Dr. Josip Hohnjec. S potovanja po orientu. Naše potovanje v orientu je imelo predvsem verski in poduoni namen. Kako smo ta namen dosegli, odnosno kako je to, kar smo videli im doživeli, ueinkovalo na našega duha in na naše custvovanje, o tem sem čHateljem »Slov. Gospodarja« poročal v svojem pismu iz Jerazalema. Po povratku s potovanja so me nekateri vprašali, ali je to vse, kar sem mislil o našem potovanju napisati, ali imam morda se kaj povedati. Kdor potuje, lahko pripoveduje. Ne imaram števila potopisov po orientu pomnožiti s kakšno novo izdajo, opremljeno z novejšimi podatki. Zato meni ni časa in »Sl. Gospodanju« nedostaje prostora. To, kar še mislim nakratko povedati, se nanaša na sedanje razmere, ki vladajo v pokrajinah, po katerLh smo potovali. Na našem potu smo namreč svoje oči imeli abrnjene ne samo v preteklost, ma-rveč tudi v sedanjost. Istina je, da nas je preteklost — razvaline mest in templjev, spomeniki stare umetnosti, grobniee s svojo um&tniško opremo in dragoceno vsebino, stara ikršcanska svetišča na svetih krajih — v prvi vrsti zandmala. Kot vneti in vestni opazovalci pa tudi sedanjih razmer Jiismo nikjer puščali v nemar. Razmere v državah v orientu. Izmed držav, ki sem jdh prepotoval: Egipt, Palestina, Sirrja dn Grčija, je samo poslednja politično povse samostojna. E g d p t, ki je najstarejše fcuWurno središče na svetu, že od leta 332 pred Kristusom, ko je makedonski kralj Aleksander Veliki premagal in razbil zadnjo egiptsko državo, nima več politime samostojnosti. Od 1. 1882 ije pod atngleškim vrhovnim gospostvom. Za Angleže je Egipt vsled svojega zemljepisnega položaja ogjromne vrednosti. Za veliko britansko oarstvo pomenja Egipt oporišče anglešikega gosipostva nad Sredozemskim morjem, ključ za angleško posest v Afriki in pred vsem kot stražar najbližjega pota — skozi Sueški prekop i<n Rdeče morje — v Indijo in vzhodno Azijo glavni steber angleške prekomoTske vlasti. Ker je Egipt tolike važnosti za Veliko Britanijo, zato je angleška nadoblast nad njim življenska potreba velikega britansikega carstva. Pred petimi leti — 16. marca 1922 — je sicer Anglija proglasila Egipt kot neodvisno kralje3.tvo, v resnici pa je neodvisno egiptsko vladarstvo jako omejeno z raznimi angleškimi pridržki. Angleski visoki komisar, ki reziidira v Kairi, je tudi praktično (dejaiisiko) predstavnik in imejitelj najvišije vlasti, katero podpira in vzdržuje močno angleško brodovje v vodah SredozemSkega morja in jaka angleška voja§ka posadka v Kairi in v drugih krajih. Ko smo bild v Kairi, smo videli vsak dan, kako so razne VTiSte angleskega vojaštva — danes artilerija, jutri kavalerija, potem pehota itd. — marširale po kairskih ulicah vsem pregorečim egiptskim narodnjakom v memento. In raTHO tiste dni, ko smo bivali v Kairi, je tudi nastal spor med egiptsko vlado dn angleško nadvlado radi vrhovnega poveljndka egiptske armade, ki se rekrutira iz damačinov, pa sitoji pod angleško vrho\iio komando. Egiptska vlada je namreč kratkomalo odpustila sirdarja — angleškega vrhovmega komandanta egipteke domače armade — čemur pa Anglija odločno nasprotuje. Spor še sedaj ni poravnan. V Palestind vrši Anglija vsled maindata (naročila) Društva narodov po svetovni vcjni ne samo n^kako nadoblast, marveč tudi celotno državmo upravo. Zanimanje Angležev za Palestino ne izvira iz Ijubezni ne za stari, ne za novi testament, ne za Jude ne za kristjane, marveč iz skrbi za Sueški kanal, ki veže Sredozemsko z Rdečim morjem ter tvori najbližjo pot v Imdijo. Angleži se bojijo, da se ne bi kakana druga velevlast (inorda Franeozi ali pozneje Rusi) vgnezdila na vzhodni strani Sueškega kanala, in zato so si samd vzeli Palestino, oclinosno dali so si jo izrociti od Drultva narodov. Kar se tiče .angleške notranje politike v PalestLni, je treba ugotoviti, da je takoj od pooetka kazala veliko nakloaijeiiost židovski kolonizaciji — judovskemu naseljevanju — v sveti deželi. Pred svetovno vojno je število židovskih prebivalcev v Palestmi bilo primeroma majhno, ker se je leta 1905 za celo Azijo naštalo samo kakanih 342.000 judovskih prebivalcev. Poslednja leta pa je število naseljencev zacelo znatno rasti. To je bila posledica cionizma, to je one moderne duše\ine struje racd židovstvom, ki povdarja in oznanja židovski nacionalizem. Že na I. ciondstičnem zboru v Baslu v avgustu 1897 je bil sprejet siklep, ki zaMeva organizacijo in zedinjenje vosoljnega židovstva, gojenje židovske isamozavesti in narodne zavesti ter ustvaritev javnopravno zasigurane domovine v Palestini. Te misli je branil in tolmačil Teodor Herzl v svoji knjdgi »Der Judenstaat« (»Židovsika država«), ki jo je izdal leta 1903 in ki je imola velik vpliv na židovstvo, zlasti v Rusiji. Kako je ta ideja prešinila židovstvo, dokazuje rastoče stevilo )udovski|i naseljencev v sveti deželi. Na svojem potu smo imeli priliko opazo^ati židovska naselja, osobito pri Jerujzaleinii, pri Jafi dn v krajih Alfule in Tiberias v Galileji. Vidoti je bilo dosti vneme in vztrajnosti, zlasti pri priseljencib iz Rusije, o katerih so mi je poročalo, da so vobce najvzčrajnejši. Doznal pa sem tuili, da jih je precejanje število žo zopet ostavilo obljubljeno deželo, ker niso mogli prpnesti nesorazmerja med tožko in bridko realnostjo (resnionostjo) in ined idealom (vzorom). Razumljivo j?, d? . johamedansko prebivalstvo, in tcga 90 tri četrtla?, z neprijaznimi očmi gleda rastočo judov&ko kolonizacijo. kar je med drugirn tudi dokazalo z nasprctovanjem pr/emu angleškvTira visokemu komisaiju v ralestini lordu Saraiulu, ki je sam liil žid tr>r je podpiral razširjevanje židovstva in njegovega vpliva. Sedanji visoki komisar lord Plumer ni žid, in ker se drži bolj rezervirano, ima tudi lažje stališče. Nadaljni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva so visoki daviki, kakršnih Ijudje ^amkaj ndso vajeni. S cestami, ki se pod angleško upravo na iioato gradijo ali popravljajo, in z drugimi ustanovami, ki jih ustvarja sedanja uprava, bi ljudje bili popolnoma zadovoljni, samo stroške bi morali drugi plačati. Je že star reoept: »Mica Kovačeva — pila, nic plačala.« Saino da se po tem receptu ne da država upravljati. Sirija srpada vsled mandata Društva narodov pod francosko obmocje ter je pod francosiko upravo. Pred dvema letoma je tukaj še divjala bojna vihra, o čemer spričujejo razrašene hiše v mestu Damasku, kojih je veliko števiio. Na ozemlju Sirdje prebiva dosti bojevitih plemen, med kojkni je najbolj znano pleme Druzov. Večina je uvidela neuspešnost revolucijskih po^kusov in zato so se udali. Da postane in ostane ta sklep bolj trden, za to skrbijo franoosiki topovi na citadeli (trdnjavi) v Damasku in pa strojne puške, pod katerimi smo se na avtomobilih pcIjali skozi mesto Kimetra ob vznožju s snegom polcritega Velikega Hemnona. Priznati pa je treba, da se je francoski upravi posrecilo duhove pomiriti ter v deželi upeljati red, za kojega bi jo mogla zavidati mnogotera evropska država. Glavna skrb francoske uprave v Siriji, kakor tudi angleške v Pailestini pa je ter tudi bo v bodočnosti, kako bi cwlpravila poglavitaii razlog nezadovoljsitva med tamošnjim prebivalstvom, in ta je slabo gospodarsko stajije vseh Ijudskih slojev. Jugoslovani in te države. Prijetno je dirnilo mene in moje sopotovalce, a!ko smo v tiljini našli ljudi, ki so govorili naš jezik. Na mnogih krajih v orientu smo se sestali z našiimi rojaki, ki jili je v te kraje popeljala, dostikrat se žal mora reči: zapeljala težnja po sreči in dobrem zaslužku. Dosti jih je našlo, kar so iskali, še več pa jih imenda ni našlo. Precejšnje število Slovencev, boljše rečeno Slovenk prebiva v Aleksandriji in v Kairi. V Aleksaiidriji se podnižnica šolskih sester iz Maribora jako trudi nuditi sloven^kim dn tudi hrvatskim dekletom varno zavetišče zoper nevarnosti, katere jim pripravljajo velika mesta zlasti v orientu. Ko je ladja »Helouan«, s kojo smo se pripeljali iz Trsta v Aleksandrijo, pristala v luki, so se takoj pojavile častite sestre in s skrbnim očesom opazovale, ali niso med tistimi, ki so dopatovali, tudi kakšna slovenska deklefta. V resnici so jih našle ter jih takoj vzele pod svojo materinsko zaščito. V Kairi smo v veliki cetfkvi čc. oo. frančiškanov, v kateri že 18 let vncto deluje naš slovenski štajerski rojak p. Evgen Stanek,vidcli bogoslužni red poleg francoščine, italijanščine in angleščine objavljen tudi v slovenskem jeziku, v kater.-m S'.' v ctrkvi tudi vršijo redne pridige. Tako so naši vrli roja^i m KJakinje v Egiptu postavili na5 slovcnski jezik v r< d svetovnih jezikov. Samopomoč in krščaiiska karitas (dobrodelnost) se torej požrtvovalno tmdita za o^branitev in ohranitev jugoslovanskega življa v teh krajih. Za to svrho naša država še ni storila ničesar. In vendar bi bilo v inferesu države, da naši rojaiki, oaj si bodo Slovenci ali Hirati ali Sribi, ne utonejo v morju itujinstva in zablode. Tako so dzgnbljeni za narod in državo. Ako pa ostanejo zvesti svoji narodnosti in njenim idealam, bi mogli v teh kraijiih glužiti ikot posredcdki za našo državo, za njene interese in mjene kttrisrtL Kar ®e dostaje najJe države, smo se z obžalovanjem uverili, da >je širjemu občinstvu malo, prav malo znana. Že samo njeno ime, sestavljeno iz itreh delov, je tako komplictrano (zapleteno), da si ga navadna orieratalska glava težko zapomni. Jugoslavija bi bil enoštavnejši naslov, ki bi se lažje udomaeil. Sploh pa ije zemljepisno znanje širakih krogov v orientu omejeno na tako oiajhen ohseg, da so dežele, v katerih prebivajo Slovani, širokim množicam po vecini ravno tako znane, kakor španSke vasi. Kje in kateri so južnd, zapadni, sevemi in vzhodni Slovani, je težko dopovedati celo tiudi taksnim ljudem, kaiteri so videti nekoliko bolj izobraženi. Najbolj znani so kajpada Rusi, kojih ime skuži kot nekafco skiipno zaznamenlilo za vse Slovane. Dandanaanji bi takšna otznačba včasih mogla biti opasna radi ozke zveze med Rusijo in iboljševizmoin. Nam pa se ni nikjer pripetlil ta malheur (ta nezgoda), da bi radi svojega slovanslkega pokoljetnja in govorjenja prišli na sum boljševizma. Naloga naše države in njenega zunanjega zastoptsva je, da se tnudi z vsemi pripravnimi sredstvi, zlasti potain časopisja, seznaniti narode teh držav z našo državo. V tem oziru naša država in poklicani faktorji v njej im v zunanjem svetu ne storijo ne samo malo, marveč skoro nič. Zunanji svet ne pozna ne naše države, ne naše zemlje, ne naroda, ki na tej zemlji prebiva ter jo ©bdeluje. Zato ni 5uda, da s temii državami nismo v moibenih gospodarskih stiIdh. Zadnji čas se je v tem oziru začelo visaj nekoliko obračati na bolje. V Kairi smo imeli priliko se prepricati, da se priipravilja trgovska pogodba med Egiptom in našo državo ter da je v bistvenih toSkah že dosežen sporazum med zastopniki naše in egiptske države. Slicna pogajanja 5e sedaj vršijo, kakor smo Videli, tudi v prestolnici grške republike, v Atenah. Naj bi sledile tudi še dmge države! Naj bi naša država, iki vsled isvojega položaja ob morju in vsled svoje posesti ¦tfelikega dela Jadranskega morja spada v obseg držav Sredozeimskega morja, sklenila trgovske pogodbe ter imela živahne gospodarske stike z vsemi državami, ki ležijo na obalah tega monja!