeta se dostavljajo od vseh strani pripombe, pojas* nila, ilustracije iz življenja, opazke iz izku* šenj lastnega dela. Znanje, praksa, izkustvo in pobude vseh postajajo last poedincev. Vsakdo prispeva in se dviga v zavesti vrše* nja potrebnega sodelovanja. Vse ono, ki se v društvih ne more razpravljati, privre tu na dan s podvojeno silo. In resnično: na društvenih zborovanjih se zamolči večkrat najvažnejše. Nebroj intimnih malenkosti čaka leta in leta, da bi prišle do razgovora. Od tod disgusti. razočaranja in indolenca naših članov. Krožek je najprimernejši te» ren, na katerem je edino mogoče premagati te nevšečne pojave Iki hrome borbeno silo vse naše organizacije. So to na videz brez« pomembne imponderabilije, a so v svojih posledicah pogubonosne. Društveno zboro« vanje je preokoren organ, da bi jih mogel zaznati in odstraniti.	(Dalje.)
Damam iz dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija
Separirani oddelek za specialno barvanje las, v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
Sv. Petra cesta 12.
Tvrdka „MELA"
D. z 0. Z. SPECIJALNA TRGOVINA VSEH VRST KRAVAT
LJUBLJANA. Dunajska c. 9
—oio Delo po krožkih:
28.	Moste pri Ljubljani. Sestanek 20. t. m. Razpravljal je o pomenu krožkov, o navodilih za študij in o zgodovinskem raz* voju liberalizma. Prisotnih 16. Naslednji sestanek 19. januarja 1928.
29.	ŠmarjesRogatec. Oba tamkajšnja krožka sta zborovala skupno 4. decembra t. 1. v Rogatcu ob dobri udeležbi (19). Na dnevnem redu je bil zgodovinski razvoj li* beralizma ter pomen in organizacija kmet« skega živija.
30.	Litija. Krožek se je prvič sestal 8. decembra t. 1. Prisotnih 10 od 22. Govorilo se je o prvem in petem poglavju iz brošure ter čitalo iz Ušeničnikove »Sociologije«.
31.	Semič. Prvi sestanek, 26. novembra t. 1., je razpravljal o okrožnicah poverjeni* štva. (Prisotnih 7).
32.	Semič.. Drugič je zboroval ta kro* žek 17. decembra t. 1. ob isti udeležbi. Pre* delala so se navodila za študij po krožkih in razdelila snov za prihodnji sestanek.
33.	Borovnica. Tamkajšnji krožek se je sestal drugič 7. decembra t. 1. ter razprav* ljal o navodilih; predelal nato 5. pogl. iz brošure nakar je tov. Tavčar govoril o po* možnih vedah sociologije.
34.	Sv. Jurij ob južni žel. je imel svoj prvi sestanek 13. t. m. ob prisotnosti 11 čla* nov. Ga. Schreinerjeva je govorila o pome* nu te važne samoizobraževalne akcije, na kar se je razpravljalo o zgodovinskem raz* voju liberalizma. Prihodnji sestanek začet* kom januarja.
35.	Teharje. Krožek je zboroval prvič 9. t. m. v Štorah. Prisotnih 8 od 12. Obrav* naval je 5. poglavje brošurice »O libera* 1 i zrnu«.
36.	Ljubljana. Krožek se je sestal 23. novembra t. 1 ter diskutiral ob prisotnosti 25 članov brošuro »O liberalizmu«.
37.	Ljubljana — učiteljiščniki. Drugi sestanek z učit. naraščajem se je vršil 22. t. m. Prisotnih 5 kandidatov in 3 kandida* tinje. Razpravljal je o učiteljski organiza* ciji o delu učiteljic izven šole ter o aktu* alnih dijaških razmerah v Ljubljani.
38.	Radovljica. Članov 10. Prvič je kro* žek zboroval 15. decembra t. 1 ob prisot* nosti 8 članov. Razpravljal je Žgečevo bro* šuro o problemu vzgoje najširših plasti in o zgodovinskem razvoju liberalizma.
39.	Radovljica. Drugič so se sestali 22. t. m. Udeležba 7. Nadaljevali so z Žgečevo brošuro in predelali 1. poglavje iiz brošure »O liberalizmu«. Naslednji sestanek 19. ja* nuarja v Kropi.
40.	Št. Janž pri Dravogradu je zboroval prvič 21. t. m. pri polni udeležbi (7). Govo* ril je o pomenu krožkov, razpravljal 4 po* glavja iz brošure ter si nato ogledal uspehe tov. Križmana v smeri delovne šole.
41.	Zagorje. Krožek se je prvič sestal 18 decembra. Od 20 članov je bilo navzo* čih 10. Pretresel je navodila za študij po krožkih ter soglasno sklenil, da se brošu* rice ne morejo smatrati za podlago krožko* vih sestankov. Uporabljali pa bodo po po* trebi priporočeno literaturo. Na sestankih
Srečno in veselo novo leto
želi svojim odjemalcem
TVRDKA
A.&E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg
se bodo pečali izključno z aktualnimi pe* dagoškimi vprašanji za sodobne in specielno krajevne razmere. Priporočajo nadalje, naj se povsod zastopa stališče: Za narod nede* ljeno osemletno šolsko izobrazbo. Za iz* obrazbo učiteljstva pa naj se učiteljišče po potrebi razširi in dopolni s splošno peda* goško šolo«. — S tem bi dosegli to, kar se skuša zdaj doseči po teh krožkih.
cOummlD
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOUŠE!
Cenjenim damam in gospodom želimo
srečno in veselo novo leto
ter se i za naprej priporočamo za cenj. obisk z zagotovilom solidne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
ALEKS. GJUD si. ALEKS. G JUD ml.
Brivski salon.	Damski česalni salon.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica.
dobavlja po najnižji ceni (Gg. učitelji poseben popust).
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA.
in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev'"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1.
BC Oglejte si špecijalno trgovino klobukov "VB
J. POK, nasl MIRKO BOGATAJ
LJUBLJANA, Stari trg 14.
Železnato vino
lekarnama dr. G. Piccolhja v LJubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju
Kune in vse druge kože divjačine
kupuje v vsaki količini
D. Zdravil
Ljubljana, Florjanska ulica št. 9
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Članarino za leto 1927. po 20 Din so plačali: Tit Grčar in Stana Kantetova z Barja; Vita Zupan či* čeva iz Ljubljane; Anton in Valerija Ar* tfLgJer iz Trzina; Josip Lapajne iz Cerkelj; Iva Valenčičeva iz Velesove* ga; Franja U r ib a n č«i č e v a iz Kranja; Angela Hafner iz Šmartnega pri Kranju; Janko Štafje iz Tržiča; Mica Maljen* škova iz Predoselj; Terezija Kovači* čeva iz Gorič pri Kranju; Andrej Likar iz Sore; Ivan J o c i f iz Olševka; Anton L o v š e iz Podbrezja; Jakob Slapar iz Primskovega in Ivan Demšar iz Žabnice; Juraj Režek, učitelj v pok. iz Ljubljane je plačal članarino s 100 Din, za kar mu dru* štvo izreka še posebno zahvalo. Vsi letošnji prispevki znašajo doslej 10.796 Din 5 p. Upam, da bodo društveni prispevki v pri* hodnjem letu nele desetkrat večji, ampak da dosežemo tudi naš 33sletni sen — Učiš teljski konvikt. Vsem požrtvovalnim daro* valcem iskrena hvala in srečno Novo leto 1928. — Josip Kotbal, blagajnik.
c) Težave s prenočišči. Ko bi nam mogel vsaj vsak 10. boVariš in vsaka 10. tovarišica iz Ljubljane prenočiti za vajo po enega čla* na bi si prihranili veliko truda in neizmerne stroške, ki jih požre hotel.
A nas tudi te, danes še nepremagane težave ne plašijo. Nekaj bo ozdravil čas, nekaj bomo odpomogli pa mi s pridnim delom.
Nogavice,
rokavice, pletenine, bluze, kravate itd. po najnižjih cenah vedno v največji izbiri
F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska 7.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
TEŽAVE PEVSKEGA ZBORA.
(M. Bajuk.)
III.	Nadaljnja težava je prenočnina.
Člani so ponajveč izven Ljubljane nastav* ljeni in le malo jih ima v Ljubljani svojce, ki bi pri njih mogli prenočevati. Kaj sedaj? Upali smo in bili prepričani, da prevzamejo kljub stanovanjski bedi ljubljanski tovariši po enega tovariša, po eno tovarišico za eno noč pod streho. O tem smo bili prepričani. Napisali smo nad 200 okrožnic (prošenj) In jih raznesli na vse ljubljanske osnovne in meščanske šole. Uspeh: na ponudbo smo dobili dva službena divana v šolskih pi* sarnah. Pa smo mislili kako drugače. Prosili smo drugod. Akad. kolegij nam je nekate* rikrat odprl gostoljubna vrata, če je le imel praznih sob na razpolago'. Toda to je bilo mogoče dvakrat trikrat v letu, ko ni bilo dijakov tu. V Mladiki so našle proti mali odškodnini za perilo zavetja naše pevke, dokler je bilo mogoče. V zadnjem letu nam pa tudi tam več ne morejo postreči. Ni nam preostalo drugega, kot da smo prosili ma* gistrat za odpis 30% davka na hotelska pre* nočišča in nastanili v hotelu pevce, ki ni* majo nikogar v Ljubljani. To pa stane sil* no veliko denarja.
IV.	K občutnim denarnim žrtvam pri* pada tudi voznina. Nekateri člani se vozijo od daleč z izredno občutnimi izdatki. Pri* dejo v Ljubljano in morajo plačati tudi pre* hrano, ki jo imajo doma v urejenih razme* rah gotovo ceneje kot v gostilni v Ljubljani. Odbor ne more trpeti, da bi člani, zlasti oženjeni s številno družino trgali sebi in svoji družini občutne zneske od itak pičlih dohodkov, ki jih imajo posamezniki. Zato bo moral odbor skrbeti, da bo tudi tu pomogel. Če bodo društva vplačevala podpornino redno, mu bo mogoče zmagati tudi to oviro, sicer ne ve, kako in kam. Člani, posebno naše članice, so dosedaj že prenesli v tem oziru neizmerne žrtve, ki pa postajajo od meseca do meseca občutnejše, ker se naš položaj v splošnem še ne boljša.
V.	Naj navedem še eno težavo, ki tvori za razvoj zbora izredno oviro, to je neza* upanje tovarišev in tovarišic. Saj je res: vsaka stvar ima v začetku nekaj gledalcev, ki gledajo in zmigujejo z ramami, češ, saj ne bo nič. Saj je celo neki dnevnik čutil potrebo pristaviti našemu prvemu oklicu o ustanovitvi zbora, da v realiziranje tega na* črta ne veruje. Tovariši in tovarišice pa b: smeli in smele imeti več zaupanja do stvari, ki se je lotijo tovariši s tako vnemo in s takimi žrtvami. Ti ljudje, ki za pesem to* liko žrtvujejo, dragi moji, ti ljudje ne bodo prijeli stvari samo lahkomiselno, samo za kratek čas, z močno potezo,, ti so zgrabili z vso roko, objeli idejo z vsem srcem, ogreli se za njo z vso idealno dušo. Da ste videli, kako so neomajni pri vsaki zapreki), kako so odločno pozitivni pri vsakem vprašanju, ki jim ga stavi odbor.
Pa ne samo nezaupanje, celo nasprot* stvo se je razvilo. Tega ob začetku nismo pričakovali v taki meri. Seveda so tu naj* večkrat vzrok gnile osebne mržnje. A tako lepa stvar bi morala zatemniti vsako oseb* nost in združiti vse, ki imajo za to smisel in zmožnosti. In je žalostno dejstvo, da so nam navadno ravno oni najbolj nasprotni, ki mislijo, da imajo največ vpliva na tova* riše pevce. Zal, imajo uspeh, delovanje zbo* ra zavirajo, a ga ne bodo nikdar več zavrli. Seveda je tu posegla vmes tudi politična razcepljenost učiteljstva, in je prebila z raz* kolom v naših vrstah, toda zbor je zgrajen na solidni podlagi in more preboleti tudi kakšno osebno marnjo, ki jo hitro izreže in ozdravi.
VI.	Prostori niso zadnji, kar nam je de* lalo skrbi. Zaupali smo dn se nismo varali. Glasbena Matica nas sprejema pod svojo streho in nam daje na razpolago, kolikor sob rabimo, če le nima sama pouka. Tako je mogoče, da vežbamo obenem v več od* delkih (po glasovih) in gre stvar hitreje iz* pod rok.
Kaj nas torej trenotno najbolj boli? a) Veliki stroški in oddaljenost članov. Gle* dati bo treba da pridejo sčasoma vsi člani, kar mogoče blizu železnice in kar mogoče blizu Ljubljane. S tem bodo zmanjšani tro* ški vaj in zbor bo mobilnejši. Naš cilj je ustvariti razmere, da bi se mogel zbirati' zbor ob malih troških vsako soboto in ne* deljo, da ne Ibi motil pouka z dopusti, dobil več časa za vajo in več razmaha za napre* dek; pri tem pa znižal tekoče stroške zboru in članom. Potem mu ne bo treba več trkati pri tovariših b) Nasprotstva in nezaupanje pri tovariših, ki še tu pa tam zbadajo člane zbora, kadar gredo k vajam. To naj neha!
na izdatkih
20°|0 si prihranite
pri nabavi raznih pletenin, modernih damskih oblek in bluz, perila, rokavic, nogavic, kravat, čepic, dežnikov, damskih torbic, listnic itd. v modni trgovini
Peter Šterk nasl.
Ljubljana
Stari trg 18
Srečno in veselo
novo leto
želi
cenjen, svojim odjemalcem
L. Mikuš
Ljubljana
Mestni trg 15.
Nove knjige.
—k Dr. Ivan Pregelj: Otroci solnca.
Novela. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 26. številka Ljudske knjižnice je prinesla dr. Pregeljevo novelo »Otroci soln* ca«. S tem je napravila Ljudska knjižnica velik in pomemben korak naprej. S tem de* lom je prišel enkrat do besede domačin*pi* satelj. »Otroci solnca« je s svojimi intere* santnimi osebami in ostro risanimi značaji s klenimi, pristno Pregeljevimi dialogi in z mojstrskimi opisi in orisi narave knjiga ki je slovensko literaturo brezpogojno oboga* tila. Cena 24 Din, vez. 32 Din.
—k Trgovski koledar za leto 1928 je iz* šel. Je to zelo lično v platno vezana knjiži* ca, ki jo je uredil g. Franc Zelenik, založilo pa je koledar Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Koledar stane s pošt* nino vred 15 Din za izvod. — Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna.
—k Domače in tuje živali v podobah I. del: »Sesavci«. Cena trdo vezani knjigi 30 Din, Za uprav malenkostni znesek 30 Din nudi ta zanimiva zbirka na 29 tabelah izvr* šenih v naravnih barvah 156 vrst četvero* nožnih živali.«t. j. samih sesavcev. Seveda ne obsega zbirka samo četveronožne živali naših krajev, temveč tudi udomačene in div* je živali vsega tujega sveta.
—k Janko Kersnik: Testament. Po* vest. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga. Str. 80. Qena broš. 18 Din, v plat* no vez. 26 Din. — Testament spada med najboljše Kersnikove povesti. Zajeta je iz kmetiškega življenja, v kateri je pisatelj plastično opisal vzrast in propad Topol* ščakove kmetije. Toplo priporočamo.
—k Ljudmila Poljanec: Orač na Topoli. Maribor' 1927. — Samozaložba. — Cena 12 Din. — Naroča se pri Ljudmili Poljanec, Maribor, Gregorčičeva ul. 16/11.
Izšla je zbirka deklamovank in kratkih prizorov pod gornjim naslovom, namenje* nih predvsem za državne praznike. Tudi nekaj mladini posvečenih pesmic kot: »V prirodi« (Skautska) in »Pesem podmlad* karjev«, spopolnjujejo to zbirko. — Vedno je bilo med učiteljstvom veliko povpraše* vanje po kratkih prizorih za svečane pri* like — v gornji zbirki jih je kar šest. So si* cer nekateri za osnovnošolsko mladino pre* težki, vendar bode zbirka prav dobro slu* žila svojemu namenu.
Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
Ljubljana, Sv. Petra c.25
Priporoča lepe zračne sobe.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje.,—
Pralnico, likalnico Srobofsako-
vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih
rut priporoča po nizkih cenah Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 5.
—k »Krivoprisežnik«. Narodna igra s petjem v sedmih slikah. Po Anzengruberju priredil in predelal za slovenske odre Adolf Robida. Drugi popravljeni natis. Ljudski oder 2. zvezek. Založila Jugoslovanska knji* garna v Ljubljani 1927. Cena 18 Din.
Pratika Vodnikove družbe ima poleg ko« ledarskega dela precej poučnih spisov in vsakdo najde v njej nekaj sebi primernega čtiva. Poleg pratike pa so izšle še sledeče knjige: France Bevk: Hiša v Strugi, dr. Iv. Lah: Vodniki in preroki in pa Zofka Kve* drova: Vladka in Mitka. Štiri knjige in to izbrane vsebine za tako malo članarino ki si je že v prvem letu nabrala veliko število članov, ki se je v drugem letu še povečalo.
Za zajutrek — za iužino
je najboljša ržena
žitna kava
Žika
Iz oblastnih šolskih odborov v Sloveniji.
—ob Oblastni šolski odbor v Mariboru
opozarja šolske upravitelje v mariborski oblasti, da se dostavijo krajevnim šolskim odborom ob Novem letu vse potrebne ti« skovane in pravilnik za obravnavo šolskih izamud. Krajevni šolski odbori naj čimprej poravnajo stroške za te tiskovine in naj se v ta namen poslužujejo položnic, ki se jim dostavijo s tiskovinami vred.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU= ŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 7. januarja 1928 ob 9%. uri v »Ljudskem domu« v Ljubljani, ker je dvorana v Mest« nem domu v popravilu
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OBA MARIBORSKA SREZA zboruje v soboto, dne 14. januarja 1928 ob	uri v mali
dvorani Narodnega doma po sledečem spo* redu: Zapisnik, dopisi, poročilo o seji sir« jega sosveta v Celju, smernice samoizobras ževalnega dela, diskusija o razstavi ob priliki prvega zborovanja slučajnosti. Pol ure pred zborovanjem je istotam odboirova seja.
Poročila:
+ KRANJSKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO je zborovalo 3. decembra 1927 v JŠmartnem.
1.	Situacijsko poročilo poda tov. pred* sednik. Pohvalno označi vzorno disciplino ob volitvah v discipl. sodišče. Od 99 org. aktivnih članov je 97 glasovalo za listo UJU. Pohvalno se izjavi o delovanju gg. blagaj« nika in tajnika obl. šol. odbora, ki v svo< jem področju odločno zastopata interese šolstva in učiteljstva kar je razvidel iz de« bat na upraviteljskem sestanku v Lj. Iz po« ročila o celj. zborovanju šir. sosveta je član« stvo dobilo jasno sliko o razmerah UJU in UK in UT.
2.	Statistika. V okraju je 142 uč. moči (lajiških). Pri nas je organiziranih 103 ak« tivni in 9 upokoj. članov. Zborovanja se je radi izredno slabih prometnih in vremenskih neprilik udeležilo 58 čl. Tržiča ne moremo oprostiti odsotnosti, ker leži ob progi, do« čim so mnogi v mrazu prišli iz daljave 15 do 20 km.
3.	Iz blagajniškega poročila posnema« mo da samo 3 člani še niso zadostili svojim dolžnostim. Objava imen se preloži.
4. Gdč. Urbančičeva drastično opiše potek SKopljansjte skupščine, s končnim pristav.h.om, aa je škooa izdatkov za dele« gaie, uo^ier se botlo sprejemale resolucije in preaiogi z vpitjem »prima se!«
freosednik tov. Lapajne zavrne poro« čevauvo, češ, da poročno ni točno, ker se je Davila le s pone^om par dni. Dolžnost aele^aiov je, da presodi delovanje glavne uprave teKom celega leta. Članstvo mora do« biu jasno sii^o o stanju organizacije tako s staiiovshjo«pravnega Kakor materielnega ozira. VsaK delegat Di moral natančno pro« učita tajniSKO poročilo (.izveštaj), med vsem leiom pa opazovati delovanje glavne upra« ve po poiocuin poverjenistev in Nar. fro« svete. Ce so na s^upsčini nesoglasja radi zaseomn zadev posameznikov, ne moremo še negirata uspenov za celokupne interese. Dolžnost organizacije s ca. U.OUO članov je, da scin preuvsem stan, ne pa vsakega po« sameznijva, ki morda zabrede v krajevno po« liucna nesoglasja s svojo okolico. Čudežev ne zmore niti parlament, ki ga pri daleKO« sežmn naredban niti ne upoštevajo in ki je zato tu, da Kontrolira delo vlade.
Po izveštaju vpiše nato delovanje gl. uprave v njenem lastnem področju in onem posameznin poverjenistev.
Iz debate se izcimijo sledeči predlogi:
1.	Pristop h glav. skupščinam je dovo« ljen le delegatom proti izkaznici.
2.	Glasuje se z dviganjem rok ali po« imensko (važ. zad.);
3.	delegatom je dovoliti prosto besedo;
4.	govori naj bodo kratki, jedrnati;
5.	izveštaj je društv. odborom predlo« žiti vsaj 14 oni pred SKupščino, da ga pro« uče in podajo deuegatom navodil;
6.	društvo odklanja stroŠKe za zidavo »Deškega doma v Beogradu« in zdraviLšča v Koviijači, ker spada to v področje in ko« rist posameznih poverjenistev, ne pa celot« ne organizacije;
7.	stioŠKi za skupščine so previsoko od« merjeni; banketi naj se odpravijo, ker so brezplodni;
b. glavno upravo je depolitizirati.
Reforma šole. 1. Gdč. tov. Ferjančičeva poda temeljito oceno društvene razstave z ozirom na osnovne principe delovne šole. Sklep: Ročna dela naj se kot samostojni predmet odpravijo.
lov. Jerše poroča o pedagoškem teča« ju v Mariboru. Ker smo se z delovno šolo v preteklem letu mnogo baviili, nismo zve« deli nič novega.
Sklepi: 1. učni načrt je največja ovira del. pouka;
2.	šolska uprava naj dovoli poizkusna razrede, v katerih bi se poljubno hospiti« ralo;
3.	država naj omogoča proučavanje šol« stva v inozemstvu;
4.	reformirajo naj se učiteljišča;
5.	prosvetna uprava naj bi dajala več pedagoških pobud, manj birokratičnih od« lokov;
6.	okrajna učiteljska knjižnica naj na« bavlja predvsem moderna pedagoška dela, če mogoče v več izvodih;
7.	vsa društva v obližju Ljubljane naj v marcu ali aprilu skupno zborujejo v Ljubljani. Ob tej priliki naj posamezniki Tazstavijo in utemeljujejo svoja dela in no« ve metode. Dobrodošli so protigovorniki in zastopniki prosvetnih oblasti.
8.	Ker je poslovanje društev večinoma šolskega značaja, naj se zaprosi za oprosti« tev poštnih pristojbin.
Samoizobrazba: 1. Določijo se sklicate« lji krožkov
2.	Krožkom je priznati več svobode.
3.	Razprave naj ne bodo političnega značaja.
Debaterji: Lapajne Lovše, Slapar, Mi« klavčič, Urbančič Ferjančič, Rupret, Jerše, Horvat, Molnšek, Auersperg.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA« ŠKI OKRAJ je zborovalo dne 7. decembra 1927 v šoli na Zidanem mostu.
Situacijsko poročilo. Predsednik tov« Rob. Plavšak pozdravi vse navzoče — po« sebno še novopristopivše člane ter oriše iz« premembe v organizaciji od zadnjega zbo« rovanja.
a)	Zadeva tov. Flereta.
b)	Stanje Učit. tisk. in Tuša.
c)	Tov. Kislinger: Poročilo o seji šir« šega sosveta v Celju.
d)	O predlogu našega učiteljskega dru« štva glede poskusne volitve v naši orgaini« zaciji poročata pri prihodnjem zborovanju tov. Kislinger in Jurko.
e)	Osnutek pravil UJU — poroča pri« hodnjič tov. Kislinger. Vsi člani pa naj osnu« tek pregledajo in se udeleže debate.
Prečitajo se od poverjeništva došli do« pisi in se napravijo potrebni sklepi. Tov. blagajnik poda kratko poročilo o stanju blagajne.
Statistika, a) Število učiteljstva v okraju 121. b) Število članstva 108. (Od zadnjega zborovanja + 7). c) Število udeležencev 78.
Samoizobrazba. Tov. Šuligoj: O pome« nu, potrebi in ciljih samoizobrazbe. Delu« jeta 2 krožka (Trbovlje«Vode in Trbovlje). Sklenemo, da odpošljemo vsem članom bro« šurice.
Reforma šole. Referat tov. Gustava Ši« liha iz Celja (Pravilno in nepravilno poj« movanje delovne šole) odpade, radi nenad« nih zadržkov predavatelja.
Tov. nadzornik Potočnik nam pojasni obravnavo zamud; o dopustih in obrazloži sestavo ocen. Glede odsluženja dobe ne« opravičenih zamud se razvije daljša debata, v katero posežejo tov. Potočnik, Vidmar, Plavšak, Jurko, Kislinger in Lebar.
Tov. nadzornik priporoča, naj bi se vprašanje bolezenskih dopustov obravna« valo tudi pri UJU. Nadalje toplo propagira in zagovarja delovno šolo ter daje pojasnila glede izvedbe njegove tozadevne okrožnice. — Pri debati se oglasijo tovariši Vidmar, Kislinger, Plavšak in Jurko.
Izvenšolsko delo. Na okrožnico pover« jeništva štev. 459 glede statistike izvenšol« skega dela odgovorijo poverjeniki posa« meznih šol do 15. decembra. Nato sestavi tajnik celotno statistiko.
priporoča in razpošilja svoje
dietetične specialne zdravilne čaje:
proti revmatizmu......32 Din
proti arteriosklerozi.....42 Din
proti glistam.......32 Din
proti astmi........25 Din
proti bledici.......30 Din
proti hemeroidom.....32 Din
proti boleznim srca.....32 Din
proti nevrozi.......32 Din
za diabetičarje......32 Din
za pliučne bolezni .... 30 Din za mehur in obisti .... 42 Din za ženske v prehodnih letih 30 Din Razpoši ja edino lekarna MR. BAHOVEC — Ljubljana. Najboljši zdravnik je priroda, zato se zdravimo z zdravilnimi zelišči.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5'—.
—o Družba sv. Cirila in Metoda je edin« družba, ki podpira šolstvo in obmejno učitelj» stvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagaj t« ji, da .Vam pomore!
LOVSKE PUŠKE
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. Kaiser, puškar Ljubljana, Šelenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo.
PREMOG, DRVA, KOKS D. Čebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
£

>§ Ö »»4
o a
a
Si 2¡
I
"ss «3 a
P
S
S*- a s
^ Si O
e
o
N
Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 priporoča
Srečno in veselo novo leto
želi
ED. ŠKOPEK,urar
Ljubljana, Mestni trg 8
TRGOVINA LJUBI
DEŽNIKOV •JANA
L ***s
se priporoča za
obilen obisk. *
Damski salon
s krasno izbiro vseh vrst klobukov lastnega izdelka in solidnimi cenami, kjer se dobijo tudi vse formice. Cenj. učiteljstvo dobi popust. Se priporoča
»
«
Pompadour
Ljubljana, Florijanska 3
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam cenj občestvu, da sem otvoril v posebnem oddelku popolnoma na novo urejen in z vsem komfortom opremljen
damskofrizerski salon.
Izvrševal bom po specijalno iztirjenih močeh vsa v to stroko spa dajoča dela, kakor: striženje vseh vrst fiizur, ondulacijo, masažo lica z električnimi aparati, manikiranje i. t. d.
Vsa dela bom izvrševal strokovno in solidno, vsled česar se priporočam za obilen obisk.
IVAN DORČEC
salon za gospode in dame, Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela ,Štrukelj')
► os fc» áyfcfcáyfefc mljuk&MU» áufcl
FrancLukit f Hotel ,Slon' Ljubljana
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9 |
DO
Priporoča se
konfekcija \
in	ji
modna jj trgovina
$	I
•	iraiTOTOf« T*? (
Kavarna - Kopališče - Restavracija
M TIČAR, LJUBLJANA
VELETRGOVINA S PAPIRJEM
priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO.	NA DEBELO
Zvezki po tovarniških cenah.
najnižje cene. Solidna postrežoa. Lepa božična darila, kakor ure, zlatnino in srebrnino ter optične predmete kupite najbolje in v krasni izbiri pri
Ed. Škopek
urar
Ljubljana
Mestni trg 8 Popravila točno in solidno. Velika izbira.
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE
»
VIKTOR
«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4
nasproti Narodne tiskarne
GOSTILNA
MRAK
Uubljana
Rimska cesta 4
liaj koncem leta vsak priseže, da s prvim dnem svečano se zaveže: Dživati na zemlji raj in piti pravi JDDDMT čaji
družba z o. z.
M tovarniškimi cenami
prodajam za novo leto priznano izvrstne
PRODAJALNA THE IDEAL-CEVLJEV
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 28
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
manufakturna trgovina
I. TOMŠIČ
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 38
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
L. GROBELNIK
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Trgovina na drobno in na debelo
• •••••MflltllM
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
Specijalni damsko-frizerski salon. — Trajna ondulacija, vodena ondulacija, barvanje las. Spe-cijalist v tej stroki.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 7
Naznanilo
otvoritve gostilne
na dvorlSlu hotela ,Tratnik1, Sv. Petra c. 25, dne 27. nov. 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Na drobno in debelo. Priporoča se za obilni obisk
A. SUNARA.
Zahtevajte
povsod čevlje
z zaščitno znamko
ker je to najcenejši, najboljši in najele-gantnejši domači izdelek.
Cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.
Lastne prodajalne:
Ljubljana: Breg 20,
Aleksandrova c 1. Strosmajerova 2. Kn. Mihajlova 44, Kralja Milana 120. Kralja Petra ulica.
Zagreb: Beograd:
Skoplje:
Narodna knjigarna
d.z o. z.
knjigarna in trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica št. 2.
Oblastno dovoljena
razprodaja
vsled opustitve trgovine. — Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. — Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente.
Prvovrstna
čez ulico 1 Din ceneje. Toči od 20. t. m. naprej
«t
»»
Vljudno naznanjam, da sem otvorila trgovino
na Kongresnem trgu št. 3.
Priporočam se cenj. damam za obilen obisk
A. Zorčič, Ljudi]
Vsakdo naj se prepriča
kako prvovrstne kvalitete so
letošnja vina
pri
Košaku
Krekov trg Vino prvih vinogradnikov
Kupujte vse manufakturno blago neposredno pri dobavitelju, ker prihranite na denarju in času, na obroke, katero Vam nudi najceneje
Oblačilnica „ILIRIJA"
LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Pazite na točen naslov! ^
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl.
K. SOSS
LJUBLJANA
Olvoril sem
v Ljubljane, Dunajska c. 7.
prvovrstne kranjske klobase
na drobno in debelo.
Turiftovfki provijant.
Cene konkurenčne!
Manufakturna trgovina
JOSIP ŠLIBAR
Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zaiaznika)
nudi
vsakovrstno blago
po najnižji ceni.
Vsem učiteljem na obroke!
Učiteljska tiskarna in knjigarna
v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, zeli vsem svojim naročnikom in odjemalcem
srečno in veselo Novo leto
1928
En sros Specijalna **úfet6il troovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme in igrat« za otroke Renovlranje koles, vozičkov in šivalnih strojev
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna : Tržaška cesta - Glince. Prodajalna: L|nbljana, Marijin trg it. 8.
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za damsko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
ni mor
»»
Srečno in veselo
novo leto
vošči svojim odjemalcem
Ljubljanski oblačilni bazar
Ljubljana, Mestni trg štev. 6
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji
samo še do 31. decembia 19Z7.
Podporna vsota znaša 2000 do 16000 Din. — Društvo šteje danes že nad 2000 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne „Ljudska samopomoč" v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11.
DELIKATESE — BONBONIERE VINARA
V. A. JANEŠ
LJUBLJANA, Gledališka ulica 8
P. n.
Čast mi je naznaniti, da sem preselil svojo že nad 20 let obstoječo brivnico na Rimski cesti št. 21 (hiša g. Marčana) v nove prostore, ter ustanovil posebni oddelek za damsko friziranje s posebnim vhodom, v katerem se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih frizur, umivanje glave, manikiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Oddelek za dame, kakor tudi oddelek za gospode, sem moderno in vsem higijeničnim predpisom ustrezajoč uredil in opremil z najnovejšimi aparati za sušenje in umivanje las.
Sprejemam še nadalje gg abonente za striženje las. Za striženje las gg. dijakov računam od ponedeljka do petka izpod določene cene.
Za obilen poset se priporoča
Franc Loborec
frizerski salon za gospode in dame, Ljubljana, Rimska cesta štev. 21.
Srečno in veselo novo leto 1928
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino
Ljubljana, Stritarjeva ul.7.
P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke.
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine, risarski in pisarniški papir vseh vrst, kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
LJUBLJANA
SV. PETRA ST. 2
Srečno in veselo Novo leto želita
Malčiii Jakob Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarna
Ljubljana.