Posamezna številka 20 stotink izhaja — izvzemai ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiške^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi op« »c pošiljajo ured-niSfvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopis sc ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štef?- ' Tastnik konsorcij lista Edinosti- — Tisk tiskarne Edinost. — naročnina znaša na mesec L 6.—. pol ieia L 32.— in celo leto L 60.-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v torek 7. decembra 1920 EDINOST Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot.. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot beseda, tuj manj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in upu\e 11-57 1» „KaKo noj se uredi naSa trgovina vsieti nastalega imm položaja?" Pod tem naslovom je prinesla četrt* kova »Edinost« med dopisi sporočilo iz Postojne, ki je posebne važnosti v gospo* darskem oziru. Posebno se ker preko tega vprašanja ne smemo brez dobrih prevdarkov, si dovoljujem tudi jaz spo* ročiti sledeče v tem pogledu: Rapallska pogodba nam je privzdigni* la zevaso da se nam prikazuje živa sliKa našega bodočega življenja v splosnem oziru. Poučila nas je, da smo mi nave* zani sami nase in na svoje lastno delo in snovanje. Zato bomo morali svoj do* sedanji gospodarski ustroj izprememti ter ga prilagoditi razmeram, v katerin nam bo živeti - kar se gotovo zgodi tudi na drugih poljih. Skoro dve leti smo vedno upali... Eni so govorili: meja poj* de tu, drugi zopet drugače. Da, reci m o* remo, da so pričakovil drugačne ureditve meja celo naši bratje na stari Italijan* sko * avstrijski meji, v Brdih. Danes je vsega tega konec in stojimo pred dovršenim dejstvom, da smo po* stali državljani italijanske države, m ve* mo. da nam bo začeti z novim življe* nJem v okvirju novih razmer. Trgovina je eden glavnih temeljev vsakc države, vsakega naroda. In tako tudi z a nas. To dejstvo nam nalaga dol* žnost, da začnemo z intenzivnim, uspeha obetajočim delom na tem polju. Nič nam ne koristijo sanje o lepih tr* lovskih odnošajih v minolih časih Kaj nam koristi, da se spominjamo kako precizno so se razvijale kupčije, kako so pošiljatve dohajale naslovljencu — m drugega. To je bilo. Danes se moramo poučiti in se urediti tako, da nas ne bo* do varali; s kakimi sredstvi naj posili a* mo b!ai:o, da bo prihajalo neprikrajsano svoje mesto! Preiskati bomo morali vsak zaboj, da se prepričamo, da li odgovara ja vsebini: kontrolirati bomo morah te? zo in drugo. . . ^ , Naglašam to z ozirom na dejstvo, da ie v trgovini kraljestva dokaj lidnih elementov. Obiskovali nas bodo elegantno oblečeni trgovci, oziroma njih zastopniki. Pevali bodo visoko r»osem o ovojih velikih tovarnah, govorili bodo. da so milijonske tvrdke: m Bog vedi. kako mast bodo še rabili, da bi nas — namazali ter prevarili našega trgovca in posestnika! ... , Navadna posledica takih kupčij bo, da bomo morali iskati zadoščenja pn sodni ji. kjer pa se neredko ugotavlja, da je tista tvrdka ... »sconosciuta«, a'i p? da ie določeeni tovarnar le nava* den ... »arlecchino teatrale« ... Deistv* In izkustva nas uče, da se taki žalostni slučaji neredko dogajajo. Na slavni Ficra Campionaria v Trstu se je n. Pr predstavilo raznih italijanskih tvrdk, ki pa večinoma niso bile v resnici nič drv* ^ctza. neao zastonstva inozemskih indu* stn'skih in trgovskih podjetij. Ve mislite, da morda preostro sodnn ali da pretiram. Saj prihajajo pritožbe in k'ici na pomoč od vseh strani. Omenil sem. da smo sedaj državljani nove države in da moramo svoje gospo* darsT-o življenje spremeniti ter ubrati potrebne strune, da bomo mogli biti kos nalogi, ki nas čaka. Če pravim, da se moramo prilagoditi razmeram, se mor? to zgoditi —* to ie samo ob sebi umev* no — ne da bi bila tangirana narodni značaj in nonos. Mi jugoslovenski lrgovci in obrtniki na tem ozemlju ne bf potrebovali nikake podnore od strani tujerodcev, če bi sc izvajalo ceslo: Svoii k svojim! Pri tem pa ne misli morda, da bi smeli trgovci postopati oderuški, zlorabljajoč narodnost v svoj prekome* ren in neopravičen dobiček. To ni mo» ie načelo. Slovenski trgovec mora pro* dajati svojemu bratu vsaj po isti ceri in isto vrsto blaga, kakor drugi. Potem Šele naj mu njegova narodnost daje prednost! V Trstu, v Gorici in drugje imamo dobrih slovenskih tvrdk: trgovcev z vi* nom, jestvinami in koloniialnim bla* goni, tovarn likerjev, manufakturnih tr* govin itd. Pa pojdi le po naših krajih in videl boš, kako dajejo prednost drugo* rodnim trgovcem in tvrdkam in kako se celo silijo, da Govore ž niimi italijanski — v jeziku, ki ga dnevno nam očitaio. To ie rana, ki io bomo morali zdraviti! Kakor rečeno: mi ne potrebujemo po* mon od drugih, ker liho sami dovolj močni in sposobni. Ali, pregovor pravi: »Če hočeš spoznavati druge, moraš na i* prej spoznavati — samega sebe!« In drug podoben pregovor pravi. >»Vsak* do je svoje sreče kovač!« Zakaj nai bi se ne ravnali tudi mi po tem klasičnem pouku? Če si le povohal na tržaško borzo, pa čuješ ponudbe: 10 vagonov fižola, 100 vagonov ovsa. 500 vagonov lesu; dntci zopet jugoslovensko valuto — in Bog vedi, kai vse še izvažajo iz Jugoslavije! Če pa bližje pogledaš te tiče, vidiš, da so sami parasiti. ki si na eni strani pol* nijo žepe z našo krvjo, na drugi pa za? bavaljjo proti Jugoslaviji, in še posebno tudi proti nam na zasedenem ozemlju, češ: da smo mlad narod, da nimamo ne kulture, ne zgodovine — in sto drugih očitanj. Vpdo naj ti gospod ie, da nas je ravno zgodovina dovolj učila. Razlika je le ta. da en? hodijo vse svoje 3Hvlie» nje v šole, pa Še nič ne znajo, drugi pa z golo ljudsko šolo poznajo po tri, štiri jezike! Saj se je tudi sraka bahatila s pavovim perjem. Značilno pa je, da se nikdo noče bahati z zgodovino svojih — škandalov! Iz teh primitvnih namigljajev je raz* vidno, da je treba najti drugo pot v za« varovanjem svojega trgovskega stanu. Naše »Trgovsko izobraževalno društvo« je že neštetokrat pretresavalo to vpra« sanje. Stopilo je v stike z merodajnimi krogi in je še vedno intenzivno na delu. Nadejaj mo se prihodnje dni kaj več po« ročila v tem pogledu. Za danes bodi omenjeno, da društvo stremi za tem, da si ustanovi trgovsko zadrugo vseh zams teresirancev na tem zasedenem ozemlju. Naloga te zadruge bi bila, da bo skrbela za izvoz in uvoz v. oziroma iz Jugosla* vije in sosednjih držav; da bo pre* skrbljala našim trgovcem in obrtnikom blago po konkurenčnih cenah; da bo skrbela tudi za naše kmetijske družbe in vinogradnike; za te poslednje še po« sebno, da bodo dobivali uvoznice v so* sednje države. Gledati bo v širšem oziru za aprovizacijo zasedenega ozemlja ter omogočati zdrave kupčije v interesu na* šega prebivalstva. To bi bilo nekako okostje nalog pod* ietja, ki naj se osnuje. Kako naj bo ime, kje bodi sedež zadruge, ni tako mero* dajno, kakor pa način, kako pridemo do ugodnega rezultata. Prvo vprašanje bi bilo, kako naj se osnuje društvo? Jaz bi svetoval, da bi se v vsaJcem večjem kraju zbrali trgovci in obrtniki na razgovore o tem predmetu. Eventualno naj si izbe* rejo po enega poročevalca iz svoje sre* de, nakar naj bi se vsi poročevalci na povabilo pripravljalnega odbora sešli na sknnščini, kjer bi definitivno sklepali. Začasno naj ib se tu v Trstu pod za* ščito »Trg. izobr. društva« osnoval pri* pravi jalni odsek, ki naj bi bil dostopen vsem, ki jim je na srcu procvit tega no* vega trgovskega tidruženia. Ko bi ta o^s sek nabral dovolj gradiva in konkretnih podatkov, naj bi sporočil skupščini. Nadejam se, da te vrstice najdeio za» nimanja in v tem pričakovanju zaklju* čujem s pozivom: Vsi na delo! __Z^K. Proti Koncu reSKe jsnOT OPATIJA, 6. Včeraj je prispela semkaj z Reke parlamentarna misija, ki je prišla na Reko po morju v svrho, da se pogaja z D'Annunzijem glede rešitve njegovega spora z generalom Caviglio. Parlamentarci so izdali v Opatiji po* sebno poročilo o uspehu svojega poto* vanja. Včeraj predpoldne so imeli naj* nrej z reškim državnim podtajnikom za zunanje stvari predhodni pogovor, a po* ^oldne ob 17'30 pa je poslance snreiel D'Annunzio sam, ki jih je zabaval cele tri ure. Snomenica se zakliučuie: »Misija ie ^oHTa na tej važni konferenci vtis, da ie bilo posebno v zadnji fazi nesnorazu* mov, ki pa se bodo brzo razpršili. Tudi ni težko na iti rešitev, ki nai zadovo'm nerazdvojna strem^enja in vzajemne koristi Italije in Reke. Včeraj trredpoMne ob 10 so prispeli z Reke v naše mesto Habjansiki ptvslanci, ki so bili pri D'Annunzrru v posebni parlamentarni misiji z na menom, da bi nr?TtraviH tla za r-ovolmo re*Hev »pora med italijansko v'ado in nič mani italran-ski m in v nobenem slučaju reskim n'Annimriem. Poslanci, Vi zastopajo pet narodnih sUnni« v rimskem parlamentu, so odseli v hotelu »Savoia*. kier so se odpocli do 5 zvečer, d:I strašen zločin bratomornega prelivanja italijanske krvi. Ko bi bila stvar tako rtr^s-no resna, kot >o predstavljajo posebno tukajšnji laški listi bi bilo moraTo že priti, nc samo do ne dolžnih rrask. temveč do mlak krvi, kaiti n! mo goče misliti, da bi si dala italijanska vlada kl>uho-vati od upornikov — naj bo tudi pod pove^ni-štvom D'Annunziia. kateremu vsa ča*t, ki jo zaslužuje kot italijanski r*esnik, ki pa tudi sam ni nič drtidp^a t nt vojaški upornik, ker se je kot poTkovpsk italijanske vojske odtegnil tudi dolžni pokorščini. Glede rešitve, »ki naj zadovolji nerazdvojna stremljenja in vzajemne koriti Italiie in Reke,* je treba pribiti, da je takšen program izved'j*v samo na en način, t. j. ako se pridna ita!i>x*r«-fco kvaracrsVo regentstvo. bodisi tudi brez Krka in Raba. Vsakemu je d->"danes že ia-no. da ne stremi D'Annunzio za ničemer dn^^a. nego za t^m usnehom in sicer je to jasno k'jub njegovim trdovratnim izjavam, da mu je edini cilj anrkcija. No. sedaj pa jc ravno tako jasno, da ne roUli tudi o-menjena italijanska parlamentarna misija nič drugače. Kakšna pa bi bila razlika med forma'nr. a-neksijo Reke k Ita1:ji :n med r>.-i ;n:mien italiian skega reškega regentstva, bi bilo težko, d a nemo. goče določiti, ker stvarne lazlike -.ncd cnitn in drugim ni. Vsekakor pa ni videti dosedaj v celi reški zadevi in »posebne v zadnji fazi« prav nobenega elementa kake — tragedije. Volilni zakon za nove pokrajine RIM, 6. Uradni list objavlja kr. od* lok z dne 19. 11. 1920. štev. 1655, kateri vsebuje besedilo političnega volilnega zakona za nove pokrajine kraljestva. Odlok stopi za Tridentinsko Benečijo neposredno v veljavo na podlagi zakona z dne 26. 9. t. 1. in se razširi na jadran* ska ozemlja z aneksijo, katere zakonski načrt se ima vsled rapallske pogodbe vsak čas v parlamentu odobriti. Število poslancev, ki se bodo imeli izvoliti v po* sameznih volilnih okrajih novih pokra? jin, volilni odbori in dan volitev se bo« do določili v naslednjem kraljevem od* loku, kateri se ima načrtati od ministra skega predsednika.___ Grki za pooroteK Ma Konstantina PARIZ, 6. Agencija Havas poroča iz Aten: Ljudsko glasovanje je končano po vsej Grčiji. Ker so glasovali samo kralj evci, se predvidja izid, ki bo po* voljen povratku kralji Konštantina. Demonstracije v Atenah ATENE, 4. (S.) Na poziv nekaterih atenfkih društev se je uprizoril nocoj obhod skozi mestne ulice. Nepregledna množica, ki se ceni nfr 100 tisoč oseb se je, na Čelu grške, italijanske, angleške in francoske zastave in prenašajoč v tri* umfu številne slike Konštantina, dvigni* la na Konštantinovem trgu in krenila na trg konstitucije. Skoraj vsi demonstrant ti so nosili na klobuku - glasovnice s Konštantinovim imenom, s katero se bo iutri glasovalo. Z enega balkona angleš* kega hotela so se držali govori, v kate« rih se je proslavljal Konštantin in na« rodno ujedinjenje, in se izrazevala vo* ščila, da bi zavezniške vlasti vrnile Grški svoje prijateljstvo. Po končanih govorih je šel obhod po atenskih ulicah, ki so bile razsvetljene in v zastavah. Kako se je glasovalo pri plebiscitu o Konstantinu ATENE, 5. Danes predpoldne se je začelo glasovanje po vsem Grškem v plebiscitu o vzpostavitvi krali a Kon* štantina. Glasovanje se je vršilo s tis* kanimi lističi, na katerih je bilo ime Konštantin. Listič je spravil volilec v zavitek, cel ali raztrgan, po tem, ali je hotel volilec glasovati ali ne za povra* tek bivšega kralja. Neki trgovec v tilici Hermes je prišel na misel, da je dal na* praviti pozlačene kovinaste glasovnice z vrezanim Konštantinovim imenom. V 2 dneh iih je prodal 25.000 po 3 drahme in poL S takimi glasovnicami je glasovalo mnogo volilcev. Volitve so se začele da? nes zjutraj zgodaj ter so se nadaljevale do poldne brez incidentov. Včeraj se ie razširila vest, da so zavezniki izročili dru^o skupno noto o gospodarskih me? rah, ki bi jih predvzeli v slučaju Kon? štantinovega povratka. Velikanska demonstracija za Konštantina ATENE. 5. Okoli poldneva je posta? ialo mesto bolj in bolj živo. Številne ko? čije in mnogo avtov je krožilo po ulicah, ki so bile v cvetju in državnih zastavah. Številne demonstracije meščanov, ki so nosile državne zastave in slike kralja Konstantina, so hodile skozi ulice ter so se srečavale in zlivale skupaj. Okoli 4 se je zbralo več tisoč žen vseh razre? dov, od elegantnih dam do preprostih kmetic, med katerimi so nosile nekatere doienčke v naročju, na trgu Ustave. Z zastavo so šle po ulicah, a z oken in iz množice, ki se je zbrala povsod, je pri? haialo živahno ploskanje. Demonstraci? ?e so si sledile ves dan. Pele so se po* božne oesmi, v katerih so prosili Boga, nai noŠlie kmalu kralja nazaj. Danes zvečer so bile ulice razsvetljene ko po dnevu. Do po-zne ure so se slišali klici kralievcev: Vrni se! Vrni se! Leygues in grof Sforza za takojšnjo revizijo sevreske pogodbe PARIZ, 4. Poročevalec »Journala« v Londonu javlja, da sta včeraj pri med? zavezniški konferenci Leygues in grof Sforza naznanjala, da je takojšnja re? vizija sevreske pogodbe edina mera* ki se more usvojiti, in da naj se ta mera naloži. Toda lord Curzon se ni hotel oddaljevati od svojega aksijoma, da ne sme angleška politika dogodkov prehi? tevati, temveč da jih mora zasledovati in se po njih ravnati. Grki zagotavljajo, da povratek Konstant ti na ne spremeni zunanje politike .ATENE, 4. Ministrska se i a, ki se^ ie vršila sinoči, je proučevala položaj, vstvarjen od note, katero so bili nredlo* žili zavezniki, in ni ničesar odločila. Si? cer se pa zdi, kakor da ne želi vlada spremeniti že začrtane smeri obnaša? n'"a. in da skuša z ozirom na noto poka? zciti zaveznikom z dejanii, da ne bo pri? nesel povratek kralja Konštantina no? be^e spremembe v grško zunanjo po? litiko. Rhallvsova izjava nekemu poročevalcu LONDON, 6. Grški ministrski pred? sednik Rhallys je izjavil poročevalcu »Daily Telegrapha« v Atenah: »Jaz unam. da pride skoraj do razrešitve, ka? tei-a bo dala zadoščenje Grški in zavez« n:kom.« Rhallvs bo ostal zvest od Ve? nizelosove vlade započeti zunanji poli? tiki. Venizelisti na Grškem se nima«o ničesar bati. niti maščevanja in poli? tičnih preganjanj. Italijansko stališče v grškem vprašanju RLM, 6. Posebni poročevalec agencije Štefani v Londonu posnemljc tako "le delovanje konfercnce: Italijansko stali? šče sc strinja tudi v tem slučaju s splošnimi koristmi. Sodi se, da je naj? večji stvarni rezultat, ki se jc dosegel na konferenci, ta, da smatra tudi An? glij.a predelavo sevreske pogodbe za brzo in popolno sredstvo za pomirienje vzhoda. To je edini resnični in novi us? peh, kajti kljub vsem dozdevanjem se ni doseglo ničesar novega o Grški. Iz? razi nezadovoljnosti s strani zaveznikov radi eventuelnega povratka kralja Kon? štantina so se morali nadomestiti s fa? talno potrebo, š katero se je grof Sforza moral strinjati vsled razlogov splošne politike, namreč s predelavo sevreske pogodbe. Grof Sforza se je vendar upi? ral primenjavanju mer, ki so odvisne od Italije, namreč proti nasilnemu na? stopu proti Grški. Na današnji zadnji seji sta LIoyd George in grof Sforza zopet potrdila svoj namen obnoviti z Rusijo trgovinske .stike, protri čemur Francija ni ugovarjala, dasi se ni pri? družila. Glede povračil je bilo sklenje? no, da. se določi na dan 13. decembra se? stanek, katerega se udeleže tudi Nemci. Pozneje se sestanejo v 2enevi zavezni? ški ministri in finančniki, da proučijo uspehe sestanka v Bruselju. Leygues o londonskem sestanku PARIZ, 5. Ministrski predsednik Ley? gues, ki se je povrnil iz Londona, je iz? javil časnikarjem svoje zadoščenje radi v Londonu doseženih sporazumov v svrho vzpostavitve končnega miru na vzhodu. Mere, ki so bile usvojene, bodo odvisne od grških dogodkov. Minister si je čestital posebno radi velike želje, da se pride do sporazuma, ki se je ugo? tovil pri Lloydu Georgesu in Lordu Curzonu med konferenco in radi iz? vrstnih vtisov, ki jih je dobil pri obče* vanju z grofom Sforzo. Grof Sforza se vrača PARIZ, 5. :Nocoj je dospel iz Londo? na grof Sforza s svojim spremstvom. Na kolodvoru so ga pozdravili italijanski poslanik grof Bonin Longare, uradništvo poslaništva in člani obeh italijanskih de? legacij. Z istim vlakom je prišel kom. Demartino, novi poslanik v Londonu. Grof Sforza ostane jutrišnji dan v Pa? rizu in bo imel razgovore s političnimi osebami in odpotuje jutri zvečer ob 9'35. Z istim vlakom je dospel tudi Leygues, ki so ga sprejeli razni ministri in prvi dostojanstveniki pariški. IZ ČEHOSLAVIJE Predsednik Masaryk za socijalizacijo PRAGA, 5. »Prager Tagblatt« objav* lja pogovor s predsednikom republike Masarvkom, pri katerem je predsednik priznal pravilno zadržanje Nemčije na sproti Čehoslaviji, ki je do danes doka? zano. Masarvk je rekel, da si želi Čeho? slavija dobrih odnošajev s svojimi so? sedi, posebno s Poljsko in Ogrsko, ter je namignil na nastop češkega ministra Beneša na občnem zboru Zveze Naro? dov v prid sprejemu Avstrije izjavlja? joč, da dokazuje že ta čin dovolj miro? ljubno nagnenie Čehoslavije. Predsed? nik ne veruje v zmago radikalnega naci? jonalizma in je prepričan, da socijaliza? cija ni politično temveč gospodarsko vprašanje, zakaj potrebna je predvsem niena izučitev s strani specijalistov, da se odvrne na ta način nevaren položaj proletarijata in sploh socijalizacije sa? me. On sam — ie rekel — ie pristaš so? cijalizacije, toda nasprotnik vsake pre? nagsljenosti v njeni ost vari tvi. Madžarska zarota proti Slovaški odkrita PRAGA, 5. Slovaški list »S!ovensky Denik« prinaša podrobnosti o zaroti na Slovaškem, ki ie bila organizirana od Madžarov v Ipolysagu in Levicah. Ko® lovodja te zarote je posestnik Rudnav, ki je bil aretiran skupaj z mnogo nje« govimi sokrivci. Cehoslavija in Zveza Narodov PRAGA, 5. Agencija čehoslovenskega tiska javlja, da je Cehoslavija glavni kandidat za mesto Grške v Višjem Svetu Zveze .Narodov. Čehoslovenski sladkor za žito PRAGA, 5. Pri razpravi o proračunu v zbornici je izjavil minister za aprovi? zacijo Prusa, da mora kupiti Cehoslavija v inozemstvu 20.000 vagonov moke, da pokrije potrebščine do konca decembra 1921. Moka se bo plačala s prodajo slad? kor j a, čigar izvoz da je — po izjavah trgovinskega ministra Hotovca — po? polnoma razdeljen med razne kupce. Armenci proglasili sovjetsko republiko DUNAJ. 5. Dočim se v Ženevi na ob? čnem zboru Zveze Narodov na dolgo! in široko razpravlja po raznih komisijah! o Bolgariji, Albaniji, Azerbejdžanu, Ar?! meniji itd., dočim se neke države spre? jemajo v društvo »izvoljenih« a druge odklanjajo, gredo, kakor je naravno dogodki svojo pot. Na Kavkazu, kier je bil položaj precej zamotan iz različnih vzrokov — predvsem ie bila Armenija na kolenih pred kemalisti, od katerih je bila natepena, dalje je njen položaj po« stal še nevarnejši in slabši vsled spora med njo in sovietsko republiko azerbej? džansko radi nekaterih spornih pokra« jin, sledniič še večni in neiztrebljivi spor med krščanskimi Armenci in musliman« skimi Kurdi, ki ie često dovodil do ne? usmiljenih pokoljev uboaega armenske? ta ljudstva — na tem Kavkazu je mo? ralo priti do ene ali druge rešitve iz tega neznosnega stanja. Armeniji se je sicer obečala pomoč, VVilson ie sprejel od Zveze Narodov ponujeno posredovanje, Španija in Bra* žili j a tudi, toda Bog je visoko, in car je daleko, se glasi ruski pregovor, in po njem so se ravnali Armenci izpod bivše? ga ruskega carstva, kjer poveljuje sedaj trdoglavi Lenin. Pretrgali so vsako vez z Zvezo Narodov in proglasili sovjet? sko republiko ter se s tem postavili pod zaščito Rusije, kakor je vedno bilo v zgodovini. Po semkaj dospelih vesteh iz Moskve so se razvijale stvari na Kavkazu v zad? njih osmih dneh tako?le: Proti koncu meseca novembra se je obrazoval armenski revolucijonami odbor, ki je or? ganiziral posebno vojsko in začel borbo proti dosedanji vladi. Z izdano vojaško podporo z ruske strani Sf : posrečilo temu odboru spraviti v :>*ajo oblast važno središče Erivan. Drugega decem? bra zvečer so bile vladne čete popolno* ma potolčene in prisiljene, da so se mo? rale predati. Temu odločilnemu dogod? ku je sledila takoj proglasitev armenske sovjetske republike, dočim se je dosegel blagodareč ruskemu diplomatskemu po? sredovanju obenem tudi popoln sporam zum z azerbej džansko republiko, ki je odstopila Armeniji vse sporne pokrajine. Cim je revoluciionarni odbor progla? sil sovjetsko renubliko, ie poslal Leninu sledečo brzojavko: »Mi nadaljujemo zmagoslavno naš revolucijonami pofirvd in upamo zatrdno, da nam boste Vi, osvoboditelj izkoriščanih vzhodnih na? rodov, pomagali v naši težki borbi- Po na i novejših vesteh so se Rusi iz? krcali v Trapezuntu. Severne države odklonile posredovanje v prilog Armenije KODANJ, 6. V odgovor na brzojav* ko, ki jo je poslal predsednik Zveze Narodov Zveznim članom glede Arme? nije, je poslala danska vlada sledečo br? zojavko: Danska vlada jc proučila pa* zljivo znano brzojavko od 25. novem? bra. Armenska tragedija ima zase sim? patije vseh danskih src in vsako počet je v svrho rešitve tega nesrečnega paroda bo našlo gotovo odmeva na Danskem. Danska vlada bi bil$i vesela sodelovati na tej človečanski misiji, ki se predla? ga, ako bi zamotanost vprašanja in tež? koče izvršitve tako težke misije v tako dalini deželi knkor Armeniji ne bile nad močmi države, katere viri in sredstva so obvezno omejeni. K sreči dovoljuje ple? menita Wilsonova ponudba upati, da pride armensko vprašanje na povoljno pot. ki dovede do nieUa rešitve. STOOKHOLM, 6. V svoiem odgovo? ru na brzoiavko Zveze Narodov iziav« lia švedska vlada, da se Švedska veliko zanima za bodočnost Armenije in da sprejpie navdušeno vsak korak, ki mu ie nnmen ublažiti niepo trpljenje, ^toda radi oddaljenosti obeh dr/av sc Šved? ska ne more obvezati, da bo pomagala Armeniji. KRISTIJAN IJ A, 5. Vršijo se pripra? ve. da se pošlje norveški vojaški odde? lek v Vilno. V odgovor svetu Zveze Na? rodov je poslal minister za zunanje stvari predsedniku Zveznega sveta br? zojavko, ki pravi: Vsled oddaljenosti »Norvegije in radi zamotanosti armen? skega vprašanja norveška vlada ni pri« pravljena sprejeti nalogo, da bi prišla Armeniji na pomoč, dasi si ie svestna važnosti te naloge s stališča človeko« ljub j a.__ Irsko vpraianje Predsednik irske republike in Lloyd George LONDON, 5. Predsednik takoimeno* vane irske republike Plunnengun je po? slal Llovd Gcorgeu sledečo brzojavko: »Vi ste izjavili, da ste pripravljeni na* praviti mir. Tudi Irska je pripravljena. Kateri je prvi korak, ki ga predlagate? Novo avstrijsko posojilo DUNAJ, 4. Narodna skupščina je odobrila zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da izda posojilo 3 milijard in 600 milijonov, s katerimi sc bodo krile dr? žavne potrebe do začetka januarja. Na? to je skupščina proučevala zakonski na« črt glede pravilnika za zahodno Ogrsko kot del fedrativne avstrijske republike. Kancelar Maver je izjavil, da je pra? vično, da se je zapadna Ogrska v mi* rovni pogodbi pridelila Avstriji. Upaj* mo, da bo ogrski narod pripoznal, da se Avstrija ne more odreči edinemu do* bičku, katerega zajamčuje Avstriji mi« rovna pogodba. Hočemo spoštovati na« rodna čustva Ogrov, toda svoji pravici se ne moremo odrekati. Kdo so ruski begunci v Jugoslaviji? PARIZ, 6. Neka vest agencije Havas pravi: Iz pooblaščenega vira se javlja, da znaša število ruskih beguncev s Kri# ma, ki so se izkrcali v Kotoru, 7800. Med njimi ni nobenega vojaka, temveč so sami civilista__ Z občnega zbora Zveze Narodov Sprejem Albanije odložen. ŽENEVA, 5. Komisija za sprejemanje novih dr« žav v Zvezo Narodov je sklenila soglasno na splošni ieji, da bo predlagala občnemu zboru sprejeta Luksemburga in Finske. Pri razpravi o baltiikih državah, je bilo po dolgem razpravljanju sklenjeno, da sc izrodi v posebno proučevanje vt»ra* Sanje, pod katero obliko bi sc dala razširiti jamstva Zveze Narodov na te države, ne da bi se Jprejele Mfftfi U. k£l>iMU5X« HtVm iS*. V i'rstu, dne /. decembra 1929. kot člani, dokler bi sc ne refiil njihov reven in flegotov polofaj. Ko fe zatem prišlo do obravnave tlbanakega vprašani«, je predlagal Viviani. na; se razprava obustavi, ker je to vprašanje odvisno od irbovnefa sveta. Pagliaivo je izjavil, da je pred-fafal zadnjič, naj «e vparianjc Albanije odloži do danej, ne z namenom, da bi se uprl njeneaiu sprejemu, temveč radi tega, ker se je imela izreči o lem najprej vojaško komisija in ker jc bilo treba najprej znati odloke ° baltiških državah, ki sc s »tališča svojega pravnega in dejanskega priznanja nahajajo v čelona istih deloma boliSih oico-iitčin^h kot Albanija- Čakajoč odločitev o baltiških državah ^e je Paglinno pridružil Viviatiijeve-*r.u predlogu. Radi nepretržnih sovražnih podtikanj s strani tukaišnjih listov o domnevnem nasprotnem zadržanju Italije glede Albanije, porablja okc!no*t, da izrazi, da sc smernica zadržanja »ta-* i ja nekega odposlanstva v vprašarrj sprejerra»ija •■avdthujc z največjo rrsdodaricstio in tudj s pra-. ičnostjo, zakaj ne more se izr.;či za sprejem dr-VdV, ki so dosegle nižjo iloii.o notranjega reda ali mednarodnega prizma a vpričo drugih dižav, •fcteri'i -sprejem jc bil cdklonjoa ali idloicn. Angleški odposlanec Fishtr in jugoslovanski bpo-!ajkovič podpirata odložitev. Loro Kobert Cecil In Ro»ell nastopata za takoj:nji sprejem. Pri glasovanju je bil sprejet predlog za odložitev » 16 preti 8 glasovom. Domače vesti iPiccoto«, socijalisti In Slovenci. »Piccolo* je rek d te dni, da tržaški socijalisti pogrešajo v i af^liaki pogodbi klavzule v zaščito pravic jugoslavenske manjšine na tem cztmlju edino zato. ker nadejajo, da se jim bo hvaležnost izražala v slovenskih glasovnicah na bodočih volitvah- Tr-£a£ki socijalist: da vedo že iz iskušenj v prejšnjih časih, da e tem privabljajo slovenski živelj v svoje tiste. Taka trditev je precej huda, ker vsebuje očitanje, da postopanje socijalistov v resnici ne izhaja iz čiste ljubezni do pravice iu svobode, marveč lc iz strankarske sebičnosti: da jc to torei le zavraten manever. Prepuščamo socijalistom, naj sc m.mi branijo pred takim očitanjem Želimo pa, d« bi socijalisti v bodoče dokazovali z d*jan;i z vsem postopanjem, da je to lc zlobno podtikanje, Ji v resnici ne poznajo ozirov na svojo korist. ko gre za veliko načelo narodne pravičnosti ir svobode. Kajti za vratno »t, ko gre za taka načela, bi bila ras grda igra. Eno dobro pa je vendarlr na tem zaletu ^Piccola- proti socijalistom: priznava, da smo tu in da r.aji glasovi utegnejo precej težko pasti na tehtnico. Čemu? V kake namene?! Tržaški italijanski list govore o vspostavi delovanja »šoljke* družb-Lega Nazionale«. Mnoge podružnice po dežel: da so se že odzvale pozivu. V nekaterih pa da vzpostavitev razvija veliko prakih ciljev? Mari v obrambo svoje šole. v obrambo SVO)c lastne dece pred raznarodovanjem? Kako to vendar? Saj so prišli v svejo narodno državo! Sa" bedo živeli v razmerah, ki bedo izključale vsak< možnost odtujevanja njihove dcccl Saj bo njihov« šolstvo ščitila uprava, ki gotovo ne bo zanemar iala ničesar na škodo italijanstva. Ali pa mord" miulijo na italijansko šolstvo In italijansko dec v DalmacijL Kako to. ko so vendar vs! laški lis' proglašali v svet, da daje rapallska pogodba vse. potrebna jamstva v zaščito narc-dnih in kulturni interesov italijanske manjšine v Dalmaciji!! Mord-mislijo na šole v drugem inozemstvu? Take potrebe ni. ker v tak namen obstoji žc v Italiji bo gato opremljena družba Dante Alighieri!! Čemi: torej. — prosimo vnovič — v kake namene s oživlja zopet delovanje društva »Lega Nazionale-. na našem zasedenem ozemlju?! Pa kaj vprašujem«, ko imamo odgovor in gotovost na dlani! le v pred vojnih časih ni bila Lega Nazionale v rcsnici nik dar zgolj šolska družba, ker ni cikdo niti sanja o tem. da bi zvabljal italijanske otroke v druge rodne šole. posebno pa še, ker so imeli povsod v svojih krajih obilico svojih šol! Lega Nazional ni bila nikdar obrambna družba, ampak vedno na padalna, bojna. Največji del nje dohodkov se y porabljal za snovanje laških šol v slovenskih ir hrvatskih krajih — za lov na našo deco. Ni bra nila "svoje, ampak je posegala po tujem. To je bi nje glavni namen in to bo — na tem ni nikakegn dvema — tudi v bodoče v še povečani meri. To je tista »velika potreba«, ki naj ji bodo služili prispevki! — Vspostavljanje delovanja Lege bod zato za nas pravi alarmni klic! Pripravljajmo s« na obrambo — svojega! To je menda nsjlegitim-neja. najplemeniteja borba pred Bogom in vsem poštenimi ljudmi! Boriti se bomo morali, da n« izgubimo ne pedi svoje zemlje, nc ene naše duše. Vzpostavljanje delovanja rLege Nazionale* nan govori v lapidamem zlogu, kako ceno smemo pri pkovati vsem lepim besedam o »pomirjenju« in o \ zajemnem kulturnem snovanju med obema seda: — gg- Sforza in Giolitti trdita tako — prijateljskima narodoma! Podružnica CMD pri Sv. Jakobu naznanja, da ie je v ponedeljek, o. t. m., zopet ctvoril otroški vrtec. Poživljamo vse slovenske stariše, da pošljejo svoje otroke v vrtec. »V imena naroda je »Edinost« pripravljena zagovarjati vsako še tako umazano dejanje -. Če poročilo v - Delu« odgovarja resnic«, jc to trditev izrekel g. Anton Hrcščak na predavanju v ->Lji:d-tkem cdru- \ Stžani dne 21. m. m. Prosili bi g. flreščaka. naj podpre to svojo trditev vsaj z nekoliko konkretnih dejstev. Potem bomo govorili dalje. ______ _ Društvene vesti Tri. kol- društvo Balkan , V sredo, 9. t m. splošna *eja v običajnih prostorih. Nujno potrebna prisotnost tajnik^!!), ker sc nestrpno pričakuje njegovih poročil. Prosi se tudi vse aktivne športove e 'Balkana*, da se udeleže te seje. Dnevni red: Program društva za prihodnjo in sedanjo serijo. — Vsi, ki bi j-.h zanimala nogometna igra. (: football«), pa v sredo na *ejo! — Vafni fklepi o prejšnii dirki! Skiep:mie o nagradah!! Predsednik naj mi oproeti. da sem tako samevlastno sklical sejo. Ali, sit važnost je evidentna. — R.. t. č. taj. namestnik. Pevski zbor 'Glasbene Matic«-. Danes ob 20 je pevska vaja za moški zbor. Pevsko draitvo -Ilirija« pri Sv. Jakobu (šentjakobski pevski zbor) sklicuje redni občni zbor za sredo 8. t. m. ob 7 zvečer v dvorani »Del. kons. društ\a» pri Sv. Jakobu. Iz triaSkega iivljenla Velika tatvina. Preteklo noč so odprli neznani tatovi s ponareiencrri ključi hišna vrata neoblju-dene hiše v ulici Pancogole št. 4. Ko «o prišli -v notranje prest^e. so prevrtali zid. ki loči gostilno rAi due gemelt•, last Frančiška Mogorovich, od manufakturne trgovine Viktoria Acco. V trgovini jo pokradli precej blaga. Drugo jutro je bilo v tigovini vse v neredu: blago za obleke, obleke, nogavice itd. Vse je ležalo po tleh pomašćeno it poteptano. Lastnik tipi za 594100 lir škode. S—oaior neznanke. Včeraj popoldne sta nalli dve ženski na Kjadinu mladenko, ki je ležala na tleh mrtva poleg zida, ki meji Ravallijev travnik. Omenjena mladenka je bila jako slabo oblečena. V rekah je držala steklenico karbolnc kiseline. poleg nje na tleh jc pa ležal majhen kozarček. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil pred kralkim nastepivšo smrt vslcd zastrupljeuja. Ko so jo preiskali. niso našli pri njej nebenih listin, ki bi izkazale njeno ime. Mladenka ima kakih 17—19 let. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Velika tatvina v zlatarni. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v zlatarno F. Cavalar, ki sc nahaja na vogalu ulice delle Forri in uHce S. Lazzaro. V zlatarni so tatovi prevrtaii veliko železno blagajno, v kateri je hranil lastnik vso avojo alate-nino, in odnesli iz nje za 100.000 lir raznih zlatih prstanov, dijamantu v, verižic itd. Škoda ni krita z zavarovalnino proti tatvini. Pretep med kvartopirci v gosfni. Davno sc je žc bilo zmračilo. V gostilniški sobi v Lonjerju je sedelo več mladih mož in zbivali so med seboj šale. Na mizi pred njimi jc stal liter belega vina. »Dober večer možje U — je pozdravil vaščan Andrej Dodič, ko je vstopil v gostilno. — »Bog daj!«. — se jc enoglasno razlegalo po sobi. >Oj, oš tiri ali spiš, kaj? Prinesi nam vina na mizo, da si ga pošteno privoščimo!« — se je venomer drl mladenič, ki ga jc imel že itak precej »ped kapo*- — iNo, Drejček, sedi k mizi, da bomo eno na karte.« — je rekel medtem eden izmed pivcev našemu Dediču. Tak( °e je tudi zgodilo. Toda igra ni trajala dolgo, ko s. vzpne njegov soigralec izza mize ter zavpije nad Drejčkom: »Gho. Drejček ne boš ti pobral nel pri moj duš. da ne. Četudi se stepeva. Jaz sem vrgel vbriškolo«, da boš vedel«. »Pojdi, pojdi, kdo bo pa s teboj igral, ko ne znaš. Ti revše, ti! Poglejte možje, to karto sem vrgel jaz, to pa on. No čegava je sedaj?« »Tvoja Drejček, tvoja« — so sc oglasili možje. »Vi vsi ste sleparji, kolikor vas je tukaj, da bo-•te vedeli.« »Kaj mi, da smo sleparji, mi. Pazi se, ti mleko-robnež. če ne boš govoril drugače, te vržemo na ^noj« — se je hudoval prileten mož, ki je sedel ra pečjo ter kadil pipo, ki je pri vsakem poteg-jaju zagrgljala. Te besede so strastnega igralca tako razburile. !a jc postal ves zelen od same jeze. Uverjcn, da :e pravica na njegovi strani, dočim so drugi podirali nasprotno stranko, je ves razjarjen planil na ^ediča in ga nabiL »Kaj pa delaš Janez, ali si neumen, ali kaj? "aj ga hočeš ubiti radi te prismojene igre, kaj? -■amo še enkrat pr.ui sem s temi prokletemi kar-aml. Če si pa pijan, spravi se spat« — so se hu-Icvaii možarkarji. ter branili Dodiča še pred huj-:mi udarci. Mesec je sijal, ko je 5cl Dodič s svojim najbolj im prijateljem na rešilno postajo. Redek slučaj. Malokatcra mati je tako srečna, l& bi povila trojčke. K tem srečnim materam pri-tevamo Vucetichovo, atanujočo v u?ici Pancogo!c t. 1. ki je povila včeraj trojčke, katere je take 'ula krstiti za Marijo, Antonijo in Palmiro, Tn>j •'ci so živeli 3aaio 15 ur. ZmrzaOa? Predvčerajšnjim okoli 7. uro zjutraj e bil pozvan zdravnik rešilne postaje v ulico Michelangelo Buanarotti. Tam 90 našli ležati na cedi poleg zida žensko truplo. Zdravnik ni mogel Trugega ugotoviti kot pred par urami nastopivš^ -.inrt. Ne ve se, ali je ženska tako nesrečno pad'e n sc ranila v sencc, ali je pa— zmrznila. Listine ci jo jih dobili pri njej, se glasijo na ime: Vene-inda Pregart. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri sv Justu. Tatvina. Pteteklo noč »o vdrli neznani tatov skladišče obuval in oblek, last »Unione Cocpe-ativa della Venezia Giulia« v ulici S. Giacomc n Monte št. 13. Iz skladišča so odnesli za 15.000 ir čevljev in oblek. Težak padec. Ko se je vračala včeraj popoldn -»larica Marcella Su'ligoj, stanujoča v ulici Mira-lar št. 15, iz šole, je tako nesrečno padla, da si j-v3a nogo. Neki mimoidoči gospod je spremlja! božico na rešilno postajo, odkoder so jo dal dpeljati v mestno bolnišnico, kjer $o jo sprejel X. oddelek. Tatovi ▼ tobakami. Pretekle noč so vdrli m nani tatovi v tobakamo Adeleide Kerudros, v ul. Tavour St. 3. Iz tobaicarae so odnesli za 600 lir rtznih tobačnih izdelkov. Nočni napad. Včeraj zjutraj okoli 3. ure sta bil--^pjadena v ulici Madonna del Mare Josip Ca str« n Josip Calligaris. NapadaTci so zahtevali od nju a j jim izročita listnico z denarjem. Ker je nists :otela izročiti, je udaril eden izmed tolovaje\ "a^tra tako močno po zobeh, da mu je pri ten. zbil en zob. Nočni napad je bil javljen kvesturl- DAROVI Za p>|uiiki Narodnega deee v Trstu nabrano v ftturi ah - Ajdovščini 97 L. (V hit. 10 20 L. Španski Janez pri Jaraau 7 L, neimenovan 15 L, neimenovan 10 L, neimenovan 20 L in neimenovan 15 L. Dopisi Učiteljski sastanak u Matnljima obdržavat če se dne 16. dcc. o. g. u pučkoj školi u 10 sati ujutro uz sledeči dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnje 'kupštinc. 2.) Raspravljanje o omladinskom listu. 3.) 2ivct i pesma. Raspravlja kol. V. Ličan, i.) Slučajnosti. — Kotarski odbor. D'Annunzijev odpor proti rapallski pogodbi. Prejeli smo: Dopis v r Edinosti t od 1. dec. 1920, posnet po »Corrieru«, bi Lahko zavajal čitatelje v mnenje, da sc je po naši Istri razvilo srednjeveško viteštvo, ali vsaj, da se ponavlja zgodovina iz u-skoških Časov. Temu ni tako! Po moji priprosti pameti sc ponavljajo dogodki vrejene naše dr-iavc. V Labinj jc prišla n. pr. večja količina hrane in za lačnega in raztrganega druge potrebne robe. Hitra srakojavka jc opozorila regentstvo Kvarnera na to jako lepro priložnost. Ne bodi len in udri jo Blaz v Rabac in Labinj, poberi vse, kar ti služi in lepo mimo nazaj na Reko! Pri tej priliki so videli D'Annunzijevi legijonarji. da po Istri še hodi. lazi in leta tudi druga golazen, na katero so že skoraj pozabili na Reki. Takoj je sledik druga ekspedicija: a to pot je plačal naš siromašni istrski trpin. »Rekvirirali« so pri naši ubogi raji vse, osobito pa domače živali. Nc vem, ako so lovili tudi sive domače zajčke velikimi brkaini*, kajli tudi teh je popolnoma nestalo na Reki od D'An-/lunziievega prihoda. Za »rekvirirano« blago so dali siromakom — bone ter javili, da jim bo vse dobro plačano do zadnjega ficka. Samo to ti je vrag, da so pozabili povedati, kje in kedaj se jim izplača nakazana svota?! Naš istrski kmet bi bil hvaležen čitatelju, če bi mu naznanil morda kako osebo, ki morda zbira take bone regentstva Kvar-nara. — Istran. Rešitev vproisnju Južne železnice To vprašanje se je začelo z razpadom avstroogrske samovlade. Proge južne železnice, ki je še vedno last neke inter* nacijonalne družbe, tečejo po zemljah Nemške Avstrije, Jugoslavije in Ita? lije. Te države so po razsulu monarhije začele upravljati obrate Južne železnice, kakor bi ta bila leta njih last. Italija je na pr. uvedla svoj obratni red, odslovila prejšnje uradništvo ter jc nadomestila s svojim italijanskim. Vprašanje je naravno: kdo je in bo gospodar železnice? Ali bo še nadalje omenjena družba ali bodo skušale te države odkupiti železnico? Zlasti pa zanima naše upokojence vprašanje, kdo jim bo izplačeval mirovino? Saj je zna= no vsakomur, da čakajo na rešitev koč? ljivega vprašanj* kakor »duše v vicah svetega raja«. Zato posvečam te vrstice našim upokojencem, ki jih je na stotine samo v Trstu. Ze lani so se vršili neobvezni pogovo* ri mej zastopniki italijanske vlade in južne železnice, kjer pa se niso storili nikaki sklepi, marveč so si predstavniki obeh strank le izmenjali svoje misli o možnosti rešitve tega vprašanja. Pri vseh zakulisnih dogovorih je eno gotovo: Južna železnica zahteva, da i i italijanska vlada izroči vse proge. Dasi Italija želi in bi tudi najrajši kratkomalo dekretirala podržavljenje Južne želez* niče — v kolikor se namreč ta nahaja v mejah italijanskega kraljestva — vendar se to ne zgodi. Zakaj ne? Ker tega Juž* na železnica ne dovoli. Ali pa ima Južna železnica toliko moči? V odgovor in po* "asnilo veljaj opomnja, da jc pri podje* tju Južne železnice v največ;i meri u* deležen francoski kapital in da je bila Južna železnica vselej, zlasti pa za časa mirovnih pogajanj, v naiožiem stiku s °arizom. To dejstvo govori vse samo po ~ehi. Kaj more storiti vlada nasproti pa* iškim miljardarjem? Temu dejstvu ie "udi pripisati, kar se je zgodilo minoli *eden na Dunaju. »Neue Freie Presse« :e objavila dne 11. novembra, da itali* ;anska vlada pripoznava neoporečno Tavico južnoželezniške družbe do do* *ičnih prog in da je bil sklenjen doao= "or, glasom katerega stopita dva Itali-"nna kot člana v upravni svet družbe. Misel, da bi država enostransko raz* '"Stila družbo, je davno prmagana. Kako naj bi si država, pa še takšna, upala na* kočiti miljardarje v Parizu?! Moie prepričanje potriuje nainovejši "vdlok reparacijskc komisije na Dunaiu, da mora vlada železniške vozove, ki so Sili last zasebnih družb, takoi vrniti* 'astnikom. Ako bi veljal ta odlok tudi vse zapleniene hlanone. potem bi mi* lla Italija pač le zelo težavno vzdržati *>romet na progah Južne železnice. Saj ^am ie še dobro v spominu govor ge* 'eralnega ravnatelia italijanskih držav* >ih železnic v rimskem senatu, v kate* -em jc povedal, da ie vsled vojne posta* 'o v Italiji ena četrtinka vseh hlaponov popolnoma neporabnih. Ako bi morala 'talija vrniti mimo vozov tudi hlapone, '.S«npIon« št. 1 — čisti na uro ca. 20 hI, v najboljiem stanu proda Fr. Kavčič v št. Vidu pri Vipavi. Cena po dogovoru. * 651 KUPUJEM železo, lito železo, kovine in »troje. Miheučič, via S. Francesco 10. 654 ODDA SE v najem kamijon 18 B. L. za vsako vožnjo. Cene zmerne, telefon 34-61. 601) REDKA PRILIKA! Vehko, lepo obdelano posestvo na ravnini blizu Kamnika pri Ljubjaoi in 3 kilometre od železniške postaje, sc vsled rodbinskih razmer takoj preda, f^sestvo obsega 2G oralov zaraščenega gozda ter 20 oralov njiv ia travnikov, poleg tega 2 pritlični hiši z gospo-dar »kitni poslopji. Cena 120.000 lir. Prekupčevalci izključeni! Natančnejša pojasnila se dobijo v hotelu Griina, St. Peter na Krasu. 626 LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in teaao-rujavi ter sealskin ia itole, sc prodajaj* po niakš ceni. Ustrojenje, Izdelovanje In barraafe kožu-hovin sc izvršuj« z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. 624 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Majzini 46 (v bližim drvenega trga). 537 KROJAČNICA Avgu»t Slular, ti!. S. Francesco D'Assisi št. 34. III. nad. je edina dobroznana krojačnics v Trstu. 395 KUPUJEM cunje ter jih plačam do 40 I. q, in it-lero po ugodnih cenah. Piazza Belvedere it. 2 653 (204) Borzna pcroilla. Tcč«|i: V Trstu, 6. decembra 1920. Jadranska banka 450 Cosulich 486 Dalmatia 395 Geroliraich 1820 Libera Triestina 762 Lloyd 1980 Lu^siao 2100 Martinolich 337 Oceania 460 Premuda 500 Tripcovich 550 Arropelea 630 Cement Dalmatia 420 Cement Spalato 406 Krka 630 POZOR! Kupujem srebfg KROHE ter jih plačam več kot vsak drugi. Poskusite, da se prepričate! UERIF58 Rlunlone Adrlatfca dl Slcurtd u Trstu (Lastna palači. Ustaaovlfcaa leta 1838. Zavarov prot! Škod!, povzročeni do ojmJu. streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih oloič orot-razbitiu. Ta varovanja proti tatvini i vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Zi-vlienjska zavarovanja v najrazličnejših kombina-ciia-h — Zastopstva v v-srh dežcJnih giavuih mestih in važnejših krajih. MLADENIČ, 23 let star, s stalno službo, želi zna-nja v svrho ženitve z inteligentno gospodično, poštene družine, v starosti od 18 do 24 let. Ponudbe ped »Sreča« na upravo. 659 POSTELJA, ra 1M osebo, z vzmetjo in volneno žimnico, nočna omarica, 2 omari, umivalnik, ogledalo, vse iz trdega lesa ter nova salonska suknja in nov trd klobuk fe proda v via Caprin 2. IV. 660 dva zavedna Slovenca si telita v svrho že-nitbe dopisovati z dvema inteligentnima gospodičnama pod šifro »Ciril, Metod«, poštno ležeče, Postojna. 663 REDKA PRILIKA. Liaičji kožuhi 90 L. krasni kožuhi Alaska od 300 L naprej. Salon kožuhovine, Goldoni 11, I. nadstr., vrata 11. 657 PEK-ČEH išče službo v pekarni, tiskarni ali pa temu kaj enakega. Naslov pove uprava. (661 JADRANSKA BANKA Del. gliv.: K. 3;»,000.000. Rezerve K 10,000'HM> Belgrad. Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik. TRsT, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprcjtm« vlog« na liranilnc knjižice ter jih obrestuje po 31 .'»•/,. a v baneogiro prometu po 47.- Vioge, ki se imajo dvigniti samo proti pred hodni odpovedi Sprejemi po posebno ugoJnili pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja Daje v najem varnostne predale (salest Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul. (hm di Ris p *r ml o, ul. S. Nlcolo Telefon : Stev. 14(»3, 179 i, 2S7G Blagajna posluje od 9 do 13 I JAKOB PERHAUC - Trst \ ulica delle Acaue štev. 6. — Telefon 2- 86. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJEV (282) | POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK EHBnOBB