Poiščimo bazo
Ob razpravah o delova-nju delegatskega sistema v občini Center je bilo mno-go govora tudi o težavah delegacij pn njihovih os-novnih dejavnostih — pre-našanju interesov in sta-lišč delovniii ljudi in obča-noy na zbore skupščin. V najmanj ugodnem položa-ju so pri tem delegacije krajevnih skupnosti, pa naj bodo za zbore krajevnih skupnosti ali skupščine sa-moupravnih interesnih sku-pnosta.
V   temeljnih  organizaci-jah združenega dela se za pomembnejše todke dnev-nega reda občinske skup-ščine gradivo obravnava na zborih delovnih Ijudi in to celotne arganizacije ali po delovnih enotah. Na ta na-čin so praktidno vsi zapo-sleni seznanjeni  z  obrav-navano  problematiko,  so-časno pa lahko pred skle-panjem do nje zavzemajo svoja stališča in se ta prek delegatov   nato  prenašajo v zbore skupščin.
V   krajevnih skupnostih pa je prav ta faza, ki je za delegatski sistem bistvene-ga pomena, izredno težko ostvarljiva. Do sedaj upo-rabljena oblika so bili zbo-ri občanav, kjer pa je spet le  nekaj   odstotkov  obča-nov sodelovalo .pri obliko-vanju stališč. Pa še ti zbo-ri so vedno bolj že stvar preteklosti, .saj   se   jih   v mestnih krajevnih skupno-stih    praktično ne poslu-žujejo več. To so ugotovit-ve, zabeležene na sejah de-legacij ob obravnavanju de-legatskega sistema.    Prav tako se ve, da še tako po-sodobljene Izvedbe  različ-nih zborov občanov verjet-no ne bodo tako uspešne, kot to želimo. Treba bo v sam     delegatski     sistem vključiti   vse  nove  oblike interesnega združevanja de-lovnih Ijudi in občanov. In teb. ni tako malo.
Pričnemo lahko kar pri hišnih svetih. Ugotavljamo, da se zelo težko kcmstituira-jo, saj so njihove sedanje pristojnosti preozke in ta-ko stanovalce premalo za-interesirajo, da bi vnjih
delovali. Sicer se v tej smeri obetajo določene spremembe, vendar te ver-jetno ne bodo bistveno vplivale na privlačnost de-lovanja v njih.
Prav gotovo bi delo v hišnih svetih dobilo dru-gačno težo, menijo člani delegacij, če bi v njihove delovne rede, v katerih prevladuje večinoma pro-bJematika pokvarjenih pip, \nnazanega stopnišča in podobno, vključili tudi ob-ravnavo določenih gradiv občinske skupščine ali skupščin samoupravnih in-teresnih skupnosti. Na ta nafiin bi dosegli obvešče-nost občanov o dogajanjih v občinski skupščini in na višjih nivojih odločanja. Predvsem pa bi tako og-romno večino občanov vključili v naš družbeni si-stem odiočanja, saj bi svo-je pripombe posredovali bodisi prek zborov stano-valcev v krajevnih skupno-stih ali pa neposredno na seje delegacij.
Pomembno vlogo pri si-stemu komuniciranja v de-legatskem sistemu pa mo-rajo odigrati družbenopoli-tične organizacije, pred-vsem še združene v široki fronti delovanja socialisti-6ne zveze, tako krajevne konference kot tudl vseh višjih oblik njenega organi-ziranja.
In kot trotje, bolj isxle-lan letni načrt dela zborov občinske skupščine in skup-ščin samoupravnih Interes-nih skupnosti ter dolgo-ročnejša izdelava gradiva ali predosnutkov, katere bi lahko v daljšem razdobju obravnavali ne samo 61ani delegacii, temveč tudi vse samoupravne oblike zdru-ževanja delovnih ljudi ln občanov. Na ta načta se lahko že mnogo pred sa-mim zasedan.jem skupščin, na katerih se določeno gra-divo obravnava, v širši javnosti verificirajo stali-šča. Tako bodo postale od-ločitve, sprejete na skup-ščinah, res odraz vol.je naj-širših ljudskih množic.
Mišo Javornik