september Poštnina plačan« ms* 36ii NAGRADNO ŽREBANJE 200 NAGRAD ZA NAROČNIKE »TIM. V LETU 1963/64 1— 25 Tridnevna ekskurzija Ljubljana—Koper—Rovinj—Pula—Reka, z ogledom industrijskih, tehničnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti. 26— 50 Enodnevni izlet v Ljubljano z obiskom nuklearnega inštituta »Jožef Stefan«. 51— 55 Pet poletov z letalom nad Ljubljano in okolico. 26— 70 Praktične nagrade ze tehnično in znanstveno dejavnost. 71—100 Enoletna naročnina narevijo »Življenje in tehnika« in »TIM«. 101—150 Enoletna naročnina na revijo »TIM«. 151—200 Knjižne nagrade. »TIM«-ovega nagradnega žrebanja se udeleži vsak naročnik TIM-a, ki bo izpolnil sledeče pogoje: 1. Da bo redno plačeval naročnino in jo v celoti poravnal najkasneje do 15. jan. 1964. 2. Da sestavi iz posameznih izrezkov jštmuJii predstavlja enega največjih slovenskih V devetih zaporednih številkah bodo objavljeni posamezni izrezani deli fotografije. Iz njih boste sestavili omenjeno sliko, ki jo boste poslali uredništvu do 15. maja 1964. žrebanje bo v Ljubljani 25. maja 1964. Izid žrebanja bo objavljen v 10 številki »TIM«-a. 186671 velikanov težke industrije. KAKO SESTAVITI SLIKO? LETNIK II - ŠT-1 - SEPTEMBER 19G3 REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE REVIJO IZDAJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN SPOLAR — -UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGO¬ VORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ — TIM IZHAJA DESET¬ KRAT LETNO — LETNA NAROČNINA 600 DIN. REVIJO NAROČAJTE NA NASLOV: TIM, LJUBLANA, LEPI POT 6 — TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOSKRIC« Ob drugem letniku TiM-a Nič manj kot 13 500 naročnikov je prav go¬ tovo lepa številka. V tolikšni nakladi je nam¬ reč izhajal TIM v minulem šolskem letu. Bralcev pa je bilo seveda neprimerno več, saj je TIM krožil iz roke v roko. Računamo, da je nekaj deset tisoč pionirjev in pionirk gra¬ dilo po načrtih, ki smo jih objavili v naši reviji ter eksperimentiralo na tem ali onem znanstvenem področju. Tako so se začeli pri¬ pravljati na svoj bodoči poklic tehnika-kon- struktorja ali znanstvenika-raziskovalca. S skupnimi močmi smo torej dosegli prve¬ ga izmed postavljenih ciljev; TIM se je uve¬ ljavil in danes že opravlja nalogo poljudno tehničnega in' poljudno znanstvenega sveto¬ valca slovenskih pionirjev. Takole na uho vam povem, da smo tega pri nas v uredništvu zelo veseli. Ne da bi dvomili v vašo pomoč in ra¬ zumevanje, moramo vendarle povedati, da v začetku izhajanja TIM-a ni vse kazalo tako rožnato. Za vsako novo revijo namreč velja, da mine nekaj časa, preden uspe, ali pa na¬ mesto tega enostavno' zamre. Potem so tu še denarne težave, iskanje sodelavcev, oblikova¬ nje najbolj prirperne vsebine, pravočasno iz¬ hajanje in tako naprej. Vse to je zdaj v veliki meri za nami — torej moramo storiti še korak naprej. TIM moramo še bolj razširiti, tako da bo nanj na¬ ročen sleherni pionir ali pionirka, ki se za tehniko ali znanost vsaj bežno zanima. Poleg tega pa moramo TIM tudi vsebinsko prilago¬ diti, da bo ustrezal željam in zahtevam kar največjega števila bralcev. Prva naloga, dragi pionirji in pionirke, sloni predvsem na vaših ramah. Če sleherni med vami pridobi vsaj enega novega naroč¬ nika, bo TIM izhajal v še enkrat večji na¬ kladi kot doslej. S tem pa bo postal ena izmed najmočnejših naših revij. Pa tudi drugo nalo¬ go bo uredništvo lahko rešilo samo z vašo pomočjo, torej s tesnim sodelovanjem med uredništvom in sodelavci revije na eni strani, ter bralci in naročniki na drugi. Kot smo obljubili že ob koncu lanskega šolskega leta, je letošnji TIM nekoliko večji kot doslej, poleg tega pa smo ga tudi vsebin¬ sko izpopolnili, predvsem z nekaj članki iz splošne tehnike in znanosti ter z novicami in zanimivostmi iz vsega sveta. Upamo, da vam bo to všeč, saj so nam lani mnogi pisali, da želijo revijo, ki bo po vsebini zajela splošno znanost in tehniko. No, začetek je morda ne¬ koliko skromen, toda v naslednjih številkah bomo tudi ta del TIM-a prav gotovo izpopol¬ nili. Kljub večjemu obsegu in popolnejši vse¬ bini pa ostane cena revije neizpremenjena, torej 600 dinarjev za 10 številk, oziroma za celoten letnik TIM-a. Sicer pa velja, kot smo se domenili. Pišite nam, kakšno je vaše mnenje o novem TIM-u, sodelujte pri njegovem urejanju z nasveti in prispevki, sporočite nam vaše želje. Lani smo na tem področju res lepo sodelovali. Prepri¬ čan sem, da bo tako tudi letos. Zato vas pri¬ jateljsko pozdravljam; Vaš urednik Zmaji Stalni jesenski vetrovi so kot nalašč za spuščanje zmajev. Zato ne bo odveč, če si podrobneje ogledamo izdelavo dveh vrst takš¬ nih letalnih naprav. Povejmo še, da sta oba zmaja, ki ju bomo opisali, po svoji konstruk¬ ciji zelo enostavna, vseeno pa sta pri spu¬ ščanju najuspešnejša. Pravokotni zmaj Potrebujemo dve zdravi smrekovi letvici (brez grč), dolgi 100 cm in s presekom 1X1 centimeter. Na vsaki letvici zaznamujemo sredino, nato pa ju položimo drugo čez drugo, tako da predstavljata diagonali pravokotnika, katerega višina (krajša stranica), je za pri¬ bližno eno četrtino manjša od osnovnice (daljše stranice). Na spodnji letvi zaznamu¬ jemo s svinčnikom položaj zgornje letve, nato pa z ostrim nožem izrežemo na označenem mestu letev do polovice njene debeline. Po¬ stopek ponovimo še za zgornjo letev, pri tem pa moramo paziti, da se letvi v utorih tesno prilegata druga drugi. Preden obe letvi do¬ končno sestavimo, namažemo spoj z lepilom, stisnemo letvi v utora, nato pa ju še zbijemo z nekaj žebljički. Trdno prekrižani letvi, ki smo ju tako do¬ bili, predstavljata osnovo našega zmaja. V to osnovo moramo zvrtati nekaj lukenj in sicer eno v sredini spoja (skozi obe prekrižani letvi), po eno pa na vsakem kraku osnove. Pazimo, da so luknjice na vsakem kraku enako od¬ daljene od konca letvice (približno 1,5 do 2 cm). Skozi luknjice na krakih prevlečemo tanjšo vrvico (kakršno uporabljamo za preve- zovanje zavojev). Vrvico napnemo tako, da jo potegnemo skozi luknjico na kateremkoli kraku, jo prevežemo in dvakrat zavozlamo, konec vrvice speljemo nato skozi luknjico na sosednjem kraku, jo spet napnemo in zavoz¬ lamo, speljemo do naslednjega kraka in tako naprej. Opozarjamo, da mora biti vrvica zelo trdo napeta, saj se nam bo sicer zmaj pri preoblačenju nagubal. Seveda pa ne smemo vrvice napeti toliko, da bi se nosilni letvi za¬ radi tega zvili. Dokončno narejeno osnovo zmaja kaže slika 1. Zmaja preoblečemo z ovojnim papirjem, ali pa z močnejšim papirjem za prekrivanje letalskih modelov. Časopisnega papirja v no¬ benem primeru ne priporočamo, saj ga bo veter že pri malo močnejšem sunku raztrgal. Polo papirja, ki pa ne sme biti zmečkana, položimo na mizo, nanjo pa postavimo osnovo zmaja. Vzporedno z vrvico in 5 cm od nje SPRETNE ROKE 3 narišemo na papir obris zmaja, po katerem bomo papir odrezali. Pri konceh krakov osno¬ ve moramo papir odrezati poševno, tako kot kaže slika 2 (črtkano). Na tako odrezan papir spet položimo zmajevo osnovo, papir tik ob vrvici preganemo, zavihane robove namažemo z lepilom in jih pritisnemo na pravokotno papirno ploskev znotraj vrvice. Vrvica je se¬ daj skrita pod robom papirja. Vse pregibe obtežimo in počakamo, da se lepilo dobro po¬ suši. Med tem časom pripravimo zmajev rep, katerega naloga je, da bo usmerjal zmaja vedno proti vetru. Dolžino repa določimo s preizkušanjem. Znano je, da prekratek rep povzroča zibanje zmaja, predolg pa takojšnji »pristanek«, če le malo popusti moč vetra, ali pa če popustimo vodilno vrv. Dolžina repa približno ustreza štiri do šestkratni dolžini zmajeve daljše stranice. Rep izdelamo iz sta¬ rih zvezkovih ovitkov, ki jih preganemo v 2 cm široke harmonike (slika 3 a). Te naveže¬ mo na daljšo vrvico, med posameznimi listi pa naj bo 6 do 8 cm presledka (slika 3 b). Za rezervo si napravimo še krajši konec repa, da ga lahko na terenu pri spuščanju po potrebi dovežemo. Prekritemu zmaju moramo napraviti še vodilo. To je najvažnejši del zmaja, saj ga usmerja v pravilen kot proti vetru, s tem pa tudi določa hitrost in višino dviga zmaja. V vse štiri konce krakov osnove, ki štrlijo iz pravokotne ploskve, zvrtamo 1 cm od kraja po eno luknjo; srednjo, že izvrtano luknjo na spoju osnove, pa samo prevrtamo skozi papir. Nato zmajevo osnovo postavimo na mizo, pri čemer naj gleda pokrita stran nav¬ zgor. Vzamemo vrvico in jo z enim koncem privežemo na krak, označen s številko 1. Dru¬ gi konec privežemo na krak II, dolžino vrvice pa določimo s tem, da mora sredina vrvice, privezane v I in II, doseči srednjo luknjo II. Skozi srednjo luknjo potegnemo daljšo vrvico in jo na spodnji strani privežemo na 1 cm dolg količek, ki preprečuje izvlačenje vrvice. Lahko pa napravimo na koncu vrvice tudi močnejši vozel, ki ne bo mogel skozi luknjo. Drugi konec vrvice položimo na zmaja vzporedno z daljšo stranico osnove in jo ozna¬ čimo približno 11 cm preko roba. Na tem mestu zavozlamo. sredini vrvice I — II ter vrvico, ki je pritrjena v središču zmaja. Če primemo za nastali vozel (A) in narahlo dvig¬ nemo zmajevo osnovo, morajo biti vse vrvice napete, vozlišče A pa mora stati točno na srednjici zmaja (slika 4 a, 4 b). V vozlišču A pritrdimo tudi vodilno vrvico, ki ne sme biti predebela, da. ni pretežka. Dolžino vodilne vrvice, določimo sami. Od nje je odvisno, kako visoko bomo spustili zmaja. 4 SPLETNE ' C!'! Pripraviti moramo še vrvico, na katero pri¬ trdimo zmajev rep. V luknje na krakih IV in V privežemo vrvico, katere sredina mora se¬ gati do luknje III, na; to vrvico pa privežemo že prej pripravljeni rep (slika 4 c). Da bo naš zmaj tudi na pogled lep, ga na spodnji strani okrasimo. Preslikamo ga z vo¬ denimi barvicami, ali pa nanj nalepimo okra¬ ske, izrezane iz barvnega papirja. Deltoidni zmaj Slika 5 nam prikazuje obliko deltoidnega, ali kakor mu ponekod pravijo, koničastega ’ zmaja. Daljša letev meri v dolžino 150 cm, krajša pa 90 cm. Letvi prekrižamo 50 cm od vrha daljše palice na enak način kot pri pra¬ vokotnem zmaju. Na enak način napnemo tudi robno vrvico in prekrijemo osnovo zmaja. Odpadejo pa luknje na konceh krakov in luknja v sredini, ker je tu vodilo nekoliko drugačno. V daljšo letev moramo zvrtati dve luknji in sicer v razdalji 25 cm od gornjega in spodnjega konca letve, 135 cm dolgo vrvico Klopotec v miniaturi Dozorevajoče grozdje privabi v vinograde ptice, ki kljuvajo sočne jagode in ... Njim je namenjen klopotec — zvočno strašilo. Za nas pa je uglašeno klopotanje tolkalc po Haloških goricah nekaj zelo prijetnega. Pomanjšan klopotec si lahko napravimo tudi za domače potrebe. Služil nam bo za preganjanje pernatih škodljivcev in za okras vrta. Klopotec sestavljajo: jarem, gredelj, vetr¬ nica, tolkala, zvočna deska, zapah, krmilna naprava in nosilni drog. Vse dele moramo prebarvati, da jih tako zavarujemo pred vlago. Jarem izdelamo iz štirih 10 mm debelih in 40 mm širokih smrekovih ali bukovih letev. Velikost kaže slika 1. Letve med seboj zle¬ pimo in zbijemo z žebljički. Na spodnji strani pritrdimo še ušesa za. zapah. Gredelj naredimo iz okrogle palice, paziti moramo, da palica ni zvita. Uporabimo presušen les. Slika 2 podaja točne .mere gredlja. Vetrnica je štirikraka, premera 400 milimetrov, izdelamo pa jo po sliki 3. Na tej sliki je narisan tudi detajl srednjega dela, to je na mestu križnega spoja obeh letev. Paziti moramo, da so kraki pravilno obdelani — stanjšani na isto stran. Potrebujemo dve pa potegnemo skozi izvrtani luknji in jo za¬ vozlamo na spodnji strani, tako da nam vozla ne moreta uiti skozi luknji. Vozel na sprednji luknji potegnemo in s tem napnemo vrvico nad daljšo letvijo. Na mestu, kjer napeta vrvica doseže zgornjo luknjo (A), zavozlamo vodilno vrvico.. Tako smo že pripravili vodilo. Na spodnji trak daljše letve pa privežemo rep, enako sestavljen in prav toliko dolg kot pri pravokotnem zmaju. Zmaja še preslikamo. Spuščanje zmaja Zmaja spuščamo vedno proti vetru. Sop trave, ki ga vržemo v zrak, nam dokaj točno pokaže, od kje piha veter. Zmajev rep polo¬ žimo iztegnjen po tleh, z eno roko primemo zmajevo osnovo, z drugo pa držimo vodilno vrvico napeto. Zmaja spustimo. Če je veter slab, stopamo istočasno proti vetru in vrvico počasi odvijamo. Zmaj se dvigne tudi 400 do 450 m visoko, kar je odvisno od njegove veli¬ kosti, teže vodilne vrvice in od moči vetra. smrekovi (bukovi ali lipovi) letvi, dolgi 400 milimetrov in kvadratnega preseka (10 X 10 milimetrov). Štirioglata odprtina v sredini je enaka gredljevemu prerezu in služi za pritr¬ ditev vetrnice na gredelj. Našemu klopotcu bomo naredili dvojno tolkalno napravo. Sestavljajo jo štiri, 3 mm debele ploščice iz vezanega lesa (premer 60 mm), 8 tolkalc in 2 distančna obročka, ki sta tudi iz 3 mm debele vezane plošče (premer 12 mm). Za pritrditev tolkalc in za kline, na katere se tolkala naslonijo med vrtenjem, pa potrebujemo 16 tanjših, 10 mm dolgih že¬ bljičkov. Tolkalce je sestavljeno iz stebla (2 mm debele vezane plošče) in kladivca, narejenega iz bukovine. Detajli in način spojitve so raz¬ vidni na sliki 4. Zvočna deska je tenka, pravokotna bukova ali topolova deska, široka 40 mm in dolga vsaj 220 mm. Čim manjša je deska, tem više poje in obratno, večja daje globlji klopot. Leseno zvočno desko lahko nadomestimo tudi s pločevinasto, višino glasu pa določimo s poskušanjem. Na zgornji strani zvrtamo v desko dve luknji, skozi kateri napeljemo zan¬ ko (vrvico) za pritrditev na jarem. Deska mora na jarmu prosto viseti, ker le tako pra¬ vilno klopota (slika 5). SPRETNE ROKE 5 6 SPRETNE ROKE ko nočemo, da bi nas klopotec prebujal, ga ustavimo s pomočjo zapaha, približno 400 mm dolge bukove ali smrekove letve, kvadratnega preseka 15 mm. Da nam zapah ne izpade sam od sebe, nalepimo na letev še dva končnika (10 X 10 X 15 mm — smreka) in to potem, ko smo zapah vstavili v ušesa na jarmu (glej sliko 8). Krmilna naprava obrača vetrnico vedno v smer, odkoder piha veter. Slika 6 kaže vetr¬ nico, izdelano na dva načina in to v obliki metle, ali pa izrezljano iz vezane plošče. Dol¬ žino okrogle palice določimo s poskušanjem, vendar naj bo toliko dolga, da bo sestavljen klopotec, če ga podpremo pri navpični luknji v sredini jarma, spredaj in zadaj približno enako težak. Nosilni drog: klopotec lahko pritr¬ dimo na manjše drevo, ali pa v tla zabijemo nosilni drog (slika 7). Zgornji rob količka od¬ žagamo vodoravno in v sredino zabijemo os, narejeno iz 8 do 10 mm debelega okroglega železa. 2W Slika 5 SPRETNE ROKE 7 . ; f Sestavljanje klopotca: Slika 8 nazorno prikazuje, kako sestavimo vse dele v celoto. Na gredelj nataknemo ve¬ trnico ter jo zavarujemo pred izpadanjem z lesenim klinom, ki ga pretaknemo skozi luk¬ njo na gredlju. Z zadnje strani nataknemo na gredelj tolkalni napravi (paziti moramo na smer vrtanja — slika 4) in z dvema zagozdama (Nadaljevanje na naslednji strani spadaj) 8 ELEKTROTEHNIKI Električne naprave in njihova uporaba Pouk fizike in tehnične vzgoje v naši re¬ formirani šoli je še vedno precej tog, saj se omejuje predvsem na neko ozko elementarno znanje o konstrukciji in delovanju posamez¬ nih naprav, ne zajema pa sodobnih oblik nji¬ hove vsestranske uporabe. Prav te omogočijo, da sleherni globlje spozna koristnost in pomen vsake naprave, ki je danes sestavni element zelo smotrnih strojev za mehanizacijo in avto¬ matizacijo. Se več, otroka bomo na ta način vpeljali v sodobne metode najrazličnejših kombinacij raznih naprav, v njem se bodo začele porajati razne, pobude, ki ga bodo pri¬ tegnile v reprodukcijo obstoječih in izvedbo lastnih kombinacij. Ni dvoma, da bo takšen pouk mnogo bolj zanimiv in privlačen, da bo v večji meri pritegnil otroka k sodelovanju ter da mu bo nudil ne le pasivno, temveč docela aktivno znanje. To je osnovni razlog, da smo se namenili objaviti nekaj prispevkov, ki naj prikažejo, kako je možno oplemeniti pouk s sodobnej¬ šimi oblikami dela, ki naj bi zlasti dozorevale v raznih tehničnih delavnicah, pri ' delu v krožkih in s tem izpopolnile omenjeno vrzel. Električno prekinjalo Začnimo pri električnem zvoncu, ki je po svoji konstrukciji in načinu delovanja prav- onemogočimo njihovo vrtenje na gredlju (lah¬ ko ju zalepimo na gredelj). Zadnji konec gredlja vtaknemo v že izvrtano luknjo na jarmu, sprednji konec pa sede pri odseku »C« v roglja sprednje stranice jarma. Skozi ta roglja zvrtamo od strani luknjo nad gredljem in pretaknemo leseni klin, tako da gredelj ne more izpasti iz odprtine. Z leve strani pribi¬ jemo na jarem dva ušesca (zakrivljen žebelj), na katera obesimo zvočno desko, tako da kla¬ divce tolkala z lahkoto udarja po njej. Prav tako na levi strani pretaknemo zapah (prile¬ pimo ali pribijemo še končnika proti izpada¬ nju), na desno stran, pa pritrdimo krmilno na¬ pravo (»metlo«). Jarem nasadimo na nosilni drog — prvi veter bo veselo pognal vetrnico — tolkalca pa nam bodo zapela prijetni klop- klop. Z nekaj iznadljivosti in preizkušanjem lahko vrtimo levo ali desno tolkalno napravo na gredlju ter tako spreminjamo gostoto in vrstni red udarjanja ob zvočno desko. Na¬ mesto zvočne deske lahko podstavimo pod tolkalca tudi dva različna zvonca ali kaj po¬ dobnega ter tako spremenimo glas našega klo¬ potca. žaprav električno prekinjalo. To je v bistvu že dokaj stara naprava, ki pa deluje docela avtomatično. Podobna je staromodnemu brzo- javu, pri katerem smo morali s prstorri pri¬ tiskati na gumb ali stikalo. Pri vsakem priti¬ sku smo vključili tuljavo elektromagneta v baterijski tok in elektromagnet je pritegnil železno kotvico. Če bi kotvica imela kladivce in zvonec, bi ob vsakem pritisku s prstom na gumbno stikalo kladivce le enkrat udarilo po zvoncu. Da bi nas lastnik takšnega zvonca za¬ res dobro slišal, bi morali s prstom naglo udrihati po gumbnem stikalu in takrat šele bi zvonec zares nekako zvonil. To pa bi bilo zelo utrudljivo in nerodno! Na srečo je možno na¬ pravo avtomatizirati in to zelo enostavno, s tem da eno žico 1 tuljave priključimo na kot¬ vico, baterijski tok pa dovajamo preko poseb¬ nega kontakta, od katerega se kotvica ob vsakokratni pritegnitvi elektromagnete) od¬ dalji, prekine električni tok, se vrne v prvot¬ no lego in ga zopet vključi in zopet izključi itd. Skratka kotvica začne avtomatično nihati, pri čemer neprestano vključuje in prekinja električni tok — zato je to v bistvu električno prekinjalo. Električni zvonec je torej že ena od praktičnih oblik uporabe električnega pre¬ kinjala. Električni zvonec je alarmna naprava, ki se je mirni ljudje celo izogibajo 1 . Namesto nje raje uporabljajo — vsaj v stanovanjih — brni- lec, tj. električno prekinjalo brez zvonca. Ta deluje s prijetnim zvokom, ki je dovolj gla- san, da ga čujemo. Takšno električno prekinjalo ali brnilec si lahko izdelamo sami po priloženi skici. Kon¬ strukcija je sila enostavna, saj sestoji le iz primernega železnega matičnega vijaka (po možnosti z milimetrskim navojem) z dvema izolirnima kolutoma, na katerega namotamo 150 do 200 navojev 0,3—0,4 mm debele z lakom izolirane bakrene žice, mu dodamo kotvico iz železne pločevine, nastavek iz prožne mede¬ ninaste pločevine, dva kontakta v obliki zako¬ vic iz debelejše bakrene žice in vse skupaj montiramo na kos juvidurne ploščice. Začetek žice elektromagneta je, kakor je razvidno iz skice, priključen naravnost na železni vijak, drugi konec pa na vijak »A«. Baterijski tok dovajamo preko vijaka »B«, medeninastega peresa in njegovega kontakta na kontakt kot- vice, ki je preko kovinske podložke tesno po¬ vezana z matičnim vijakom. Medeninasto pero naj bo nekoliko šibkeje od železnega peresa, ELEKTROTEHNIKI 9 ki nadomešča kotvico, oba pa naj se tesno pri¬ tiskata drug ob drugega. Pola baterije priključimo preko gumbnega stikala na priključna vijaka »A« in »B« in brnilec bo deloval odlično. Edino občutljivo mesto takšnih električnih prekinjal sta pre- kinjalna kontakta, ki zaradi iskrenja kmalu oksidirata, plast oksida pa slabo prevaja tok in zato je potrebno kontakte večkrat očistiti. V precejšnji meri se temu izognemo, če na tem mestu vdelamo posrebrene kontakte s ka¬ kega starega releja, ali pa kontakte iz odpor¬ nejših kovin. Pri napajnju te naprave z izmeničnim to¬ kom, t. j. s priključkom na nizkonapetostni transformator (4—8) voltov), se iskrenju lahko Popolnoma izognemo, če žice priključimo na vijaka »A« in »C«. V tem primeru pa to ne bo več električno prekinjalo, temveč enosta¬ ven elektromagnet, ki deluje s frekvenco iz¬ meničnega toka. Glede na trajnost te naprave si velja to dobro zapomniti. Naprava za mehanično najavljanje gostov Če želimo električno prekinjalo ali brnilec uporabiti kot hišno alarmno napravo, ni ravno nujno, da se vsak gost najavlja s pritiskom na gumb. Izdelamo si namreč lahko prav eno¬ stavna stikala, ki Bodo sprožila in vključila električni tok ob vsakokratnem odpiranju vrat. Na priloženi skici je nazorno prikazana konstrukcija in delovanje dveh takšnih stikal, ki si jih lahko izdela vsak učenec iz odpad¬ kov juvidurja, iz medeninastih kontaktov sta¬ rih baterij in nekaj vijakov. 10 ELEKTROTEHNIKI POK 10PF C IZ PLASTIČNI MASI MEDENINASTO PEK, / ' _ 'MEDENINASTI NASTAVEK ZATIC NA VAATIH GnKAlCpzA vRA TA (odpirajoča se navznotraj) tBHILEC CESCICA ‘ZELEZNA ALI LESENA 05 (PREDNJI DEL e mm ZADNJI DEL 5mm) STIKALO ZA VRATA (ODPIRAJOČA SE NAVZVEN) Takšno stikalo je možno vgraditi tudi na vrtna vrata, tako da nas bo naša naprava alarmirala o prihodu gosta, še preden bo pre¬ stopil hišni prag. Če takšna stikala montiramo na več vrat, bomo s takšno napravo lahko kontrolirali, če so Vsa vrata zaprta. S poseb¬ nim stikalom lahko celotno napravo izključi¬ mo in jo vključimo le po potrebi. Električna naprava za najavljanje požara V bistvu gre za instalacijo električnega zvonca, pri katerem pa gumbna stikala na¬ domestimo s posebnimi, a dokaj enostavnimi stikali. Takšno stikalo sestoji iz male letvice, na katero pritrdimo dva kontakta iz prožne medeninaste pločevine. Zgoraj obd konca plo- ELEKTROTEHNIKI 11 čevine ukrivimo na znotraj v polkrožni obliki in ju pritrdimo, tako da se gornja dela čim tesneje prilegata drug drugemu. Če takšna stikala vključimo vzporedno na priključni žici za vključitev električnega zvonca, bo zvonec vsekakor neprestano zvonil. Zvonenje bomo prekinili le, če pri vseh stikali kontakte raz¬ maknemo, to pa s tem, da mednje potisnemo prizmatični kos parafina. Zakaj ravno para¬ fina! To pač zato, ker če bo v prostoru, kjer je nameščeno stikalo, prišlo do požara, se bo parafin stopil, oba kontakta se bosta sklenila in zvonec bo zazvonil v znak, da je v dotič- nem prostoru prišlo do požara. Zelo enostav¬ na, zanimiva'in koristna naprava! Svojevrstni elektrizirni aparat Induktorji za elektriziranje so že malce iz mode, kajti izpodrinile so jih druge moder¬ nejše naprave, ki si jih bomo kdaj tudi mi izdelali. O transformatorjih je bilo že mnogo govora, mnogo prispevkov in navodil za grad¬ njo in kdor ga še nima, si ga bo lahko sam napravil. Sicer pa ne bo proč vržen denar, če si prej ali slej nabavimo mali transformator za transformiranje izmeničnega toka od 220 na 3, 5 in 8 voltov. Ti transformatorji so zelo lični in vgrajeni v ohišje iz bakelita, tako da ni nobene nevarnosti, da bi prišli v dotik z omrežno napetostjo. Ali ste že kdaj poizkusili priključiti bate¬ rijo na nizkonapetostno navitje transforma¬ torja. Zares, na videz nič posebnega! Pa ven¬ dar poskusite! Hkrati priključite dve žici na primarno navitje, oziroma poprimite z eno roko kontakta na vtikaču, z drugo pa preki¬ njajte baterijski tok. V roki boste čutili moč¬ ne napetostne sunke, ki pa niso nevarni. Sun¬ ke čutite samo ob prekinjanju električnega toka, sicer pa ne. To se pravi, da naše ročno delo tudi tu lahko mehaniziramo in sicer z 12 KEMIKI našim električnim prekinjalom. Kar poskusite povezati obe napravi z baterijo, tako kot je to prikazano na priloženi skiei, in vaša naprava bo izvrsten elektrizirni aparat. To pot na pri¬ marno stran priključite dve žici, njuna konca pa pricinite na dve-medeninasti cevki, ki bo¬ sta služili za držala. Zabave bo čezinčez do¬ volj. Če bo tresenje premočno, uporabite mal¬ ce izrabljeno baterijo, ali pa v tokokrog vključite mali 100-omski reostat iz kakega starega baterijskega radioaparata. S tem reo- statom boste lahko, poljubno uravnavali jakost fiziološkega učinka električnega oziroma ba¬ terijskega toka. Za danes toliko, drugič pa še kaj novega. Macarol Miloš Izpopolnimo naš kemijski laboratorij Naš mali kemijski laboratorij smo lani že kar dobro opremili. V njem lahko opravimo nekatere enostavnejše poskuse. Tisti, ki labo¬ ratorija še nimajo, pa bi se tudi hoteli ukvar¬ jati s kemijo, bodo našli navodila za opremo laboratorija v lanskih številkah TIM-a. Letos bomo opremo dopolnili še z nekaterimi pri¬ pomočki za delo, uredili si bomo stalno zbirko osnovnih kemikalij, ki jih v .laboratoriju ob vsaki priliki potrebujemo, hkrati pa bomo seveda s celo vrsto poskusov razširili naše znanje kemije. Poglejmo, kaj v laboratoriju že imamo! Najprej omenimo gorilnik, pa stojalo za epru¬ vete z epruvetami, napravo za destilacijo vo¬ de, tfinožno stojalo in tehtnico s premično utežjo. Slednjo imajo morda prijatelji fiziki, a prav verjetno ste jo tudi sami izdelali, saj je enostavna in občutljiva. Tehtnico mora imeti prav vsak kemični laboratorij. Lani smo se naučili tudi rezati, kriviti in napihovati steklene cevke. Manjka nam držalo za epruvete. Z nekaj iznadljivosti ga bomo napravili iz žice, ali pa iz stare ščipalke za perilo, ki smo ji eno ročico podaljšali z letvico. Tudi brez steklenega lija ne bo šlo. Tega moramo kupiti pri »Kemo- servisu«, ali pa v trgovini z medicinskimi po¬ trebščinami. Potrebovali bomo lij, ki ima zgo¬ raj premer okrog 7 cm. Če imate znanca v kemijskem laboratoriju, vam bo ta z veseljem pomagal iz stiske. Obenem z lijem si naba¬ vimo nekaj filtrimega papirja v polah. Ni¬ kar se ne prestrašite. Oboje vas bo stalo manj kot 200 dinarjev. Verjetno ste se že sami ukvarjali s vpra¬ šanjem, kje hraniti kemikalije? Za naše po¬ trebe v večini primerov zadostujejo stekle¬ ničke od penicilina. Opremljene so z gumija¬ stim zamaškom, ki dobro tesni. Dobro pa nam bodo služile tudi stekleničke od najrazličnej¬ ših tablet, še posebno takšne, ki imajo po¬ krovček iz plastične mase. V njih boste hra¬ nili raztopine in soli. Te stekleničke boste dobili verjetno prav zlahka v bližnjem zdrav¬ stvenem zavodu. V našem laboratoriju bomo potrebovali v nekaj večjih količinah le kisline in luge. Kisline hranimo v steklenicah s po¬ livinilastim zamaškom, še bolje pa je, če do¬ bite kje take, ki imajo steklen brušen za¬ mašek. Luge bomo hranili kar v običajnih steklenicah s širokim dnom, zamašili pa jih (Nadaljevanje na str. 19) Leseni traktor Počitnice so za nami in spet ste zbrani v šoli, pripravljeni, da poprimete za delo in se lotite novih nalog. Timov načrt meseca vam tokrat prinaša navodila za izdelavo trak¬ torja. Jesen je pred vrati in bolj kot kdajkoli je v tej letni dobi obilo dela na polju, v goz¬ dovih in na travnikih. Prav za taka opravila je traktor kot nalašč. Traktor je orjak, ki zmore kljub svoji majhni »postavi« izredno težka bremena. Na poljih orje, koplje in 'pospravlja pridelke, na gradbiščih dovaža gradbeni material, iz goz¬ dov vlači posekan les, poleg tega pa lahko uspešno opravlja še najrazličnejša druga dela. Poznamo lahke traktorje na gumijastih ko¬ lesih, ki nam služijo za manjša in lažja dela. Večji traktorji so opremljeni z najrazličnej¬ šimi priključki in z njimi opravljamo bolj zahtevna kmetijska dela. Poleg tega imamo tudi velike goseničarje-vlačilce. To so trak¬ torji, ki se ne ustrašijo še tako težkih bremen. Med traktorje srednje vrste sodi tudi ta, katerega načrt objavljamo v letošnji prvi številki. Kljub temu, da ni goseničar in da ima le kolesa, lahko prevaža precejšnje 'to¬ vore. Kot je razvidno iz načrta, naš traktor ni opremljen z elektromotorčkom. Kljub temu je zanimiva igrača, s katero se bomo prav TIMOV NAČRT MESECA j 13 I lepo zabavali, poleg tega pa se bomo pri iz¬ delavi marsikaj naučili. Čeprav je narisan v dokaj enostavni obliki, je opremljen z jer- menico ter ima gibljivo prednjo premo. Torej nam pri tehničnem pouku lahko služi tudi kot uporaben tehnični pripomoček. Preden začnemo z izdelavo, moramo po¬ večati načrt na ustrezno velikost. Kljub že¬ ljam mnogih pionirjev, ki so nam pisali, da bi objavljali »Timov načrt meseca« v razmer¬ ju 1:1, vam moramo sporočiti, da bomo vse načrte v bodoče tiskali v pomanjšanem me¬ rilu. Tiskanje v razmerju 1 :1 je namreč pre¬ cej drago, to pa bi seveda podražilo letno naročnino, kar vam prav gotovo ne bi bilo všeč. Zato smo se odločili za drugo rešitev. Tisti,' ki želijo imeti načrt v naravni velikosti, ga lahko za ceno 100 dinarjev naročijo pri upravi naše revije. Pismu z naročilom in toč¬ nim naslovom naj priložijo 100 dinarjev v znamkah in načrt jim bomo poslali v najkraj¬ šem času. Načrt je morda na prvi pogled nekoliko zapleten, toda ko bomo pričeli z' delom, nam bo brž postalo jasno, da je traktor v resnici zelo enostavno zgrajen. Na vezano ploščo na¬ rišemo posamezne dele, ki jih potem sestavi¬ mo kar mimogrede. Vse dele izžagamo iz 5 mm debele vezane plošče. Osi za kolesa so 16 C. / c ' r f t : ca Traktor, kakršnega si ga lahko izdelate po priloženem načrtu in navodilih, ki jih objavljamo. Risba vam bo močno olajšala gradnjo. Če menite, da je traktor preveč enostaven, ga lahko opre¬ mite z majhnim elektromotorčkom ter z zobniki in pogonom na zadnja kolesa. Tako se bo traktor tudi premikal naprej. TIMOV NAČRT MESECA 17 iz varilne žice, ki meri v premeru 3,5 do 4 mm, za držalo volana pa je dober navaden žičnik. Na načrtu tudi piše, koliko posamez¬ nih kosov moramo izžagati, tam kjer pa to ni posebej označeno- seveda velja, da potrebuje¬ mo samo’ po en takšen kos.' S številkami so še posebej zaznamovana mesta za sestavo, kar pomeni, da imajo vsi deli z isto številko skup¬ ni »sedež«. Na posebni sliki ob začetku članka je na¬ risan sestavljen traktor in ta slika nam precej olajša gradnjo. Prav isto velja tudi za skico, ki kaže pogled na traktor s spodnje in zgor¬ nje strani. Na tej skici vidimo, da je jerme- nica samo na levi strani traktorja. Prednja prema je na trup traktorja pritr¬ jena z majhnim vijakom za les. Mesto, kamor jo pritrdimo, j ; e označeno na načrtu. Kolesa so nasajena na os, ki jo na straneh stisnemo s pomočjo primeža, tako da jo nekoliko splo¬ ščimo. Kolesa sedaj ne bodo mogla zdrkniti z osi. Vse dele sestavimo po številkah, med seboj pa jih,dobro zlepimo z mizarskim klejem. Ko je traktor sestavljen, vendar koles še nismo nasadili, ga še pobarvamo s tesarol lakom. Kolesa prebarvamo posebej in jih nasadimo šele takrat, ko je lak že popolnoma suh. Ko¬ lesa so kajpak črna, barvo traktorja pa izbe¬ remo po lastni želji. Tistim, ki menijo, da je traktor preveč enostaven, priporočamo gradnjo traktorja na pogon z elektromotorčkom. Pri tem si lahko pomagajo z zobniki in pogonom, kakršnega smo uporabili pri gradnji avtomobila Ford »Taunus«, katerega načrt smo objavili v lan¬ skem letniku revije »Tim«. -pip- Tako kot v lanskem šolskem letu, bo tudi letos uredništvo TIM-a v rubriki »TIM-ova pošta« odgovarjalo na vpra¬ šanja naših bralcev. Odgovori so brez¬ plačni. TIM-ovce pa prosimo, da nam vprašanja, želje in prošnje za dodatna pojasnila in nasvete sporoče pismeno na naslov uredništva pod oznako »TIM-ova pošta«. Ker bo pisem veliko, vas prosimo, da nas ne zasujete s prošnjami za razne prospekte, reklamne brošure in podobno, ker le-teh nimamo. Za vse ostalo pa nam le pišite, kajti »TIM-ova pošta« je ogledalo vaših želja in vodilo pri izbiri in ureditvi gradiva za TIM. IS SPRETNE ROKE Tekmovalno letalo Krilo ter vodoravni in navpični rep izre¬ žemo iz tršega papirja in to po merah, ki šo označene na sliki. Pri navpičnem repu zare¬ žemo po črtkanem obrisu, oba konca pa nato zapognemo navzven, vendar vsakega na drugo stran. Leseno palčko (3 X 3 mm, dolgo 160 mm) zgladimo s smirkovim papirjem. Na eno izmed stranic palčke prilepimo krilo in vodoravni rep. Na slednjega pritrdimo še navpični rep in sicer s pomočjo že prej zapognjenih je¬ zičkov. Tako zlepljeno letalo postavimo na ravno mizo in zavihnemo levo ter desno polovico krila tik ob palčki navzgor (glej sliko, pogled od spodaj). Letalo je sedaj pripravljeno, ven¬ dar še ne leti. Na sprednjem delu letvice, ki predstavlja trup letala, ga moramo namreč primerno obtežiti. V ta namen potrebujemo tanjšo ploščico svinca, ki jo ob letvici izobli¬ kujemo v štirikotnik. Tako smo dobili utež, ki jo lahko premikamo naprej in nazaj, s tem pa določimo mesto svinca na letvici. Pri dolo¬ čanju obtežitve mečemo letalo z rahlim sun¬ kom in za malenkost nagnjenega proti tlom, tako da se ne more niti močno vzpeti, niti strmoglhvo pristati na tleh. Pri sestavljanju moramo paziti, da krilo in oba repa ne prilepimo postrani. V tem pri¬ meru letalo ne bo letelo naravnost. Za lep in raven let je tudi važno, da krila in oba repa nista zvita. , Naše letalo je zelo primerno za tekmovanje v zaprtih prostorih, na primer telovadnicah. Tekmujemo tako, da ocenjujemo dolžino leta. Pri tem moramo seveda vsa letala metati iz iste višine. Za tekmovanje pa bomo naše letalo opre¬ mili tudi s spoznavnimi znaki. Na levo krilo zgoraj bomo denimo z vodenimi barvicami napisali začetnici našega imena in priimka, na vodoravni rep pa tekmovalno številko. Slednjo naj nam dodeli žreb. Na višinski rep pa bomo z obeh strani narisali in pobarvali državno zastavo (modra—bela—rdeča z zlato obrobljeno peterokrako zvezdo na sredini). Veliko sreče pri tekmovanju! Načrt za tekmovalno letalo SPRETNE ROKE 19 Pri izdelavi tiskanih vezij se srečamo tudi z vrtanjem drobnih luknjic, ki jih moramo zvrtati denimo na mestih raznih kontaktov (upori, kondenzatorji itd.). Za takšno vrtanje uporabljamo svedre debeline 1 mm in manj. Vpenjanje takih svedrov v malo večji vrtalni stroj je težavno, pri vrtenju ročice pa se kaj rado zgodi, da ne vrtamo popolnoma navpič¬ no. Posledica je kajpak zlomljen sveder. Vrtanje pa dokaj poenostavimo, če si na¬ pravimo preprost električni vrtalni strojček. Kupiti moramo 4,5 V elektromotorček — iz¬ delek Mehanotehnike — ki ima dodan reduk¬ tor z zobatimi kolesi. Na-pogonsko os elektro- motorčka pritrdimo z vijakom za naše na¬ mene posebej izdelane podaljške, v katerih so z vijakoma (ali pa trdno prispajkani). že pri¬ trjeni svedri. Za vsak sveder potrebujemo svoj podaljšek. Tako si lahko pripravimo garni¬ turo svedpov. Elektromotorček priključimo na ustrezno baterijo (ploščata — 4,5 V) preko križnega stikala, poiščemo na stikalu položaj, ki da pravilno smer vrtenja in že lahko vrta¬ mo brez skrbi, da bi zlomili sveder. Z dodatno pločevino lahko oklopimo tudi jarem elektromotorčka, z nekaj spretnosti pa si lahko napravimo še vodilo, ki nam bo nav¬ pično vrtanje še bolj olajšalo. 20 KEMIKI (Nadaljevanje s str. 12) bomo z gumijastim zamaškom. Nikdar ne po¬ zabite takoj nalepiti na steklenico etikete z oznako vsebine. Zelo rado se zgodi, da čez nekaj dni pozabimo, kaj je v neki steklenici in takrat je najbolje, da vsebino zavržemo ter se s tem izognemo morebitni pomoti ali celo nesreči. Naučite se vestno in redno voditi labora¬ torijski dnevnik. Vanj vpisujemo pogoje po¬ skusa in svoja zapažanja ob njem. Včasih je to precejšnja nadlega, a trud se vam bo bo¬ gato obrestoval. Zapiski vam bodo mnogokrat koristili in vaš dnevnik bo zakladnica bogatih izkušenj. In sedaj še kratek seznam kislin in lugov, ki jih v laboratoriju nujno potrebujemo: kisline: solna, žveplena, solitrna; hidroksidi: natrijev, amonijev. Kisline bomo kupili v trgovini z barvami, morda v drogeriji, ali pa pri »Chemo«. Tam bomo dobili tudi natrijev hidroksid in sicer kot lužni kamen, ter amonijev hidroksid kot salmijak. Pri delu s temi snovmi moramo biti previdni. Strupene so in jedke. Še prekmalu bomo opazili, da nastajajo pri neprevidnem delu z njimi v obleki luknje, na koži pa ne¬ varne opekline. Zato delajmo v laboratoriju le v slabši obleki, kajti kljub vselej pazljivosti se nam še prerado zgodi, da se polijemo ali poškropimo s kakšno kemikalijo! Za primer nesreče postavimo nekam na lahko doseg¬ ljivo mesto steklenico z nasičeno raztopino sode bikarbone in steklenico z raztopino kisa. Če se polijemo s kislino, sperimo me¬ sto nemudoma z raztopino sode bikarbone. Podobno velja za luge. V tem primeru upora¬ bimo raztopino kisa. Tako bomo zanesljivo preprečili večjo škodo, ki bi ob taki nesreči lahko nastala. Če nam kislina ali lug slučajno brizgne v oči, jo moramo takoj izprati z ve¬ liko množino vode (najbolje pod vodovodno pipo), v težjih primerih pa moramo potem iti še k zdravniku. Previdni bodimo tudi pri segrevanju stekle¬ nih posod. Segrevamo vedno le postopoma in enakomerno. Odprtino epruvete obrnimo od sebe, tako da ne dobimo njene vsebine, če jo slučajno odnese iz epruvete, v glavo. Sploh pazimo na svojo glavo in roke, še posebej pa na oči. Reakcijo bomo prav tako dobro opa¬ zovali tudi s strani. Nekaj neprijetnih izku¬ šenj na začetku poskusov nas bo naučilo več kot če bi prebrali debelo knjigo o delu v la¬ boratoriju. Pri delu nikdar ne obupajmo! Nikjer ni rečeno, da moramo aparaturo za poskus izde¬ lati prav tako je opisana. Zaupajmo lastni iznajdljivosti! Slednjo bomo prav pogosto po¬ trebovali, če ne drugje, vsaj pri nakupovanju kemikalij in opreme našega laboratorija. Po¬ brskajmo po Stari šari na podstrešju, pojdimo ob priliki na »Odpad«. Tam bomo našli marsi¬ kaj, kar bomo kasneje še koristno uporabili. Aparat za razvijanje plinov Obstoji cela vrsta takih aparatov. Kadar želimo dobiti denimo vodik iz cinka in solne kisline, je najenostavneje, če damo cink v epruveto, nalijemo nanj solne kisline in jo zamašimo z gumijastim zamaškom, ki je opremljen s stekleno cevko, po kateri odvaja¬ mo plin na željeno mesto. Z enostavnimi sredstvi pa si bomo izdelali dobro aparaturo, s katero bomo lahko poljub¬ no hitro razvijali pline in reakcijo po želji prekinili. Oglejmo' si sliko! V steklenico s širo¬ kim vratom namestimo s pomočjo plutovina¬ stega zamaška epruveto, ki ima na dnu luk¬ njico. Epruveto zamašimo z gumijastim zama¬ škom, ki mora dobro tesniti in skozi katerega vodi kolenasto zavita steklena cevka. To po¬ vežemo s pomočjo primerne gumijaste cevi s pipico. Če pipice nimamo, bo šlo tudi tako, da 'gumijasto cev ostro prepognemo in zgib primemo z majhno ščipalko za perilo. Zama¬ šku zunanje posode vrežemo ob strani še navpično zarezo, tako da ta steklenice ne bo tesno zaprl. Naša aparatura je narejena. Če sedaj nalijemo v zunanjo posodo pri¬ bližno do polovice solne kisline, jv epruveto pa nasujemo odrezkov cinkove (ne pocinkane!) pločevine in sestavimo aparat, se bo pričel (Nadaljevanje na naslednji strani spodaj) FIZIKI 21 Zračni tlak Prav gotovo ste že slišali za Toricellija. Ta znanstvenik je dokazal, da obstaja zaradi zra¬ ka, ki obdaja Zemljo, zračni tlak. Zrak nam¬ reč zaradi svoje teže pritiska na vse predmete na Zemlji, podobno kot morje na ribe, na skale ali pa na nas, ako se potopimo v vodo. No, prej kot si bomo ogledali nekaj prav enostavnih poskusov, ki nas 1 bodo prepričali o obstoju zračnega tlaka, poglejmo še, kaj je pravzaprav tlak. Nič posebnega se ne skriva razvijati vodik. Pri zaprti pipici bo razvijanje vodika počasi pojenjalo. Plin namreč izrine kislino iz eruvete in uhaja pri spodnji luk¬ njici epruvete in skozi zarezo na zamašku na prosto. Ko pa pipico' odpremo, izhaja plin po cevki na želeno mesto, kislina se dvigne in reakcije teče. Hitrost razvijanja plina reguli¬ ramo s pripiranjem pipice. Opazili bomo, da se nivo kisline? vzpostavlja kar avtomatično. Ce je razvijanje plina premočno, izhaja ta delno pri spodnji odprtini epruvete in izrine kislino. Ko razvijanje plina poneha, se kislina spet dvigne in reakcija teče naprej. Aparat nam bo pri našem delu močno koristil, saj ga bomo pogosto potrebovali. za to besedo, saj nam vse pove že sama enota za tlak. Tehnična enota za tlak je namreč kp/cm 2 , kjer je kp okrajšava za kilopond, torej za enoto sile (pravimo, da deluje na telo težko 1 kg sila 1 kp takrat, ko dobi pospešek 9,8m/sek 2 ). Tako> že vse vemo. Tlak ni nič drugega kot sila, ki deluje na neko površino. Ponavadi vzamemo za površino kar 1 cm 2 . Se¬ daj si pa oglejmo nekaj poskusov. Vzemite kozarec ter ga do vrha napolnite z vodo in še pokrijte s kartonom. Potem pri¬ mite ta karton z roko in previdno prevrnite kozarec (karton se mora ves čas tesno prile¬ gati kozarcu). Sedaj lahko brez skrbi odstra¬ nite roko s kartona, voda ne bo iztekla iz ko¬ zarca (slika 1). Precej presenetljivo, ali ne. Napravimo naslednji poskus. Poiščite praz¬ no pločevinasto konservo in pri dnu napravite z žebljem luknjo. Zaprite luknjico s prstom in nalijte v konservo vodo. Sedaj zaprite vrh konserve z dlanjo in odprite luknjico. Zopet majhno presenečenje —> voda ne bo iztekala iz odprtine. Ako odmaknete dlan, bo voda pri¬ čela teči. Se eno zanimivost imamo pripravljeno za vas. V posodo nalijte vodo, nato potopite ko¬ zarec v vodo. Ko se napolni z vodo, ga počasi dvignite tako visoko, da bo odprtina kozarca skoraj na površini vode, tako kot vidite na 22 BIOlOGI sliki 2. Kot ste se lahko sami prepričali, je ostala voda v kozarcu. Vsi ti trije poskusi so nam pokazali, da res obstaja zračni tlak, ki deluje enakomerno na vse strani. Le na ta način si namreč lahko pojasnimo, zakaj v prvem poskusu ni odpadel pokrov iz kozarca. Sila zaradi zračnega tlaka, ki ima smer navpično navzgor (saj smo že rekli, da zračni tlak deluje enakomerno na vse strani, torej tudi navzgor), je namreč večja od sile zaradi teže vode (ta sila ima smer na¬ vzdol). Zato voda ne izteče. Podobno si razlo¬ žimo tudi drugi poskus. Ko položimo roko na konservo (s tem dobro zatesnimo odprtino), Dr. Marjan Rejic Planktonski preparati Kdor se želi podrobneje spoznavati s planktonom in primerjati to združbo iz raz¬ ličnih nahajališč, ne bo mogel mimo prepara¬ tov. Doma, še laže pa v krožkih, lahko naredi¬ mo odlične preparate s preprostimi sredstvi. Zato potrebujemo objektnike, pokrivalke, po¬ birala, pipete (kapalke za oči), steklene pali¬ čice glicerin, glicerinsko želatino, kanadski balzam, urna stekla, pinceto ter tenko bakreno žico raznih premerov. Pobiralo naredimo iz prašičjih trepalnic. Pod lupo izberemo gladko trepalnico, jo oči¬ stimo z alkoholom in prilepimo s kapljico lepila na leseno paličico. Pobiral si naredimo več. Glicerinsko želatino pripravimo po nasled¬ njem navodilu. 10 gramov navadne želatine (uporabljamo jo za kuhanje) namakamo v vodi čez noč. Zjutraj jo speremo in damo v prazno steklenico od kemikalij, ki drži okoli 150 ml, ter dodamo 50 ml glicerina, 50 ml de¬ stilirane ali prekuhane vode in 0,5 g kristalne karbolne kisline. Steklenico postavimo v vročo vodo, ki naj ima nad 50° C, ne sme pa vreti. Počakamo, da se želatina stopi, potem pa vse dobro premešamo s stekleno paličico. Glice- rinska želatina je pripravljena, steklenico za¬ mašimo in spravimo na hladno. Glicerinska želatina se stopi pri 40° C, strdi pa pri 20“ C. Na vrsti je priprava planktonskih rastlinic in živalic za preparate. Pripravimo si urna stekla, vodo, glicerin in pipeto. S pipeto vza¬ memo nekaj planktona iz steklenice, kjer bo voda sicer še kratek čas iztekala, nato pa se bo v prostoru nad vodo zmanjšal zračni tlak, saj bo zrak zavzel večji volumen, ker je nekaj vode odteklo. Tako pride zopet do ravnotežja med silarrti kot v prvem primeru. Tudi tretji poskus si razložimo na podoben način. Pri tem igranju z vodo pa smo se naučili še nekaj: zračni tlak je namreč precej velik, saj znaša približno 1 kp/cm 2 . Takšen tlak pa dobimo, ako postavimo na površino 1 cm 2 utež težko 1 kg. Namesto enote 1 kp/cm 2 mnogo¬ krat slišite ime atmosfera. Prihodnjič pa kaj o merjenju zračnega tlaka. imamo spravljenega, in ga damo na urno steklo. Dodamo nekaj vode, da plankton ni pregost, nato pa toliko glicerina, da ga je na urnerp steklu približno za Vt vode. Na ta na¬ čin pripravimo več urnih stekel in jih spra¬ vimo, tako da so zavarovana pred prahom. Po dveh do treh dneh voda izhlapi, plankton pa ostane v glicerinu in je pripravljen za pre¬ pariranje. Če nimamo časa, da bi takoj izde¬ lali preparate, lahko pustimo plankton v gli¬ cerinu tudi do en mesec. V tehničnih krožkih imajo prav gotovo do nekaj decimetrov dolge ostanke bakrene žice, ki jo uporabljajo za tuljave. Poprosili jih bo¬ mo, da nam odstopijo nekaj ostankov in sicer premera 0,1, 0,2, 0,3, 0,4 in 0,5 mm. Potrebo¬ vali jih bomo pri izdelovanju preparatov. Pri¬ pravimo čiste objektnike, pokrivalke in ste¬ kleno paličico, oblikovano kot jo kaže slika 1. V vročo vodo postavimo steklenico z glicerin¬ sko želatino, na trši bel papir pa narišemo ša¬ blono, da bodo preparati imeli lepo obliko. Šablona naj bo izdelana tako, kot kaže slika 2; na njej je narisan objektnik, v njegovi sredini pa pokrivalka. Po vseh teh pripravah je že čas, da se lo¬ timo izdelave prvega preparata. Na šablono položimo objektnik, nanj pa prilepimo z lepi¬ lom OHO okrog 2 mm dolge 'koščke bakrene žice na črtice, ki so vrisane znotraj obrisa Slika 1. Steklena paličica BIOLOGI 23 Slika 2. Šablona. Črke pomenijo: a — obris / objektnika, b — obris pokrivalke, c ■— mesta _ na vogalih, kamor prilepimo košček bakrene žice pokrivalke. Premer bakrene žice, od katere bomo odrezali koščke, naj bo le malo večji, kot je debelina planktonskih rastlin in živali, ki jih nameravamo preparirati. Na sredo objektnika prenesemo s stekleno paličico kap¬ ljico raztopljene glicerinske želatine. Skušnja nas bo naučila, kako velika mora biti ta kap¬ ljica. Da nimamo kasneje težav pri zapiranju preparata s kanadskim balzamom, mora biti kapljica tako velika, da ne zapolni vsega pro¬ stora med pokrivalko in objektnikom, ampak približno toliko, kakor kaže slika 3. Iz urnih stekel, kjer je plankton že v gli¬ cerinu, izberemo pod lupo najlepše plankton¬ ske rastline in živali, in sicer rastlinice s pi- petko; živalice pa s pobiralom in jih damo na že strjene kapljice glicerinske želatine na ob- jektnikih. Paziti moramo, da rastlinic ali ži¬ valic ni preveč na objektniku. Na električnem kuhalniku segrejemo potrebno število pokri- valk, pazimo pa, da se nam ne bodo stopile. Nato jih s pinceto polagamo na objektnike; tako da se ujemajo z obrisom pokrivalke na šabloni. Zaradi vroče pokrivalke se bo raz- Slika 3. Črka ž pomeni želatina Slika 4. Končna oblika preparata 24 | ZNANOST IN TEHNIKA topila glicerinska želatina na objektniku in zalila naloženi plankton, koščki prilepljene bakrene žice pa bodo preprečili, da bi pokri- valka stisnila plankton. Včasih se bo zgodilo, da se vsa glicerinska želatina ne bo stopila ko bomo nanjo položili vročo pokrivalko. V takem primeru objektnik previdno segrevamo na toplem kuhalniku. Spomnite se, da zado¬ stuje že 50° C, da se bo kapljica glicerinske želitne razlila. Preparate pustimo nato pri miru eno do dve uri, da dobro otrdijo, nakar preostali prostor pod pokrivalom zalijemo s kanadskim balzamom ali pa s- primernim pro¬ zornim lakom. V začetku, ko še ne boste imeli potrebne vaje, se vam bo često zgodilo, da bo kapljica glicerinske želatine prevelika in bo višek stekel izpod pokrivalke. V takem pri¬ meru odstranite višek želatine ko je ta še do¬ volj trdna, pokrivalko pa obrobite s kanad¬ skim balzamom. S kanadskim balzamom.zalijte Obrobljene preparate, ki naj nato stojijo dober teden, da se kanadski balzam posuši. Sedaj opremimo preparat še z listki in podatki, kakor kaže sli¬ ka 4. Na levi listek napišemo številko prepa¬ rata in dan izdelave, na desnega pa ime ob¬ jekta, nahajališče in dan ulova. Opisani način prepariranja ni uporaben samo za planktone, ampak tudi za druge rastline in živali ali nji¬ hove dele. Skušnje so pokazale, da objekt ne sme biti debelejši kakor 0,5 mm, sicer prepa¬ rat ni dober. Tako si posameznik ali krožkarji lahko izdelajo zelo uporabne in trajne pre¬ parate, ki jim bodo poživili pouk biologije. jbracji pionirji! . Vsem tistim, ki žele graditi model avto¬ mobila Ford Taunus, omogočamo nabavo materiala za izdelavo tega modela in sicer: kompleten material za Ford Taunus z mo¬ torčkom za 1700 din, kompleten material brez motorčka za 550 din in vrečko z meha¬ nizmom (kolesce, vijaki, osi, zobniki in žico za napeljavo) za 150 din. Načrte za jadrnico TIM lahko na željo pošljemo za ceno 100 din vsakemu, ki to želi. Hkrati lahko pri upravi TIM-a naročite jadro in flok za ceno 320 din, oboje skupaj, to je načrt v razmerju 1 : 1 ter jadro in flok pa za ceno 380 din. Uredništvo in uprava Jimova . PANORAMA ‘ ?< -------- ^ '—r- Cooper Climax grand-prix Dirkanje z avtomobili je prav gotovo eden najrazburljivejših športov. Avtomobilske tek¬ me privlačijo množice navdušenih tekmoval¬ cev in. gledalcev, ki z velikim zanimanjem opazujejo dvoboje med vozači in vozili. Med gledalci pa je žal veliko takih, ki pridejo na dirkališče z željo, da bi videli nesrečo. Te so na dirkališčih res precej pogoste, kar je tudi razumljivo, saj se vozači poženejo s starta in zapodijo proti cilju z željo, da bi bili prvi. In ker je prvo mesto samo eno, poganjajo svoja vozila skozi ovinke in po ravnih delih ceste z veliko hitrostjo, ki doseže včasih okoli tristo kilometrov na uro. Pri tej brzini je že naj¬ manjša napaka ali nepravilna kretnja lahko vzrok nesreče, ki se žal večkrat konča s smrt¬ jo vozača. Seveda pa' ni samo največja hitrost tista, ki pripelje voznika do uspeha. Avtomo¬ bili morajo imeti tudi odlične pospeške, to pomeni, da morajo kar najhitreje doseči ve¬ liko hitrost. Takoj v začetku omenimo, da se dirkalni avtomobili med seboj zelo razlikujejo. Zato jih po konstrukciji, in po točno določenih pra¬ vilih svetovne avtomobilske organizacije FIA delimo na posamezne formule (označujemo jih z veliko črko F). Najvišja in obenem tudi najbolj zahtevna je formula ena. Sem spadajo avtomobili, ki imajo motorje s 1500 ccm prostornine in so težki vsaj 450 kilogramov. Nato. imamo še formulo 2, formulo Junior, formulo GT in druge. Formule 1, 2 in Junior se.od GT (Gran turisfno, to je Veliki turizem) ter drugih raz¬ likujejo že na pogledi Vozila teh formul imajo kolesa zunaj, karoserija pa je podobna cigari. V svetu je zelo malo tovarn, ki izdelujejo avtomobile F-l. Največ jih je v Angliji in si¬ cer kar pet, nato pa še po ena v Italiji in Nemčiji. Na Angleškem je to tovarna BRM, ki je lani z vozačem Grahamom Hillom po¬ žela največ uspehov, pa še Lotus, Cooper, Lola in Brabham. V Italiji izdeluje avtomo¬ bile F-l zelo znana tovarna Ferrari, v Nem¬ čiji 'pa Porsche* V zadnjem času. Smo slišali, da tudi_ japonska tovarna Honda napoveduje, ZNANOST IN TEHNIKA 25 Dirkalni avtomobil Cooper Climax z vozačem J. Brabhamom na eni izmed dirk za Veliko nagrado v Reimsu (Francija). Ob tej priliki je Brabham dosegel povprečno hitrost 217 km na uro da bodo njena vozila kmalu nastopila na dir¬ kah za Velike nagrade (Grand Prix). Dirka¬ lišča pa so največkrat posebno zgrajene krož¬ ne proge z mnogimi ovinki, ki so večkrat tudi nagnjeni in sicer zato, da lahko avtomobili v ovinkih dosežejo velike hitrosti. Znana sve¬ tovna dirkališča, so Monza v Italiji, Aintree, Goodwood, Silverstone in Oultonpark v An¬ gliji, Rheims, Montlhery in Le Mans v Fran¬ ciji, SPA v Belgiji, Nurhburgring v Nemčiji in Monte Carlo v Monaku. Sedaj, ko smo spoznali tovarne dirkalnih avtomobilov in dirkališča, si oglejmo še eno izmed dirkalnih vozil. Izberimo si- avtomobil Cooper Climax. Konstruktorja in obenem lastnika tovarne ali bolje delavnice, v kateri izdelujejo ta vo¬ zila, sta John in Charles Cooper. Oba gradita dirkalne avtdmobile že precej časa. V začetku so bila to majhna vozila, opremljena s petsto kubičnimi motorji, kasneje pa sta se začela ukvarjati tudi z avtomobili F-l. Na tem pod¬ ročju sta takoj dosegla precejšnje uspehe. Njuno vozilo je na svetovnem prvenstvu dve leti zaporedoma osvojilo prvo mesto. John in Charles Cooper sta bila prva, ki sta v avtomobile F-l namestila motor za vo- začevim sedežem. To je dobro zaradi tega,, ker je vozilo mnogo lažje, pa tudi teža avtomo¬ bila je lepše porazdeljena na vsa štiri kolesa. Vozač v avtomobilu na pol leži, rezervoarji za gorivo pa so nameščeni okoli njegovih nog. Avtomobil je torej 'mnogo nižji, upor, ki je pri velikih hitrostih zelo velik, pa je zmanj¬ šan na najmanjšo možno mero. Zavore vozila so diskaste in vsa štiri kolesa so neodvisno pritrjena na cevasto šasijo. Za vzmetenje slu¬ žijo spiralne vzmeti, v katčrih so blažile! sun¬ kov (amortizerji). Sprednja kolesa so manjša od zadnjih, spet zato, da je zračni upor čim manjši. Motor, ki poganja Cooper Climaxa, je izdelek tovarne Coventry. Climax. Povedati moramo, da razen BRM niti ena angleška tovarna dirkalnih avtomobilov sama ne izde¬ luje motorje za svoja vozila. Motor, ki ga se¬ daj proizvaja Coventry Climax, je osemvaljni štiritaktni vodno hlajeni V motor, ki ima va¬ lje nameščene pod kotom 00". Pri kompresij- skem razmerju 10 :1 in pri 8200 obratih na minuto razvije 180 konjskih moči. Menjalnik je šeststopenjski. Največja hitrost vozila je okoli tristo kilometrov na uro. Medosna raz¬ dalja znaša 2305,8 mm, razmak med kolesi spredaj je 1304,97 mm, zadaj pa 1279,5 mm. 26 ZNANOST IN TEHNIKA Podvodni krožnik -- avtomobil m morske globine Proti koncu 1957. leta je ves svetovni tisk poročal, da namerava sloviti raziskovalec morski globin Jacques Yves Cousteau zgraditi posebno potapljalno napravo, po obliki po¬ dobno letečemu krožniku. Omenjeno »vozilo« sedaj že'nekaj let opravlja nalogo nekakšnega podvodnega avtomobila, vendar v njem ni pot¬ nikov ali turistov, temveč tvorijo posadko sa¬ mo raziskovalci. Le sem pa, tja povabijo na podvodno vožnjo tudi kakšnega novinarja. Cousteaujev podvodni krožnik je torej na¬ menjen znanstvenemu raziskovanju morja in to do globine okoli 300 metrov. Vozilo je se¬ stavljeno iz dveh pokrovov s premerom 1,40 m, ki sta obrnjena drug proti drugemu in na zunanji strani prevlečena s tanko plastjo vlaknastega stekla. Tako sestavljen trup je na zadnjem delu izoblikovan v dve plavuti. Za pogon služi elektromotor, ki ima na vsaki, plavuti po eno pol metra dolgo po¬ gonsko cev s premerom 20 cm. Elektromotor vsrkava na sprednjem delu cevi vodo, na zad^ SNEMALNA KAMERA ROTI, SESTAVLJENA IZ FILMSKE KAMERE IN ZRCALNEGA TELESKOPA. S TAKSNIMI KAMERAMI, LAHKO SNEMAJO RA¬ KETE IN SATELITE DO VIŠINE NEKAJ DESET KILOMETROV. KAMERO SO IZDELALI AMERI¬ ŠKI TEHNIKI 2NAN0ST IN TEHNIKA 27 Prerez Cousteaujevega podvodnega krož¬ nika: 1. »Pogonska cev« — izpušna šoba; 2. Fotografski aparat; 3. Filmska kamera; 4. Zajemalne klešče za odvzemanje vzor¬ cev peska, blata in rastlinstva z morskega dna; 5. Žaromet za snemanje; 6. Žaromet za osvetljevanje neposredne okolice med vožnjo; 7. Motorna črpalka; 8. Akumula¬ tor; 9. Električni releji; 11. Kisikove bom¬ be; 12. Ročica za uravnavanje nagiba vozila; 13. Žiroskop; 14. Kontrolni inštrumenti in 15. ŽivOsrebrni stabilizator vozila njem pa jo z veliko silo brizga ven. Tako lahko podvodni krožnik dokaj hitro vozi pod vodo, poleg tega pa je tudi zelo okreten. Ome¬ nimo se, aa je opremljen s tremi žarometi, ki razsvetljujejo okolico do 1 U metrov daleč, v posebnem teleskopskem »rokavu« pa ima sne¬ malno kamero, elektronski blisk ' za fotogra¬ firanje ter dva žarometa s skupno: močjo 25(f0 vatov, ki služita za razsvetljavo pri podvod¬ nem filmanju. V notranjosti podvodnega krožnika je pro¬ stora za dve osebi, ki med vožnjo ležita na trebuhu in opazujeta okolico skozi dve opa¬ zovalni okenci. Seveda je vozilo opremljeno tudi z napravo za podvodni ribolov. V začet¬ ku je podvodni krožnik lahko ostal pod mor¬ jem okoli 6 ur, kasneje pa so ga tako izbolj¬ šali, da sedaj lahko ostane pod morjem tudi 24 ur. GRADBENA TEHNIKA JE VEDNO BOLJ POPOL¬ NA, DELOVNE METODE, KI JIH UPORABLJAJO INŽENIRJI, PA SO V NEKATERIH PRIMERIH IZREDNO ZANIMIVE. NA SLIKI VIDIMO MOST, KI SO GA PRIČELI HKRATI GRADITI IZ OBEH STRANI 28 ZNANOST IN TEHNIKA n LEVA SLIKA NAM KAZE VE¬ SOLJSKO JADRALNO LETALO »X-20«. NAČRTE ZANJ SO PRI¬ PRAVILI AMERIŠKI LETALSKI KONSTRKTORJI, KI NAMERA¬ VAJO S TEM LETALOM RAZI¬ SKOVATI POGOJE LETENJA V VISOKIH PLASTEH OZRAČJA NAGRADNO ŽREBANJE 200 NAGRAD OBJAVLJAMO ENEGA OD DEVETIH IZREZOV, IZ KATERIH BOSTE NA KON¬ CU LETA SESTAVILI ENEGA NAJVEC- JIH SLOVENSKIH VELIKANOV TEŽKE INDUSTRIJE. ŽREB BO DOLOČIL DVE STO DOBITNI¬ KOV NAJRAZNOVRSTNEJŠIH NAGRAD. PODROBNEJŠE POJASNILO BERITE NA DRUGI STRANI OVITKA. IZREŽITE OBJAVLJENI DEL SLIKE IN GA SKRBNO SHRANITE! UREDNIŠTVO TIMA V zbirki Tvoja knjiga tehnike, ki jo izdaja založba Življenje in tehnika za pionirje, ki jih zanimajo vse podrobnosti razvoja in napredka sodobne tehnike in znanosti, so Izšle doslej knjige Uredništvo je pripravilo za tisk tudi nekaj novih knjig, od katerih bo prva izšla že to jesen. Naslov bo »Železnice« Knjige lahko naročite pri šolskem poverjeniku ali pa tudi neposredno pri založbi ŽIVLJENJE IN TEHNIKA — Ljubljana, Lepi pot 6 Modelarska garnitura Mladi tehnik LJUBLJANA - Stari trg 5 — telefon 22-629 je pripravil za šolsko leto 1963-64 material in orodje za tehnični pouk v šolah, za modelarje in radioamaterje Opozarjamo vodstva na osemletnih šolah na naše posebne orodne garniture: ^ za modelarje y za radioamaterje ^ za splošno tehnično dejavnost Pri obisku v naši trgovini si oglejte tudi bogato izbiro modelarskih garnitur