151 Arheološki vestnik 75, 2024, 151–212; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.06; CC BY-SA 4.0
Izvleček
Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši 
pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, 
pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko 
so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike 
deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa.
V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa 
je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka.
Ključne besede: Gorenjska; Kranj; starejša železna doba; naselbina; depojska najdba; uhate sekire; skeletni grob; 
metalurgija
Abstract
In the summer of 1998, protective excavations were carried out during the construction of a car park on Jelenov klanec 
in Kranj. A hoard consisting of more than 400 bronze objects was discovered in a natural niche under a conglomerate 
wall: weapons, tools, jewellery, sheet metal and ingots as well as iron slag and iron ore. The objects in the hoard date 
from the 10
th
 to 8
th
 century BC, when they were probably also buried. The chemical composition of the objects from 
the hoard, especially the shaft-hole axes, shows relatively high proportions of lead and, in a few cases, iron in the alloy.
Numerous contemporary pottery finds and two bronze pins were discovered in the settlement layers near the hoard, 
and the skeletal grave of a newborn was found not far away.
Keywords: Gorenjska; Kranj; Early Iron Age; settlement; hoard; shaft-hole axes; skeletal grave; metallurgy
Mestna občina Kranj je v drugem manda-
tu župana Vitomirja Grosa (1994‒1998) začela 
dolgo pričakovano komunalno rekonstrukcijo 
starega mestnega jedra. Pred gradbenimi deli so 
po spomeniškovarstvenih smernicah in pogojih, 
izdal jih je Zavod za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Kranj, potekala obsežna zaščitna 
arheološka izkopavanja. Na Maistrovem trgu jih 
je spomladi in poleti 1998 vodil Milan Sagadin. 
Zajela so severno mestno obzidje ter pred njim 
oba srednjeveška obrambna jarka in del notranjosti 
mesta do današnje Prešernove ulice. Del arheološke 
Starejšeželeznodobni depo
z Jelenovega klanca v Kranju
The Early Iron Age hoard
from Jelenov klanec in Kranj
Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ

152 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
ekipe je svoja vozila med izkopavanji puščal na 
manjšem parkirišču na Jelenovem klancu, pred 
enim od vhodov v kranjske podzemne rove, pri 
garaži hiše na Ljubljanski cesti 3 (sl. 1). Srečno 
naključje je hotelo, da je Andrej Čučnik, član arhe-
ološke ekipe na Maistrovem trgu, tam nekega dne 
našel odlomke prazgodovinske keramike in rimske 
žrmlje (catilus). Obvestil je vodstvo izkopavanj in 
to je del ekipe z Maistrovega trga premaknilo na 
Jelenov klanec. Dela so se začela sredi junija in so 
trajala do konca julija. Rezultati so presegli vsa 
pričakovanja. Izkopano je bilo veliko keramičnega 
posodja izjemne kakovosti in ohranjenosti. Prijet-
no presenečenje je bila najdba dveh keramičnih 
figuric in dveh odlično ohranjenih bronastih igel. 
Še redkejša najdba pa je bilo okostje novorojenčka 
z delno pokrčenimi nogami in pogledom proti 
zahodu. Vrhunec je sledil 24. julija, ko je bil v niši 
pod konglomeratno steno, desno od vhoda v rove 
(sl. 2; 3), izkopan zaklad fragmentiranih bronastih 
Sl. 1: Kranj – Jelenov klanec. Lega depoja (podlaga: TTN 5©GURS).
Fig. 1: Kranj – Jelenov klanec. Location of the hoard (basemap: TTN 5©GURS).
Sl. 2: Kranj – Jelenov klanec. Območje izkopavanj leta 
1998. Zgoraj levo srednjeveško obzidje, spodaj levo vhod 
v “kranjske rove” .
Fig. 2: Kranj – Jelenov klanec. Excavation area in 1998. 
Above left medieval walls, below left entrance to the 
Kranj tunnels.
Sl. 3: Kranj – Jelenov klanec. Vhod v nišo v konglome-
ratni steni.
Fig. 3: Kranj – Jelenov klanec. Entrance to a niche in the 
conglomerate wall.

153 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
predmetov skupne teže več kot 18 kg (sl. 4). Dno 
niše je bilo dokaj ravno in je segalo dobre tri metre 
od zadnje stene niše proti zunanjosti (sl. 5‒7). Na 
dno (konglomeratna preperina in sterilna sivo rja-
va zemlja) (sl. 6: 1,2) so se naložile štiri kulturne 
plasti z ogljem in keramiko (sl. 6: 3,4,5,8). Med 
plastmi 5, 6 in 8 je bila konglomeratna skala, ki 
se je odlomila s stropa (sl. 6: 7). Depo, ki je bil po 
besedah izkopavalcev pokrit s ploščatimi kamni, je 
bil vkopan v temno rjavo zemljo ‒ plast 5, tik ob 
zadnji steni (sl. 7). Razmeroma majhna površina 
(približno 10 m
2
), deloma zaščitena s previsom, 
je bila očitno namenjena vsaj občasnemu bivanju.
SESTAVA DEPOJA
V Gorenjskem muzeju je bil inventariziran 401 
predmet (AK1/1‒AK1/401; sl. 4; t. 1‒16; 17: 1–23), 
dejansko pa jih je več, saj je brez inventarne številke 
še 26 odlomkov sekir in amorfnih koščkov bakrove 
zlitine, prilepljenih na inventarizirane kose. Teža 
399 predmetov (2 sta pogrešana, a narisana – t. 1: 5; 
5: 6) je 18.312 g, od tega ruda in žlindra (4 kosi ‒ t. 
17: 20‒23) tehtata 204 g. Po namembnosti jih lah-
ko razdelimo na orodje, orožje, nakit, pločevino, 
surovce, železovo žlindro in železovo rudo (tab. 1). 
Sl. 4: Kranj – Jelenov klanec. Depo.
Fig. 4: Kranj – Jelenov klanec. The hoard.

154 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Sl. 5: Kranj – Jelenov klanec. Tloris dna niše.
Fig. 5: Kranj – Jelenov klanec. Ground plan of the floor of the niche.
Sl. 6: Kranj – Jelenov klanec. Profil plasti v niši na y = 5 m.
Fig. 6: Kranj – Jelenov klanec. Profile of the layers in the niche on y = 5 m.

155 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
opaziti, da sta se površini s sledovi udarcev podali, 
videti je, kot da bi bil predmet pred sekanjem 
zmehčan s segrevanjem. Triindvajset odlomkov 
je delno staljenih (npr. t. 15: 18‒20; 22‒27), pri 
šestih koščkih pa gre za amorfno bakrovo zlitino, 
strjeno talino (t. 16: 54; 17: 1‒3,5,6). Prelomi vseh 
predmetov so obrabljeni, kar kaže na dolgotrajno 
uporabo oz. kroženje. Na površinah in prelomih 
večine odlomkov so rjavi madeži, ki so videti kot 
železova rja.
1
1
  Gl. poglavje Arheometrične analize predmetov iz depoja.
Št. kosov /   
No. of objects
 %
Bodalo / Dagger 1 0,25 
Sulična ost / Spearhead 1 0,25 
Sekire ‒ uhate / Shaft-hole axes 297 74,1 
                       ‒ tulasta / Socketed axe 1 0,25 
                       ‒ plavutasta / Winged axe 1 0,25 
Srpi / Sickles 3 0,75 
Vejniki / Billhooks 3 0,75 
Zapestnica / Bracelet 1 0,25 
Tanka pločevina / Thin sheet metal 1 0,25 
Uliti pločevinast trakovi /                         
Cast sheet metal strip
3 0,75 
Debelejša ulita pločevina /                     
Thick cast sheet
6 1,5 
Nedoločljivi predmeti /                              
Undeterminable objects
20 5 
Delno staljeni predmeti /                          
Partially molten objects
22 5,5 
Talina ‒ zaobljeno / Rounded melt 6 1,5 
Paličasti ingoti / Rod-shaped ingots 4 1 
Surovci / Plano-convex ingots 27 6,7 
Železova žlindra / Iron slag 2 0,5 
Železova ruda limonit / Iron ore limonite 2 0,5 
Tab. 1: Kranj – Jelenov klanec. Sestava depoja.
Table 1: Kranj – Jelenov klanec. Composition of the hoard.
Niti en predmet ni ohranjen v celoti. Na 185 
predmetih (47 %) so vidni sledovi udarcev. Ti so 
bili izvedeni z različno širokimi in različno ostrimi 
oz. topimi orodji (sl. 8: 1‒5). Na surovcu (sl. 8: 6) je 
T ab. 2: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razvrstitev predmetov 
po teži; število predmetov in delež v odstotkih. Izločeni so 
predmeti, na katere je nalepljen odlomek drugega predmeta.
Table 2: Kranj - Jelenov klanec. Hoard. Classification of 
objects by weight; number of objects and percentage. 
Objects with a fragment of another object glued to them 
are excluded.
Sl. 7: Kranj – Jelenov klanec. Profil plasti v niši. Puščica 
označuje lego depoja.
Fig. 7: Kranj – Jelenov klanec. Profile of the layers in the 
niche. The arrow indicates the position of the hoard.

156 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Pri razvrstitvi predmetov po teži je bilo upoš-
tevanih 372 kosov. Izločili smo železovo rudo oz. 
žlindro, predmete, na katere so nalepljeni odlomki 
drugih predmetov, in dva pogrešana odlomka, z 
neznano težo. Dobre tri četrtine (77 %) oz. 293 
predmetov je lažjih od 50 g (tab. 2).
Morda bi tu veljalo dodati: izjemno močno ra-
zlomljeni predmeti s prevlado fragmentov, lažjih od 
50 g, kažejo na načrtno lomljenje kot izraz želje po 
tem, da predmeta ne bi bilo več mogoče uporabiti 
in bi bila njegova vrednost omejena le na kovino.
2
ANALIZA IZBRANIH PREDMETOV
IZ DEPOJA
Sekire
Med odlomki sekir lahko prepoznamo tri vrste: 
uhate, tulaste in plavutaste sekire. Slednji dve vrsti 
sta zastopani le s po enim primerkom. Ohranjeni 
2
  Prim. Furlani 1996, 86.
del tulaste sekire (t. 1: 9) ima na vrhu nakazana 
trnasta izrastka, po čemer je podoben italskim 
sekiram s tulom kvadratnega preseka tipa Ardea, 
različica C, ali sekiram s stranskima trnoma tipa 
San Francesco. Oba tipa sekir sta datirana v 8. st. 
pr. n. št.
3
 V Sloveniji so del ustja tula štirikotnega 
preseka našli še v prvem depoju z Gobavice.
4
Odlomek plavutaste sekire (t. 1: 11) je za tipo-
loško določitev premalo poveden, kar velja tudi 
za vse odlomke uhatih sekir, razen za sekiro, ki 
ji manjka le spodnji del rezila z ostrino (t. 1: 12). 
Po tipologiji Giana Luigija Carancinija sodi med 
uhate sekire z ovalnim ušesom tipa San Francesco. 
Znotraj tipa so večje sekire (pribl. 18 cm) zajete v 
različico A, manjše (pribl. 15 cm), kamor sodi tudi 
ta z Jelenovega klanca, pa v različico B. Datirane 
so v 10.‒9. st. pr. n. št.
5
Preostali odlomki uhatih sekir pripadajo zgornjim, 
spodnjim ali stranskim delom nasadišč in rezil. 
3
  Carancini 1984, 172‒174, t. 138: 3976‒3979; 187‒188, 
t. 148: 4170‒4172; 149: 4173,4174,4176.
4
  Pavlin, Turk 2014, t. 1: 3.
5
  Carancini 1984, 210‒211.
Sl. 8: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Sledovi udarcev na sekirah.
Fig. 8: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Traces of blows on axes.

157 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
Med njimi velja omeniti odlomke s stopničastim 
prehodom ušesa v rezilo (t. 4: 1‒8) in odlomke 
nasadišč s prilitkom, tj. neodstranjenim ali delno 
odstranjenim ulivnim lijakom (t. 4: 9‒15). Uhate 
sekire s stopničastim prehodom v rezilo srečamo 
na ozemlju Slovenije v šempetrskem depoju
6
 
in med najdbami iz hiše 15A z Mosta na Soči.
7
 
Številnejši so odlomki nasadišč s prilitkom, ti so 
daljši ali krajši in se, glede na smer, pojavljajo v 
treh različicah: lahko izraščajo vodoravno, nav-
pično ali poševno. V depoju z Jelenovega klanca 
najdemo sekire z vodoravnim (t. 4: 12) in poševnim 
prilitkom (t. 4: 9‒11,13,14). Sekire s prilitkom so 
znane z razmeroma številnih slovenskih najdišč. 
Tiste s poševnim prilitkom je Peter Turk poime-
noval uhate sekire tipa Gorenje.
8
 Srečamo jih v 
depojih Sv. Jakob nad Debenjem
9
 in Gradišče pri 
Gornji Košani,
10
 v eponimnem depoju Gorenje 
pri Kranju,
11
 na tlaku stavbe 22 na Tribuni II
12
 
ter kot posamezne najdbe z Ulake,
13
 Žerovniščka
14
 
in Cvingerja nad Koriti.
15
 V depojih Šempeter,
16
 
Dragomelj II
17
 in Gobavica pri Mengšu I
18
 so tako 
sekire s poševnim kot vodoravnim prilitkom, pri 
sekiri z Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je 
ta postavljen navpično.
19
 Primerjava za odlomljen 
prilitek (t. 4: 15) je v prvem depoju z Gobavice.
20
Srpi
Tri odlomke iz depoja lahko pripišemo srpom. 
Dva sta del rezila (t. 1: 4,5), tretji odlomek je s 
prehoda ročaja v rezilo jezičastoročajnega sr-
pa (t. 1: 1). Prva dva odlomka sta za tipološko 
določitev neuporabna, v tretjem pa lahko pre-
poznamo del srpa z dvema ročajnima rebroma, 
od katerih notranje zavije v široko rezilo in teče 
6
  Furlani 1995, t. 131: 12‒20; 132: 21‒23,25.
7
  Svoljšak, Dular 2016, t. 40: 9.
8
  Turk 2001, 159.
9
  Nanut 2018, t. 3: 16.
10
  Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4.
11
  Turk 2001, sl. 1: levo.
12
  Za podatke se zahvaljujemo P . Vojaković, Arhej, d. o. o.
13
  Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4.
14 
 Laharnar 2009, t. 7: 25.
15
  Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4.
16
  Furlani 1995, poševni: t. 130: 8‒10; 131: 14,15; 132: 
21; ravni: 131: 16,18,19. 
17
  Turk 2001, sl. 2: 1,2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 
G1303–G1305.
18
  Pavlin, Turk 2014, t. 1: 6,7,9.
19
  Šinkovec 1995, 33, št. 5, t. 1: 5.
20
  Pavlin, Turk 2014, t. 7: 20.
proti konici. Odprto ostaja vprašanje, ali je srp 
imel izrastek ali ne in ali je bil ročaj preluknjan 
ali nepreluknjan. Po tipologiji Primoža Pavlina 
bi v poštev prišla uvrstitev v eno od naslednjih 
različic: 2.E.1.h.7, 2.E.1.m.7, 2.E.1.l.7,
21
 2.e.0.h.7, 
2.e.0.l.7, T2.2.e.0.m.7,
22
 2.E.1.H.h.7, 2.E.1.H.m.7, 
2.E.1.H.l.7, T1.2.E.1.H.m.7, T1.2.E.1.H.l.7,
23
 
2.e.0.H.h.7, 2.e.0.H.m.7, 2.e.0.H.l.7,
24
 Ns.2.E.1.m.1, 
Ns.2.E.1.l.1, Ns.T1.2.E.1.m.1, Ns.T1.2.E.1.l.1, 
Ns.2.E.1.m.2, Ns.2.E.1.l.2,
25
 Ns.2.E.1.H.m.1, 
Ns.2.E.1.H.l.1, Ns.T1.2.E.1.H.m.1, Ns.T1.2.E.1.H.l.1, 
Ns.2.E.1.H.l.cr3+3.1 in Ns.T1.2.E.1.H.m.cr3.1.
26
 
Naštete različice z izrastkom se pojavljajo pred-
vsem v kontekstih mlajše kulture žarnih grobišč, 
različice brez izrastka (Ns) pa izključno v Ha B.
Vejniki
Kot odlomke vejnikov smo opredelili predmeta 
s širokim in gladkim rezilom ter nesimetričnim 
presekom (t. 1: 2,3). Zelo verjetno je del vejnika 
tudi odlomek s podobnim presekom, na katerem 
je nalita amorfna kaplja bakrove zlitine (t. 1: 10). 
Izmed vejnikov, ki jih je zbrala Margarita Primas, 
odlomki z Jelenovega klanca najbolj ustrezajo glad-
kim rezilom vejnikov iz Talatscha, Brentonica in 
Corcelettesa v Grandsonu ter enega z neznanega 
najdišča. Prvi je iz depoja, datiranega v 8. st. pr. 
n. št, druga dva sta posamezni najdbi, za tretjega 
okoliščine najdbe niso znane.
27
DEPOJI Z UHATIMI SEKIRAMI
V SLOVENIJI
Z ozemlja Slovenije je za zdaj znanih devet 
depojev, v katerih prevladujejo uhate sekire in 
jih spremljajo še druge zvrsti predmetov (tab. 3). 
Po številu kategorij predmetov je našemu depoju 
najbližji drugi depo iz Dragomlja z enajstimi 
kategorijami. Sledijo prvi depo z Gobavice nad 
Mengšem z osmimi kategorijami, Dolenje Ravne 
pri Cerknem in Sv. Jakob nad Debenjem s po sed-
mimi, depoja Šempeter pri Gorici in Gradišče pri 
21
  Pavlin 2023, 213‒214, karta 210.
22
  Pavlin 2023, 221.
23
  Pavlin 2023, 245‒250, karte 238‒241.
24
  Pavlin 2023, 253‒254, karte 245‒247.
25
  Pavlin 2023, 263‒265, karte 250‒253.
26
  Pavlin 2023, 270‒275, karte 259‒262.
27
  Primas 1986, 193‒194, op. 205, t. 121: 2052,2053,2058.

158 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Kategorije predmetov / Object categories 
Sekira ‒ uhata / Shaft-hole axe
Zapestnica / Bracelet
Paličasti ingot / Rod-shaped ingot
Sekira ‒ plavutasta / Winged axe
Sekira ‒ tulasta / Socketed axe
Pogača oz. surovec / Cake
Prilitek uhate sekire / Shaft-hole axe runner
Debelejša ulita pločevina / Thicker bronze sheet
Talina ‒ zaobljeno / Rounded melt
Fibula / Fibula
Tanka pločevina / Thiner bronze sheet
Bodalo / Dagger
Srp / Sickle
Ulit pločevinast trak / Cast sheet metal strip
Sulična ost / Spearhead
Vejnik / Billhook
Delno staljen predmet / Partially molten object
Železova žlindra /Iron slag
Železova ruda (limonit) / Iron ore (limonite)
Nedoločljiv predmet / Undeterminable object
Št. kategorij / No. of categories
Kranj-Jelenov klanec + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 19
Dragomelj II
1
+ + + + + + + + + + + 11
Gobavica I
2
+ + + + + + + + 8
Dolenje Ravne pri Cerknem
3
+ + + + + + + 7
Sv. Jakob nad Debenjem
4
+ + + + + + + 7
Šempeter
5
+ + + + + + 6
Gradišče pri Zgornji Košani
6
+ + + + + + 6 
Gobavica II
7
+ + + + 4
Gorenje pri Kranju
8
+ + 2
V koliko depojih /                           
In how many hoards
9 7 6 5 5 4 4 4 4 3 3 2 2 2 1 1 1 1 1 5
1
  Turk 2001, sl. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116-125, G1285‒G1464.
2
  Pavlin, Turk 2014, 54‒58, t. 1‒6.
3
  Nanut 2018, 149‒150, t. 1.
4
  Nanut 2018, 150‒152, t. 2‒4: 1‒11.
5
  Furlani 1995‒1996.
6
  Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4; t. 1: zgoraj; Turk 2000, 68‒69.
7
  Pavlin, Turk 2014, 58‒59, t. 7.
8
  Turk 2001, sl. 1.
Tab. 3: Zastopanost posameznih zvrsti predmetov v depojih z uhatimi sekirami z ozemlja Slovenije (Dragomelj II: Turk 
2001, sl. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116‒125, G1285‒G1464; Gobavica I: Pavlin, Turk 2014, 54‒58, t. 1‒6; Dolenje 
Ravne pri Cerknem: Nanut 2018, 149‒150, t. 1; Sv. Jakob nad Debenjem: Nanut 2018, 150‒152, t. 2‒4: 1‒11; Šempeter: 
Furlani 1995; 1996; Gradišče pri Zgornji Košani: Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4; t. 1: zgoraj; Turk 2000, 68‒69; Gobavica 
II: Pavlin, Turk 2014, 58‒59, t. 7; Gorenje pri Kranju: Turk 2001, sl. 1).
Table 3: Representation of types of objects in hoards with shaft-hole axes from the territory of Slovenia (Dragomelj II: 
Turk 2001, Fig. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116‒125, G1285‒G1464; Gobavica I: Pavlin, Turk 2014, 54‒58, Pl. 1‒6; 
Dolenje Ravne near Cerkno: Nanut 2018, 149‒150, Pl. 1; Sv. Jakob above Debenje: Nanut 2018, 150‒152, Pl. 2‒4: 1‒11; 
Šempeter: Furlani 1995; 1996; Gradišče near Zgornja Košana: Trampuž Orel, Heath 1998, Fig. 4; Pl. 1: above; Turk 2000, 
68‒69; Gobavica II: Pavlin, Turk 2014, 58‒59, Pl. 7; Gorenje near Kranj: Turk 2001, Fig. 1).
Tab. 4: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vsebnost bakra, kositra, svinca, arzena, niklja, antimona, kobalta, bizmuta, srebra, 
železa, mangana in cinka v izbranih predmetih.
Table 4: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Content of copper, tin, lead, arsenic, nickel, antimony, cobalt, bismuth, silver, 
iron, manganese, and zinc in selected objects.

159 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
Cu Sn Pb As Ni Sb Co Bi Ag Fe Mn Zn T. / Pl.
Bodalo / Dagger 81,46 3,06 14,96 0,95 0,15 0,49 ÷ 0,03 0,06 0,53 <d.l. ÷ 1: 7
Pal. ing. / Rod-shap. i. 99,54 2,27 ÷ 0,02 0,04 0,05 ÷ 0,01 0,07 ÷ <d.l. ÷ 13: 24
Nedol. pr. / Unid. obj. 91,93 1,92 ÷ 1,68 5,11 0,54 0,36 0,02 0,85 ÷ <d.l. ÷ 15: 11
Srp / Sickle 88,07 2,98 0,81 1,74 1,78 3,57 ÷ 0,06 0,07 ÷ <d.l. ÷ 1: 1
Sulična o. / Spearhead 81,36 3,44 14,73 0,71 ÷ 0,33 ÷ 0,03 0,06 0,22 <d.l. ÷ 1: 8
Plav. sek. / Winged a. 89,45 1,96 ÷ 2,02 5,81 1,29 1,10 0,02 0,07 ÷ <d.l. ÷ 1: 11
Rez. sek. / Axe blade 82,79 5,46 14,20 0,23 0,02 0,15 ÷ 0,06 0,06 ÷ <d.l. ÷ 9: 1
Rez. sek. / Axe blade 75,52 9,89 13,31 0,29 0,02 0,10 ÷ 0,07 0,06 ÷ 0,0009 ÷ 9: 4
Tul. sek. / Socketed a. 74,58 5,93 19,59 0,10 <d.l. 0,05 ÷ 0,02 0,06 ÷ <d.l. ÷ 1: 9
Uhata s. / Shaft-hole a. 67,56 3,96 25,74 1,45 ÷ 0,55 ÷ 0,05 0,06 2,78 <d.l. 0,83 1: 12
Uhata s. / Shaft-hole a. 85,95 6,17 4,14 2,14 ÷ 0,39 ÷ 0,10 0,06 1,51 <d.l. 0,18 2: 11
Uhata s. / Shaft-hole a. 95,44 1,97 0,99 1,06 1,16 1,64 ÷ 0,07 0,07 ÷ <d.l. ÷ 2: 12
Uhata s. / Shaft-hole a. 84,47 4,81 7,48 1,43 ÷ 0,56 ÷ 0,08 0,06 2,06 0,0008 0,05 2: 13
Uhata s. / Shaft-hole a. 66,30 4,27 25,36 1,38 ÷ 0,52 ÷ 0,09 0,05 4,44 <d.l. 0,46 2: 17
Uhata s. / Shaft-hole a. 78,59 3,89 23,27 0,65 0,17 0,15 ÷ 0,12 0,06 ÷ <d.l. ÷ 3: 2
Uhata s. / Shaft-hole a. 65,64 4,17 24,33 1,53 ÷ 0,81 ÷ 0,09 0,06 4,33 <d.l. 0,65 3: 4
Uhata s. / Shaft-hole a. 64,92 3,68 26,59 1,08 ÷ 0,33 ÷ 0,07 0,05 8,85 <d.l. 0,17 4: 1
Uhata s. / Shaft-hole a. 60,66 2,82 32,95 1,63 0,76 0,56 0,18 0,03 0,05 1,12 <d.l. ÷ 4: 2
Uhata s. / Shaft-hole a. 71,41 3,35 27,07 1,16 ÷ 0,57 ÷ 0,07 0,06 0,83 <d.l. ÷ 4: 3
Uhata s. / Shaft-hole a. 63,91 4,64 30,71 0,31 0,04 0,20 ÷ 0,03 0,05 ÷ <d.l. ÷ 4: 4
Uhata s. / Shaft-hole a. 92,75 2,03 1,68 1,43 ÷ 0,44 ÷ 0,09 0,07 4,77 <d.l. 0,76 4: 6
Uhata s. / Shaft-hole a. 87,58 1,98 3,98 1,72 ÷ 0,82 ÷ 0,10 0,06 5,42 <d.l. 0,84 4: 7
Uhata s. / Shaft-hole a. 63,31 3,13 19,22 0,18 ÷ 0,03 0,04 0,05 0,05 7,76 <d.l. ÷ 4: 9
Uhata s. / Shaft-hole a. 62,16 4,65 28,11 1,23 ÷ 0,56 ÷ 0,07 0,05 5,89 <d.l. 0,37 4: 10
Uhata s. / Shaft-hole a. 64,12 4,57 34,06 0,71 ÷ 0,09 ÷ 0,01 0,05 2,05 <d.l. ÷ 4: 11
Uhata s. / Shaft-hole a. 83,68 3,65 6,01 1,68 ÷ 0,73 ÷ 0,07 0,06 4,55 <d.l. 0,36 4: 12
Povprečje / Average 74,03 3,75 18,92 1,22 0,53 0,53 0,11 0,07 0,06 4,02 0,00 0,47
Surovec / Pl.-conv. i. 94,89 1,81 ÷ 2,24 ÷ 3,25 ÷ 0,17 0,07 ÷ 0,0029 ÷ 13: 23
Surovec / Pl.-conv. i. 91,59 1,79 ÷ 0,35 4,39 0,18 1,07 0,01 0,06 0,45 <d.l. ÷ 13: 25
Surovec / Pl.-conv. i. 95,75 1,79 ÷ 0,73 0,44 2,61 ÷ 0,05 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 1
Surovec / Pl.-conv. i. 93,41 1,78 ÷ 1,59 0,17 1,56 ÷ 0,03 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 2
Surovec / Pl.-conv. i. 93,92 1,77 ÷ 2,50 ÷ 2,42 ÷ 0,07 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 3
Surovec / Pl.-conv. i. 95,22 1,86 ÷ 0,08 0,34 0,77 0,03 0,02 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 4
Surovec / Pl.-conv. i. 93,04 1,80 ÷ 0,64 0,91 2,53 ÷ 0,02 0,06 ÷ <d.l. ÷ 14: 5
Surovec / Pl.-conv. i. 96,40 1,81 ÷ 0,97 0,99 1,75 ÷ 0,01 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 6
Surovec / Pl.-conv. i. 92,44 1,83 ÷ 0,96 ÷ 4,39 ÷ 0,13 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 9
Surovec / Pl.-conv. i. 93,77 1,84 ÷ 2,27 ÷ 2,13 ÷ 0,06 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 11
Surovec / Pl.-conv. i. 96,93 1,82 ÷ 2,07 ÷ 0,01 ÷ 0,03 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 12
Surovec / Pl.-conv. i. 96,25 1,82 ÷ 1,36 0,32 1,51 ÷ 0,02 0,07 ÷ <d.l. ÷ 14: 13
Povprečje / Average 94,47 1,81 ÷ 1,31 1,08 1,93 0,55 0,05 0,07 0,45 0,00 ÷
Vejnik / Billhook 90,27 3,49 0,45 1,12 3,26 1,20 0,14 0,02 0,07 ÷ <d.l. ÷ 1: 2
Vejnik / Billhook 89,35 5,29 0,13 0,99 3,15 1,21 0,31 0,02 0,07 ÷ <d.l. ÷ 1: 3
Povprečje / Average 89,81 4,39 0,29 1,05 3,21 1,20 0,23 0,02 0,07 ÷ ÷ ÷

160 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Gornji Košani s po šestimi, drugi depo z Gobavice 
s štirimi ter depo iz Gorenja pri Kranju z dvema 
kategorijama predmetov.
Najpogosteje, sedemkrat, so uhatim sekiram 
priložene zapestnice, šestkrat paličasti ingoti, 
petkrat plavutaste in tulaste sekire, štirikrat pa 
pogače oz. surovci, prilitki uhatih sekir,  debe-
lejša ulita pločevina in amorfna talina. Trikrat so 
spremljevalci fibule in tanka pločevina, dvakrat  
bodala, srpi in ulit pločevinast trak. Sulična ost 
in vejniki so doslej zastopani samo v depoju z 
Jelenovega klanca.
Poleg poznobronastodobnih uhatih sekir iz 
depojev je iz Slovenije znana še vrsta naključnih 
najdb. Zadnja je karto najdišč teh sekir, na njej je 
24 slovenskih, objavila Tina Nanut. Razen dveh 
najdišč na Dolenjskem so vsa v zahodnem delu 
države, na Gorenjskem, v Posočju ter na Notranj-
skem in Primorskem.
28
ARHEOMETRIČNE ANALIZE
PREDMETOV IZ DEPOJA
Pomemben del preučevanja depojskih najdb so 
tudi kemične analize, ki nam dajo vpogled v ele-
mentno sestavo zlitine. Ta je v povezavi z arheolo-
škimi podatki nosilec številnih informacij o izvoru 
surovine, predmetov in uporabljeni tehnologiji.
V Sloveniji so arheometrične raziskave že stalnica 
pri arheoloških odkritjih predmetov iz bakrovih 
zlitin. Zajeten korpus analiz, začenši s temeljno 
objavo analiz depojskih najdb,
29
 nam daje odlično 
izhodišče za primerjave in odkrivanje novih vzorcev, 
ki odražajo bronastodobno metalurško tradicijo.
Metoda in vzorci
Predmeti so bili leta 2002 vzorčeni v Narodnem 
muzeju v Ljubljani. Izbrani so bili na podlagi več 
kriterijev: masivnost predmeta in s tem možnost 
odvzema kakovostnega vzorca, tipologija in število 
vzorcev.
Vzorce smo pridobili z vrtanjem, pred tem je bil 
s površine odstranjen oksidiran sloj. S to metodo 
vzorčimo kovino tudi iz večjih globin, kar nam 
zagotovi večjo homogenost in s tem reprezentativ-
28
  Nanut 2018, 147, sl. 11. Seznam dopolnjujemo z 
najdiščema Sovič nad Postojno (Bavdek 2021, t. 1: 21) in 
Korinjski hrib (Grahek 2020, 293, t. 13.3: 3,4).
29
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996.
nost vzorca. Analize so bile izvedene na Kemijskem 
inštitutu v Ljubljani po ustaljenem postopku,
30
 
kar nam omogoča zanesljivejše primerjave tudi s 
starejšimi analizami. Uporabljena je bila metoda 
ICP-AES, vzporedno z vzorci so bili analizirani 
ustrezni referenčni materiali za preverjanje zane-
sljivosti analiz, kar je prav tako del že omenjenih 
uveljavljenih standardov. Analizirana je bila vsebnost 
naslednjih elementov: baker, kositer, svinec, arzen, 
nikelj, antimon, kobalt, bizmut, srebro, železo, 
mangan in cink. Vsebnosti so prikazane v tabeli 4.
Skupno je bilo vzorčenih 40 predmetov ali 
približno 10 % celotnega depoja. To je, gledano 
na depojsko najdbo kot celoto, statistično dovolj 
velik vzorec, ki bi lahko pokazal vzorce in zakoni-
tosti tako pri prazgodovinskih tehnoloških vidikih 
upravljanja dragocene kovine kot pri načinu ter 
namenu odlaganja. Pri obdelavi rezultatov pa se 
vedno znova izkaže, da bi vsaka dodatna analiza 
manj zastopanih predmetov ponudila še bolj ve-
rodostojno interpretacijo analiz.
Rezultati arheometričnih analiz
Rezultati analiz so predstavljeni po posameznih 
kemijskih elementih (kovinah). Nekateri so bili v 
zlitino dodani namerno, drugi so del nečistoč v 
osnovnih kovinah. Vsebnost določene kovine v 
zlitini posredno odraža izvor uporabljenih rud 
ali znanje metalurgov, včasih tudi oboje, to pa 
dodatno oteži interpretacijo rezultatov.
30
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 168‒172.
Sl. 9: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
kositra v predmetih.
Fig. 9: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of tin 
content in all objects.

161 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
Kositer
Čisti baker je relativno mehka kovina, z dodajanjem 
kositra pa nastane trša zlitina z nižjim tališčem. 
Kositer je bil odkrit v vseh vzorcih. Povprečna 
vsebnost znaša 3,28 %, kar je pod povprečjem 
v primerjavi z drugimi slovenskimi depojskimi 
najdbami,
31
 vendar relativno veliko glede na de-
lež surovcev (30 %), pri katerih imamo običajno 
opraviti s surovim bakrom, ki pa praviloma vsebuje 
kositer zgolj v sledovih.
Pogostnost vsebnosti kositra (sl. 9) kaže na rela-
tivno ozek razpon, ne presega vsebnosti 10 % in ni 
primerljiva s preostalimi slovenskimi depojskimi 
najdbami. Vzorec je bližji sliki nekoliko starejših 
depojev iz obdobja Ha A.
32
Podrobnejši pogled pokaže, da od povprečja 
pričakovano odstopajo surovci. Povprečna vsebnost 
kositra v njih znaša 1,81 % z izredno majhnimi 
odstopanji, saj prav vsi surovci vsebujejo med 1 in 
2 % kositra (sl. 10). V to skupino bi morda lahko 
prišteli še odlomek paličastega ingota (t. 13: 24). 
Vendar moramo upoštevati, da imamo pri ingotih 
že opraviti z bakrom, ki je bil zagotovo podvržen 
pretaljevanju in s tem kontaminaciji ali zgolj pre-
čiščevanju; oboje lahko znatno spremeni kemijsko 
sliko bakra, vsaj ko gre za elemente, ki jih baker 
vsebuje v majhnih količinah (nečistoče). Opozoriti 
pa kaže tudi na odlomek plavutaste sekire (t. 1: 11) 
31
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 185, tab. 7.
32
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 184, sl. 1.
in nedoločen ploščat predmet (t. 15: 11) – vsebujeta 
manj kot 2 % kositra in videti je, da sta izdelana 
zgolj iz surovcev, brez namerno dodanih kovin.
Čisti baker ne vsebuje večjih količin kositra, 
običajno znatno pod 1 %. Pri surovcih iz depoja 
Jelenov klanec so vsebnosti opazno nad običajnimi 
vrednostmi, za to je lahko več vzrokov. Najprej 
seveda pomislimo na rudo z veliko vsebnostjo 
kositra kot nečistočo, to pa je zelo neobičajno. 
Pomenljiva je vsebnost drugih nečistoč, a je ta 
zelo heterogena, kar kaže na uporabo bakra iz več 
virov. Zato lahko sklepamo, da je bil ob izdelavi 
surovcev kositer dodajan namensko, njegova koli-
čina pa zelo natančno odmerjena.
Od ostalih analiziranih predmetov po številu v 
tipološkem smislu izstopajo uhate sekire oziroma 
njihovi odlomki. S povprečno vsebnostjo kositra 
3,75 % se nekoliko razlikujejo od surovcev, tudi 
pogostnost vsebnosti je precej višja (sl. 11), saj 
se večinoma giblje med 3 in 5 %. To je sicer pri-
čakovano, a še zmeraj pri večini odlomkov to ni 
zadostna količina, da bi bil bron dovolj trden in 
s tem uporaben za izdelavo sekir.
33
 Vsekakor pa 
višje vsebnosti kositra pri sekirah zagotovo kažejo 
na namenske zlitine.
T udi pri nekaterih drugih predmetih so zlitine s 
kositrom jasno namenske. Izdelani so bili iz takih 
zlitin, da so bili predmeti (orodje) uporabni. Tak 
primer sta odlomka sekir t. 1: 9 in t. 9: 1, ven-
33
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 187.
Sl. 10: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
kositra v surovcih.
Fig. 10: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of tin 
content in plano-convex ingots.
Sl. 11: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
kositra v uhatih sekirah.
Fig. 11: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of tin 
content in shaft-hole axes.

162 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
dar pri njiju moti prevelika vsebnost svinca, kar 
bomo v nadaljevanju še obravnavali. Veliko bolj 
sta bila uporabna vejnika t. 1: 3 in t. 1: 2. Zlasti 
prvi z vsebnostjo kositra 5,29 % je bil zagotovo 
uporaben. Prav tako je bil uporaben srp t. 1: 1 
z vsebnostjo kositra 2,98 %, kar je omogočalo 
enostavno ostrenje rezila.
Svinec in cink
Svinec je mehka kovina z nizkim tališčem, zato 
se zlitinam dodaja zaradi znižanja tališča in s tem 
izboljšanja ulivnosti. V surovem bakru nastopa kot 
nečistoča, večje vsebnosti pa so lahko posledica 
uporabe rud iz polimetalnih rudišč, kjer poleg 
bakrovih nastopajo še svinčevi in cinkovi minerali.
Vsebnost svinca v predmetih z Jelenovega klanca 
je zelo raznolika. Slika 12 kaže, da so najpogostejši 
predmeti z najnižjo vsebnostjo svinca oz. tisti, ki 
ga sploh ne vsebujejo. Med slednjimi izstopajo 
surovci, ki brez izjem ne vsebujejo svinca. Tudi 
plavutasta sekira t. 1: 11 in odlomek ploščatega 
predmeta t. 15: 11, ki smo ju omenili pri pred-
metih z nizko vsebnostjo kositra, ne vsebujeta 
svinca. Zlitine večine preostalih predmetov pa 
so z njim bogate (med 10 in 50 %), posebnost so 
znova uhate sekire (sl. 13), od katerih jih skoraj 
polovica sodi v skupino predmetov z vsebnostjo 
svinca med 25 in 50 %. Sicer je povečana vseb-
nost svinca v zlitinah značilnost, ki se pojavi pri 
slovenskih depojskih najdbah v Ha B obdobju,
34
 
34
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 191, sl. 4.
zelo podoben vzorec se je pokazal tudi pri analizi 
slovenskih posameznih najdb.
35
 Podobnost se kaže 
tudi pri vsebnostih svinca v surovcih preostalih 
slovenskih depojev iz obdobja Ha B in surovcih 
v depoju Jelenov klanec. V obeh primerih gre za 
nizke vsebnosti, saj ga v surovcih z Jelenovega 
klanca ni bilo zaznati, medtem ko je povprečna 
vrednost v surovcih iz preostalih depojskih najdb 
komaj 0,13 %.
36
 Se pa vrednosti pri depojskih 
najdbah izrazito zvišajo pri preostalih v kalup 
vlitih ingotih, ki so zagotovo sekundarni produkt 
pridelave, saj povprečno vsebujejo kar 24,84 % 
svinca. Žal neposredne primerjave z depojem 
Jelenov klanec niso mogoče, saj imamo premalo 
nesporno določenih odlomkov tovrstnih ingotov. 
Mogoče bi lahko mednje šteli prej omenjeni od-
lomek ploščatega predmeta t. 15: 11 in pa seveda 
odlomek paličastega ingota t. 13: 24 ‒ nobeden 
izmed njiju ne vsebuje svinca. Vsekakor tudi 
depojska najdba z Jelenovega klanca jasno kaže 
na namerno izdelovanje s svincem bogatih zlitin, 
razlike pri vsebnosti svinca v surovcih pa morda 
tudi na izkoriščanje drugega vira bakrove rude 
kot pri preostalih do zdaj analiziranih slovenskih 
depojskih najdbah.
Cink je v surovem bakru običajno najti zgolj v 
sledovih. Ker ima ta kovina v nasprotju z bakrom 
zelo nizko vrelišče, ga pri metalurškem procesu 
hitro izgubimo. To je eden od razlogov za razme-
35
  Urankar 2003, 18‒19, pril. 11.
36
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 191, tab. 10.
Sl. 12: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
svinca v predmetih.
Fig. 12: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of lead 
content in all objects.
Sl. 13: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
svinca v uhatih sekirah.
Fig. 13: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of lead 
content in shaft-hole axes.

163 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
roma pozno odkritje in uporabo medenine. Tudi 
pri predmetih iz depoja Jelenov klanec je cink 
prisoten zgolj kot nečistoča (vsebnost < 1 %), zato 
ne moremo govoriti o novi zlitini. Analize so ga 
dokazale v 10 predmetih (25 % vseh analiziranih 
predmetov), zato delež ni nezanemarljiv. Prav ta-
ko ne moremo spregledati dejstva, da je prisoten 
zgolj v predmetih, ki so vsebovali tudi svinec, med 
temi pa zgolj med odlomki uhatih sekir. To nas 
napeljuje na možno uporabo svinca, pridobljenega 
iz galenita, ki ga običajno spremlja sfalerit, kar 
morda pojasni prisotnost cinka v kovini.
Arzen, nikelj in antimon
Našteti elementi sodijo med tiste nečistoče v 
surovem bakru, ki s svojo prisotnostjo in razmerji 
govorijo predvsem o mineralni sestavi uporabljene 
rude. Na vsakem rudišču poleg osnovnih rudnih 
mineralov vedno nastopajo tudi minerali, ki jih v 
prazgodovinskih razmerah ni bilo mogoče izločiti. 
Nekatere bakrove minerale pa že v osnovi spreml-
jajo tudi minerali drugih kovin. Razmerja med 
arzenom, nikljem in antimonom ter tudi njihova 
skupna količina povedo, kakšna vrsta rude je bila 
uporabljena pri pridobivanju surovega bakra oz. 
iz katerih mineralov je bila sestavljena.
37
Na podlagi razmerij med temi elementi lahko 
baker razdelimo na 7 tipov.
38
 Tovrstna razdelitev 
je povedna zlasti, ko imamo opraviti s surovim 
bakrom, torej s tistimi surovci, ki so neposredno 
produkt peči za pretaljevanje rude. Pri zlitinah 
se namreč z dodajanjem nove kovine sorazmerno 
zmanjša količina nečistoč, lahko pa se spremeni 
tudi njihovo razmerje, to je odvisno od vnosa 
nečistoč z novo kovino.
Presek čez depo Jelenov klanec pokaže, da 
imamo opraviti s celotnim spektrom bakrovih tipov, 
vendar je kljub vsemu najpogostejši baker tipa 1, 
ta med vsemi nečistočami vsebuje največ arzena 
(sl. 14). Med surovci (sl. 15) pa so enakovredno 
zastopani trije tipi (tip 1, tip 5 in tip 6), gledano s 
37
  Trampuž Orel, Heath 2001, sl. 11.
38
  Določitev tipov po Rychner, Kläntschi 1995, 134; 
Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 202, sl. 11.
Sl. 14: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost tipov 
bakra v predmetih.
Fig. 14: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of copper 
types in all objects.
Sl. 15: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost tipov 
bakra v surovcih.
Fig. 15: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of copper 
types in ingots.
Sl. 16: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost tipov 
bakra v uhatih sekirah.
Fig. 16: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of copper 
types in shaft-hole axes.
Sl. 17: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razmerje med arze-
nom, nikljem in antimonom v predmetih.
Fig. 17: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. The relationship 
between arsenic, nickel, and antimony in objects.

164 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
stališča količinsko najbolje zastopanega elementa 
torej prevladuje baker z antimonom kot vodilno 
nečistočo. Pri uhatih sekirah (sl. 16) je po številu 
najmočneje zastopan baker tipa 1, sledita baker tipa 
2 in tipa 5. Med uhatimi sekirami torej prevladuje 
baker z arzenom kot vodilno nečistočo.
Podobno sliko kaže sl. 17, na kateri so prika-
zana razmerja med vsemi tremi obravnavanimi 
elementi. V primerjavi z drugimi analizami se 
zelo jasno izdvajata dve skupini: surovci (črni 
kvadratki, skupina B), katerih analize so pomakn-
jene v smeri večje količine antimona, in uhate 
sekire (rdeči trikotniki, skupina C), ki večinoma 
vsebujejo več arzena.
V sicer razmeroma homogeni skupini analiz 
surovcev izstopata dve izjemi, ki pa sta v povezavi 
z drugimi predmeti pomembni. Prvi je odlomek 
surovca t. 13: 25 z visoko vsebnostjo niklja, sodi 
med baker tipa 3. V skupino bakrovih tipov s 
prevladujočim nikljem kot nečistočo (tip 3 in 4) 
sodijo še odlomka vejnikov t. 1: 3 in t. 1: 2, odlomek 
ploščatega predmeta t. 15: 11 ter odlomek plavu-
taste sekire t. 1: 11. Vsi skupaj sestavljajo precej 
homogeno statistično skupino (sl. 17: skupina A), 
kar verjetno kaže na uporabo istega rudnega vira.
Druga izjema je odlomek surovca t. 14: 12. 
Leži v skrajnem arzenovem vogalu grafa in je v 
skupini z drugimi predmeti (skupina C), v kateri 
prevladujejo uhate sekire, pomenljiv. Morda podob-
no kot surovec t. 13: 25 v skupini A surovec t. 14: 
12 kaže na (povsem drug) izvor rude, iz katere je 
bil pridobljen, z njim pa tudi večina uhatih sekir.
V povprečju predmeti v depoju Jelenov klanec 
vsebujejo 3,47 % nečistoč. Jasna razlika se pokaže 
med surovci s povprečno 3,67 % in uhatimi sekira-
mi z zgolj 1,59 % nečistoč, to pa lahko razložimo 
s tem, da gre pri sekirah za zlitine (poleg bakra 
še večje količine kositra, svinca in železa), ki 
tako zmanjšajo njihov delež v novi kovini. Kljub 
vsemu pa se ob dodajanju relativno čistih kovin 
razmerje med prvotnimi nečistočami ne podre, 
zato je razdelitev bakra na tovrstne tipe še zmeraj 
lahko relevantna.
Železo
Med vsemi elementi v predmetih depoja Jelenov 
klanec je železo najbolj zagonetno. Njegova vseb-
nost v bakru naj bi kazala predvsem na tehnologijo 
predelave bakrove rude, kot sledna prvina pa je manj 
pomembno.
39
 V osnovi naj bi baker iz tehnično 
manj razvitih postopkov pretaljevanja vseboval 
39
  Pernicka 1999, 165‒166.
manjšo količino železa kot baker, pridobljen z 
naprednejšo tehnologijo.
40
 To naj bi bilo pred-
vsem posledica uvajanja žlindranja, pri katerem 
se povečajo možnosti prehajanja železa v zlitino.
41
Že bežen pogled na vsebnosti železa v predmetih 
(sl. 18) razdeli analizirane predmete na dve jasni 
skupini: prvo z vsebnostjo 0–0,01 % in drugo z 
vsebnostjo nad 0,1 %. Pri tem se nadalje izdvojijo 
uhate sekire (sl. 19), saj večina višjih vsebnosti 
železa pripada prav njim. Kljub zavedanju, da je 
količina opravljenih analiz za verodostojno statis-
tično interpretacijo nekoliko pomanjkljiva, pa ne 
moremo spregledati, da se visoke vsebnosti železa 
40
  Craddock, Meeks 1987, 190.
41
  Cooke, Aschenbrenner 1975, 264
Sl. 18: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
železa v predmetih.
Fig. 18: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of iron 
content in all objects.
Sl. 19: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Pogostnost vsebnosti 
železa v uhatih sekirah.
Fig. 19: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Frequency of iron 
content in shaft-hole axes.

165 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
pojavljajo zgolj pri eni skupini predmetov. To je 
pomenljivo in vredno nadaljnje pozornosti, saj 
morda večje vsebnosti železa v bronu ne moremo 
interpretirati zgolj kot uporabo drugačne tehnolo-
gije pridobivanja surovega bakra.
Interpretacija analiz
Analize depojske najdbe z Jelenovega klanca 
nosijo številne zgodbe, ki jih lahko s preprostimi 
statističnimi prijemi luščimo iz zelenila bakrove 
patine. Če se najprej osredotočimo na baker kot 
osnovo zlitine, lahko na podlagi statistično dolo-
čenih tipov ugotovimo, da je depojska najdba z 
Jelenovega klanca zbir predmetov, izdelanih iz 
bakra, pridobljenega iz različnih rud, kar kaže na 
izkoriščanje različnih rudišč. Kot je že bilo omenjeno, 
je vsota nečistoč predvsem v surovcih relativno 
visoka. Prevladujeta arzen in antimon. To morda 
kaže na uporabo rud, v katerih sta prevladovala 
minerala tetraedrit in tenantit. Kljub pestremu 
vzorcu nečistoč je vsebnost kositra v surovcih zelo 
uniformna, kar kaže na namerno izdelavo zlitin. 
Nenavadna pa je njena oblika, saj gre za odlomke 
surovcev, pri katerih bi pričakovali surov baker, 
v primeru Jelenovega klanca pa imamo opraviti z 
vsaj enkrat pretaljenim bakrom.
Pri drugih predmetih gre večinoma za še bolj 
kompleksne zlitine, bakru so poleg kositra dodali 
svinec in/ali železo. Slika 20 kaže razmerje med 
omenjenima kovinama ter očitno razliko med 
surovci in večino izdelkov. Jasno se pokaže, da je 
bilo izdelovanje zlitin namerno, saj je livar moral 
poznati zakonitosti in obnašanje zlitin tako v tekočem 
stanju kot tudi pozneje, ko so bili predmeti uliti. 
Med analizami izstopajo uhate sekire, pri katerih 
so razpon in zlasti količine dodanega svinca in/
ali železa svojevrstni. Pri tem dodajanje svinca ni 
nenavadno, pravzaprav je bilo v tem obdobju precej 
razširjeno in tudi ni bilo preveč zahtevno. Povsem 
druga težava je visoka vsebnost železa, ki se kaže 
zlasti pri uhatih sekirah. Železo se pri visokih 
temperaturah sicer raztaplja v bakru,
42
 vendar ga 
v bronasti dobi ni bilo v primerni obliki. Sicer 
poznamo nekaj primerov zelo zgodnjih tovrstnih 
zlitin in ti so bili tudi natančno preučeni,
43
 vendar 
gre bolj za izjeme kot pravilo. V primeru Jelenovega 
klanca pa se železo sicer v različnih, pa vendarle 
velikih količinah pojavlja samo v uhatih sekirah. 
42
  Craddock, Meeks 1987, 192, 198.
43
  Cooke, Aschenbrenner 1975.
Predpostavljamo, da ne gre za napako v metalurš-
kem procesu, temveč za očitno namerno izdelavo 
tovrstne zlitine. Morda skriva depojska najdba tudi 
recept za njeno izdelavo. Poleg bronastih predmetov 
sta bila namreč najdena dva kosa limonita (t. 17: 
22,23), v naravi precej razširjene oksidne železove 
rude. Predvidevamo, da so prazgodovinski livarji 
tako zlitino lahko pridobili z mešanico bakra in 
zmletega limonita. Dodatna peč ni bila potrebna, 
proces se je lahko odvil v talilnem lončku pri do-
volj visoki temperaturi in redukcijski atmosferi, ki 
jo je mogoče doseči z dodatkom zmletega oglja. 
V takih razmerah se reducira kisik iz limonita, 
prosto železo pa se lahko zaradi visoke temperature 
raztaplja v bakru.
44
 
Njegova količina v zlitini pa je odvisna predvsem 
od temperature
45
 in količine dodanega limonita. Ker 
gre pri uhatih sekirah za obliko predmonetarnega 
sredstva,
46
 bi predvidevali, da je teža pomembna 
lastnost. Z dodajanjem svinca in železa se močno 
44
  Da bi preverili našo predpostavko, smo v labora-
torijskem okolju izvedli nekaj poskusnih taljenj. V talilni 
lonček smo poleg bakra in svinca (zlitina, podobna tistim 
iz uhatih sekir) dodali zmleto mešanico limonita in oglja. 
Pridobljena kovina na prvi pogled ni prav nič odstopala od 
običajnega bakra, rezultati hitrih kemijskih analiz (XRF), ki 
jih je opravila Eva Menart iz Narodnega muzeja Slovenije, 
za kar se ji najlepše zahvaljujemo, pa so pokazali povišano 
vsebnost železa v zlitini.
45
  Craddock, Meeks 1987, 192, sl. 2.
46
  Turk, Svetličič 2018, 28‒30.
Sl. 20: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razmerje med vseb-
nostjo železa in svinca v predmetih. 
Fig. 20: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. The relationship 
between iron and lead content in objects.

166 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
zmanjša količina potrebnega bakra, ki je bil drago-
cena kovina. Morda je z dodatkom železa postala 
zlitina tudi bolj krhka, to pa je omogočalo lažje 
lomljenje sekir in s tem ustvarjanje kosov z manjšo 
vrednostjo. Na podlagi obrabljenosti odlomkov iz 
depoja Jelenov klanec lahko predvidevamo, da so 
bili kar nekaj časa v obtoku.
Da bi se prepričali o pravilnosti/trdnosti ugoto-
vitev analiz, smo jih primerjali z analizami uhatih 
sekir z drugih slovenskih najdišč. Analizam uhatih 
sekir z Jelenovega klanca smo dodali še analize sekir 
iz Šempetra, Košane, z Ulake, iz Hruševja, Stične, 
s Cvingerja nad Koriti, z neznanega notranjskega 
najdišča,
47
 Gastabila
48
 in iz Gorenja pri Kranju.
49
 
Izkazalo se je, da so do zdaj analizirane uhate 
sekire z območja Slovenije izdelane iz podobnih 
tipov bakra (sl. 21). Tudi razmerja med kositrom, 
svincem in železom (sl. 22) so pokazala podoben 
vzorec, hkrati pa razliko v uporabi kositra. V 
vzorcih z Jelenovega klanca je povprečna vsebnost 
te dragocene kovine višja kot pri večini drugih 
najdišč. Razmerje med železom in svincem (sl. 23) 
pokaže na namerno dodajanje obeh kovin in na 
njune visoke povprečne vsebnosti tudi pri preostalih 
najdiščih. Pri uhatih sekirah z Jelenovega klanca 
lahko opazimo dve razmeroma izraziti skupini: 
prvo z do 10 % svinca in drugo z vsebnostjo nad 
20 %. Zlasti prva skupina je pomenljiva, saj se 
sekire s tolikšno vsebnostjo svinca pojavljajo zgolj 
47
  Trampuž Orel, Heath 1998, tab. 1.
48
  Nanut 2018, 157.
49
  Urankar 2003, pril. 1, kat. št. 30.
v depoju z Jelenovega klanca, pri katerem je že 
sicer povprečna vsebnost svinca manjša kot pri 
drugih slovenskih najdbah uhatih sekir. To morda 
kaže, da je pri predmetih z Jelenovega klanca livar 
sledil dvema receptoma ali pa gre za delo najmanj 
dveh livarjev. Pri tem je ponovno treba opozoriti 
na precej nižjo vsebnost kositra v uhatih sekirah z 
Jelenovega klanca kot pri uhatih sekirah z drugih 
slovenskih najdišč. T o jih kot celoto znova postavlja 
pod skupni imenovalec. Sicer pa raznolikost zlitin 
med najdbami z različnih najdišč verjetno kaže 
Sl. 21: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razmerje med arze-
nom, nikljem in antimonom v uhatih sekirah.
Fig. 21: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. The relationship 
between arsenic, nickel, and antimony in shaft-hole axes.
Sl. 22: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razmerje med kosi-
trom, svincem in železom v uhatih sekirah.
Fig. 22: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. The relationship 
between tin, lead, and iron in shaft-hole axes.
Sl. 23: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razmerje med vseb-
nostjo železa in svinca v uhatih sekirah.
Fig. 23: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. The relationship 
between iron and lead content in shaft-hole axes.

167 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
na večje število izdelovalcev uhatih sekir, ki jim 
je bilo skupno znanje o izdelavi zlitine (dodajanje 
železa) in seveda oblika, ker so tovrstne sekire 
interpretirane kot predmonetarno sredstvo.
Na podlagi obrabljenosti odlomkov, ki glede 
na okoliščine zakopa depojske najdbe zagotovo 
ni posledica postdepozicijskih procesov, bi lahko 
sklepali, da se kot predmonetarno sredstvo niso 
uporabljali zgolj odlomki uhatih sekir, temveč tudi 
drugi predmeti. Kovina je imela zaradi zahtevnega 
pridobivanja, ki je terjalo znanje in izkušnje, visoko 
vrednost. Po drugi strani pa se v naboru različnih 
predmetov skozi kemijske analize zrcalijo tedanje 
metalurško znanje in trgovske povezave. Morda 
bi lahko na podlagi podobnosti analiz tipološko 
enakih predmetov ter povezav med surovci in 
drugimi predmeti sklepali, da imamo opraviti z 
izdelki livarja, ki je v tem času deloval na območju 
Kranja. Na lokalno delavnico nam posredno kažejo 
tudi razlike v primerjavi z analizami uhatih sekir z 
drugih slovenskih najdišč. Sodeč po obrabljenosti 
odlomkov, je kovina verjetno krožila in se tudi 
vračala k livarju, to morda kaže najdba kosov 
limonita v kontekstu depojske najdbe. Limonit 
(železova ruda) pa je imel vrednost le za livarja, 
ker ga je znal uporabiti, kar morda kaže na to, da 
je bil prav on tisti, ki je zakopal svoj zaklad.
NASELBINSKE NAJDBE
Keramično posodje
Na območju zaščitnih izkopavanj na Jelenovem 
klancu (poleg treh sond v konglomeratnem spod-
molu in ob njem gre še za izkope za kablovode 
ob Ljubljanski cesti) so bile odkrite znatne koli-
čine prazgodovinske ter visokosrednjeveške in 
novoveške keramike. Stratigrafski podatki k tem 
najdbam so – če sploh so – izredno skromni. Med 
prazgodovinsko keramiko smo prepoznali le tisto 
iz časa iztekajoče se bronaste dobe in iz starejšega 
halštatskega obdobja. Na tem mestu podajamo 
izbor reprezentativnih keramičnih oblik.
Bikonične skodelice s presegajočim ročajem in 
vbočenim dnom (t. 17: 26) časovno niso zelo ob-
čutljive, saj so značilne tako za čas mlajše in pozne 
kulture žarnih grobišč kot za začetne halštatske 
faze.
50
 V elike skodele z ostro zalomljenimi rameni, 
50
  Pojavljajo se že v času starejše kulture grobišč 
(Grahek 2015, 37–38, sl. 30: G950). Poznamo jih z grobišča 
na dvorišču SAZU v Ljubljani (Stare 1954, t. 48: 1; 51: 5; 
navpičnim ustjem in značilnim visoko presega-
jočim ročajem (t. 17: 27) pa so tako v grobovih 
iz Kranja (Vila Prah) kot širše na Gorenjskem in 
v osrednji Sloveniji značilne le za podzemeljski 
časovni horizont.
51
Kroglasti lonci z nekoliko izvihanim ustjem so 
pogosto okrašeni z razčlenjenimi plastičnimi rebri 
(t. 17: 28).
52
 Na loncih je redkejši rebrast okras v 
obliki girland (t. 17: 29), za katerega so najustrez-
nejše primerjave s štajerskih najdišč iztekajoče se 
pozne bronaste dobe.
53
 
Številne so zaprte skodele oz. latvice različnih 
velikosti (t. 18: 1–5). Primerjave zanje najdemo tako 
med sočasnim kranjskim naselbinskim gradivom
54
 
kot med tamkajšnjimi grobnimi najdbami.
55
 Med 
doslej objavljenimi najdbami iz Kranja ni zaslediti 
zaprtih skodel z vodoravno ali navpično predrtimi 
ušesci (t. 18: 3–5).
56
 Prav tako so med kranjskim 
naselbinskim gradivom redki veliki odprti lonci 
(oz. globoke sklede), okrašeni z gladkimi ali raz-
členjenimi rebri (t. 18: 6,7),
57
 nasprotno pa so 
pogoste pokrovke oz. pekve (t. 18: 8).
58
 
Najpogostejši okras na keramičnem posodju so 
gladka in še pogosteje razčlenjena plastična rebra 
(t. 17: 28,29; t. 18: 6–8). Poleg njih se pojavljajo 
vtisnjeni, vrezani in kanelirani ornamenti (t. 18: 
10–17). Na posameznih odlomkih keramike je 
zaslediti okras vtisnjenih bronastih žebljičkov (t. 
18: 9), ki je na Gorenjskem in tudi sicer v osrednji 
Sloveniji značilen za iztekajočo se pozno bronasto 
dobo, predvsem pa za začetni horizont starejše 
železne dobe.
59
 Med fragmenti posod se pojavlja 
k temu prim. Škvor Jernejčič 2014a, 59, sl. 4.52). Podob-
ne oblike nastopajo tudi v grobovih podzemeljskega in 
stiškega horizonta starejše železne dobe na Dolenjskem 
(Dular 1982, 61–62, t. 21: 180–182) ter npr. v sočasnih 
grobovih v Rožeku na Koroškem (polkrožne skodelice s 
presegajočim ročajem tipa 2 po Desiree Ebner-Baur (2020), 
115, sl. 71: 316; 146: 51).
51
  Škvor Jernejčič 2017, 147, t. 3: 10; Dular 1982, 61, 
t. 21: 175–179; Božič 2015, 59–60.
52
  Podobne oblike iz sočasnega kranjskega naselja: 
Horvat 1983, 170, t. 14: 9–12; Rozman 2004, 80, t. 5: 11.
53
  Lamut 1988–1989, t. 13: 1 (Ormož); Dular 2013, 
177, t. 63: 13 (Grajski grič na Ptuju).
54
  Horvat 1983, t. 9: 1–22; 10: 1–17; Rozman 2004, 
80–81, 86, t. 4: 2–4; 6: 1,3,5,6; 18: 1–5,7,9,12.
55
  Škvor Jernejčič 2017, t. 4: 4; 5: 2; 8: 8.
56
  Prim. Grahek 2016, 150, sl. 45: La 9.
57
  Horvat 1983, 170, t. 15: 4; Rozman 2004, 82, t. 9: 3,12.
58
  Horvat 1983, 176, t. 23: 1‒13; Rozman 2004, 79–80, 
83–84, t. 1: 6; 5: 4; 11: 2; 13: 8.
59
  Dular 1982, 89, sl. 5D: 1–3; Škvor Jernejčič 2017, 
146–147, t. 2: 1; 3: 10; Škvor Jernejčič, Štibernik, Gruš-
kovnjak 2023, 492, sl. 10: 1–3,8,9.

168 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
nekaj primerov cedil (t. 18: 18), številna so tudi 
predilna vretenca različnih oblik (t. 18: 19–21).
60
Keramično posodje kaže tako značilnosti izte-
kajoče se kulture žarnih grobišč kot tudi začetnih 
horizontov starejše železne dobe. Tiste keramične 
oblike oz. okrasne motive, ki med gradivom z 
Jelenovega klanca izkazujejo večjo kronološko 
občutljivost, pa lahko datiramo v dokaj enoten 
časovni horizont stopnje Podzemelj oz. železnega 
horizonta konca 9. in razpona 8. st. pr. n. št.
61
Keramični figurici
Med keramičnim gradivom sta bili najdeni tudi 
fragmentirani figurici (sl. 24):
1. Fragmentirana živalska figurica. Ohranjen 
je grobo oblikovan, sivo žgan trup četveronožne 
živali z odlomljenimi in restavratorsko dopoln-
jenimi nogami ter odlomljenima repom in glavo. 
Na trupu so vtisnjene pike, pet na eni in deset na 
drugi strani, ki morda nakazujejo, da je upodobljen 
veper. D. 5 cm; š. na osrednjem delu trupa 1,5 cm.
2. Fragmentirana živalska figurica. Ohranjen je 
grobo oblikovan, oranžno in sivo žgan trup čet-
veronožne živali z ohranjeno prednjo desno nogo 
ter odlomljenimi in restavratorsko dopolnjenimi 
preostalimi tremi nogami. Odlomljen je tudi rep. 
Shematizirana glava nakazuje rogato žival, morda 
govedo. D. 3 cm; š. na osrednjem delu trupa 1,3 cm.
Keramične živalske figurice so v izteku bronaste 
in v začetku železne dobe redke najdbe. Med so-
časnimi grobnimi najdbami je za figurici iz Kranja 
dobra primerjava fragmentirana figurica iz gomile 
VI na novomeški Kapiteljski njivi.
62
 Številnejše 
sočasne primerjave najdemo med keramičnimi 
zoomorfnimi figuricami iz naselja mlajšega hori-
zonta ruške skupine v Ormožu.
63
 Za te figurice 
Brane Lamut ugotavlja, da so v Ormožu največkrat 
ležale v neposredni bližini ognjišč, morda v funkciji 
nadomestka za zaobljubno žrtvovanje živali.
Poleg naštetih najdemo primerjave za kranjski 
četveronožni živali v keramični figurici iz Siska, 
60
  Podobne oblike iz sočasnega kranjskega naselja: 
Horvat 1983, 178, t. 26: 4–9; Rozman 2004, t. 4: 15; 9: 16; 
10: 2; 12: 15; 14: 10; primerljive oblike iz sočasnih kranj-
skih grobov pri Vili Prah: Škvor Jernejčič 2017, 146–147, 
t. 2: 7–14; 3: 1–4.
61
  Teržan, Črešnar 2014, 706–713.
62
  Križ 2022, 48, sl. 48, t. 26: 1. Na figurico nas je 
opozorila Mateja Belak.
63
  Lamut 1987, 56, sl. 32; Lamut 1988–1989, 242, t. 
19: 5; Dular, Tomanič Jevremov 2010, 76–77, sl. 91: 3–6.
železnodobne Segestike
64
 in s kultnega prostora v 
gomili ob gradišču T urska kosa v bližini T opuskega 
na Hrvaškem.
65
 Zanje lahko ob podrobneje naka-
zanih figuralnih elementih, kot so griva in rogovi, 
jasneje domnevamo upodobitve konjev oz. goveda. 
V zvezi s tem je zanimivo, da ima kranjska rogata 
figurica (sl. 24: levo) hrbet nekoliko usločen, zato 
lahko zanjo morda domnevamo, da je upodobljena 
kot jezdna žival.
Bronasti igli
Edini kovinski najdbi z območja izkopavanj, 
sočasni z depojem, sta bronasti igli (sl. 25; t. 17: 
24,25). Zanju sta ohranjeni nekoliko natančnejši 
lokaciji odkritja. Iglo z drobno stožčasto glavico so 
odkrili v bližini depoja, in sicer ob izkopu profila 
med sondama 1 in 2.
66
 Igla s kroglasto glavico 
in nasvitkanim vratom je bila odkrita precej dlje 
zahodno od depoja, in sicer v jarku za kablovod 
ob Ljubljanski cesti.
Igle z drobno stožčasto glavico so na prehodu 
iz žarnogrobiščnega v halštatski čas številne. Stane 
Gabrovec jih je na podlagi kronološke analize grobov 
z dvorišča SAZU v Ljubljani uvrstil v stopnjo II (a 
64
  Drnić 2020, 173–174, sl. 108.
65
  Čučković 1988-1989, 439–443, t. 4: 9–11; Čučković 
2004, 198–208, 347–352 (kat. št. 23.1–11, 25.2).
66
  Če dokumentirano globino z = +2,24 m, na kateri 
so iglo odkrili, umestimo v južni profil sonde 1 (prim. 
risarsko dokumentacijo raziskav z Jelenovega klanca na 
ZVKD, OE Kranj), sklepamo, da je bila najverjetneje odkrita 
v plasti 7, dobre 3 metre zahodno od ležišča depoja. Glede 
na stratigrafsko superpozicijo je plast 7 sočasna z depojem 
ali nekoliko starejša od njega.
Sl. 24: Kranj – Jelenov klanec. Živalski figurici iz nasel-
binskih plasti.
Fig. 24: Kranj – Jelenov klanec. Animal figurines from 
settlement layers.

169 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
Igli potrjujeta datacijo celotnega raziskanega 
območja na Jelenovem klancu v čas prehoda iz 
pozne bronaste v starejšo železno dobo, okvirno 
v razpon od konca 9. do vključno 8. st. pr. n. št.
GROB NOVOROJENČKA
Slabe 4 m severozahodno od depoja je bil v 
prodnato geološko osnovo vkopan grob s ske-
letom novorojenčka
72
 v delno skrčeni bočni legi s 
pogledom proti jugozahodu (sl. 26). Grob ni imel 
pridatkov, v neposredni bližini pa je ležalo nekaj 
kamnitih odbitkov.
73
 Zaradi tega sta izkopavalca v 
prvi raziskovalni notici menila, da gre za zgodnje- 
ali srednjebronastodobni grob.
V okviru arheoloških raziskav na Jelenovem 
klancu so bile med prazgodovinskimi najdbami 
zastopane izključno tiste s prehoda iz pozne bronaste 
v starejšo železno dobo. Zaradi neposredne bližine 
tako depoja kot drugih predmetov iz tega ozkega 
časovnega horizonta smo se odločili preveriti starost 
groba z radiokarbonsko datacijo ene od kosti. 
Izbrali smo levo stegnenico in to so v začetku leta 
2023 datirali v laboratoriju v Poznanju.
74
Radiokarbonska datacija kosti je dala rezultat 
2525 ± 30 BP, kar ob standardni deviaciji 1σ 
(68,3-odstotna verjetnost) pomeni razpon med 778 
in 569 pr. n. št., ob 2σ (95,4-odstotna verjetnost) 
pa med 791 in 544 pr. n. št. (sl. 27). Pri skeletnem 
grobu novorojenčka z Jelenovega klanca gre torej 
za starejšeželeznodobni grob, okvirno sočasen 
z depojem ali nekoliko mlajši od njega. Širok 
časovni razpon med vključno 8. in prvo polovico 
6. st. pr. n. št. gre pri tej radiokarbonski dataciji 
na račun t. i. halštatskega platoja.
75
 Pri presoji o 
njegovi natančnejši časovni umestitvi so lahko v 
pomoč nedavne radiokarbonske datacije skeletnih 
grobov v gomilah s Kongresnega trga v Ljubljani, 
ki so dale skoraj identične rezultate, a jih njihovi 
pridatki jasno umeščajo v podzemeljski oz. železni 
horizont začetka halštatskega obdobja, v razpon 
prve polovice in sredine 8. st. pr. n. št.
76
 Na tem 
72
  Antropološko analizo skeleta je opravila Petra 
Leben-Seljak: Antropološka analiza otroškega okostja iz 
Kranja (Jelenov klanec), Žiri, 14. 9. 1998. Neobjavljeno 
poročilo hrani arhiv Inštituta za arheologijo ZRC SAZU 
pod številko E 585.
73
  Sagadin, Josipovič 1998; Perko 2011, 60 4.5.
74
  Poznan Radiocarbon Laboratory, izvajalec analize 
prof. dr. T. Goslar, št. analize Poz-158490.
75
  Teržan, Črešnar 2014, 703–704.
76
  Škvor Jernejčič, Vojaković 2023, 609–611, sl. 16; 17.
Sl. 25: Kranj – Jelenov klanec. Bronasti igli iz naselbinskih 
plasti.
Fig. 25: Kranj – Jelenov klanec. Bronze pins from settle-
ment layers.
in b) tega grobišča.
67
 Biba Teržan je v kronološki 
študiji grobišča iz Tolmina tovrstne igle datirala 
v pozno 9. in zgodnje 8. st. pr. n. št.
68
 To časovno 
uvrstitev je potrdila novejša radiokarbonska data-
cija groba 174 s tem tipom igle z dvorišča SAZU 
v Ljubljani, kar uvršča ta tip igel v t. i. železni 
horizont začetka starejše železne dobe v konec 
9. in v prvo polovico 8. st. pr. n. št.
69
 Osrednje 
območje razširjenosti bronastih igel z drobno 
stožčasto glavico tipa Vadena je med Benečijo v 
severni Italiji in osrednjo Slovenijo.
70
Igle s kroglasto glavico in nasvitkanim vratom so 
bile v razponu 8. st. pr. n. št. razširjene od Padske 
nižine do zahodne Panonije, a so bile najpogostejše 
na prostoru osrednje Slovenije.
71
67
  Gabrovec 1973, 343–348, sl. 2; prim. tudi Carancini 
1975, 268–271, t. 60: 2017–2036; 61: 2040–2061 (igle tipa 
Vadena, značilne za 8. st. pr. n. št.). 
68
  Teržan 2002, 88–89.
69
  Škvor Jernejčič 2014b, 370–371, sl. 22.1.9–10; T eržan, 
Črešnar 2014, 706–713, sl. 37; 38.
70 
 Škvor Jernejčič 2014a, 169–172, sl. 4.160, seznam 11.
71
  T eržan 1990, 96, 155, karta 23; Škvor Jernejčič 2014a, 
158, sl. 4.149: 6–9.

170 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
mestu velja dodati, da so bili ob navedenih go-
milah pokopani tudi številni otroški skeleti brez 
pridatkov, za katere so izkopavalci sprva domnevali 
rimskodobno starost, a bi prav tako lahko bili 
sočasni s pokopi v teh gomilah.
77
V starejši železni dobi je v Kranju in z nekaj 
izjemami na celotnem Gorenjskem razširjen le 
žgani pokop.
78
 V Kranju so doslej znani starejšeže-
77
  Škvor Jernejčič, Vojaković 2023, 595–596.
78
  Škvor Jernejčič 2017, 141–142.
leznodobni žgani grobovi locirani v oddaljenosti 
500 m in dlje severno od sočasnega halštatskega 
naselja.
79
 Grob novorojenčka iz starejše železne 
dobe je torej posebnež tako po legi daleč stran 
od sočasnih grobov in skeletnem načinu pokopa 
kot tudi po starosti. Doslej namreč v Kranju iz 
starejše železne dobe niso bili jasno prepoznavni 
otroški grobovi.
80
 Osamljeni skeletni grobovi 
dojenčkov in mlajših otrok v okolju izključnega 
ali prevladujočega žganega pokopa so v številnih 
primerih znani v železnodobnih in rimskodobnih 
okoljih v italijanski Benečiji.
81
ZAKLJUČEK
Depo iz Kranja je s svojo sestavo s prevladujočimi 
bronastimi uhatimi sekirami, po fragmentiranosti 
predmetov in ob dejstvu, da je bil odkrit ob robu 
sočasne naselbine, zelo soroden novoodkritim 
gorenjskim, notranjskim in primorskim depojem, 
79 
 Rozman 2004, 56–59, sl. 1; Sagadin 2023, 429–430, sl. 1.
80
  To je povezano tudi z izjemno slabo ohranjenim 
kostnim gradivom iz žganih grobov. Za enega od grobov 
iz Vile Prah Borut Toškan domneva pokop otroka zaradi 
pridane školjčne lupine, značilne za otroške grobove (Toš-
kan 2017, 153, sl. 13).
81
  Perego 2014, 163, 173.
Sl. 26: Kranj – Jelenov klanec. Grob novorojenčka.
Fig. 26: Kranj – Jelenov klanec. The grave of a newborn baby.
Sl. 27: Kranj – Jelenov klanec. Radiokarbonska datacija 
novorojenčkovega femurja.
Fig. 27: Kranj – Jelenov klanec. Radiocarbon dating of the 
femur of a newborn baby.

171 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
nedavno opredeljenim kot depoji tipa San Francesco 
(Bologna) ‒ Šempeter.
82
 Predmeti iz depoja sodijo 
v daljši časovni razpon med 10. in 8. st. pr. n. št., 
njegovo odložitev pa umeščamo v začetek železne 
dobe, v razpon 8. st. pr. n. št. V okolju depojev tipa 
San Francesco (Bologna) ‒ Šempeter je kranjski med 
starejšimi. V njem namreč ni časovno občutljivih 
elementov noše iz 7. oz. 6. st. pr. n. št., kakršni se 
pojavljajo v depojih iz Šempetra, Dragomlja in z 
Gobavice nad Mengšem.
83
82
  T urk 2018, 398–400, sl. 3. T am naštetim depojem velja 
dodati novejšo objavo depoja s Sv. Jakoba nad Debenjem 
(Nanut 2018), prvo informacijo o depoju Malnica pri Klani 
na Hrvaškem (Blečić Kavur 2021, 545, sl. 7) in celovito 
objavo naselbinskega depoja Dragomelj II (Turk, Svetličič, 
Pavlovič 2022, 116–125, G1285–G1464).
83
  Furlani 1996, 79–80, 85–86, sl. 4; Turk, Svetličič, 
Pavlovič 2022, 119‒121, G1285–G1286; Pavlin, Turk 
2014, 49–50.
Depo z Jelenovega klanca je v marsičem po-
seben. Prva posebnost sta limonit in železova 
žlindra v depoju. Posebna je tudi njegova lega v 
konglomeratnem spodmolu. Kamnite plošče, ki 
so sporočene kot njegovo kritje, so primerljive s 
kamni, s katerimi sta bila obdana depoja z Gobavice 
nad Mengšem.
84
 Seznam posebnosti zaključujejo 
v bližini odkriti zoomorfni keramični figurici in 
osamljen sočasen ali nekoliko mlajši skeletni grob 
novorojenčka.
Zahvala
Za razpolaganje z gradivom Gorenjskega muzeja v 
Kranju se zahvaljujemo Vereni Perko, Manci Omahen 
Gruškovnjak in Veroniki Pflaum. Za podatke z ZVKD 
OE Kranj smo hvaležni Milanu Sagadinu in Juditi Lux, za 
dodatna pojasnila s terena pa Primožu Predanu.
84
  Pavlin, Turk 2014, 52, sl. 13.
Tabla 1
1. Odlomek rezila srpa. Preloma sta obrabljena. D. 43 mm; 
t. 37 g; inv. št. AK1/304.
2. Odlomek rezila vejnika. Preloma sta obrabljena. D. 48 
mm; t. 26 g; inv. št. AK1/319.
3. Odlomek rezila vejnika. Preloma sta obrabljena. Na 
eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 55 mm; t. 83 g; inv. 
št. AK1/318.
4. Odlomek rezila srpa. Preloma sta obrabljena. D. 23 mm; 
t. 4 g; inv. št. AK1/303.
5. Odlomek rezila srpa. D. 21 mm; inv. št. AK1/92. Pogrešan.
6. Odlomek trakaste zapestnice. Preloma sta obrabljena. 
D. 20 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/305.
7. Konica bodala. Prelom je obrabljen. D. 29 mm; t. 10 g; 
inv. št. AK1/302.
8. Odlomek sulične osti. Preloma sta obrabljena. D. 40 
mm; t. 31 g; inv. št. AK1/301.
9. Odlomek spodnjega dela nasadišča tulaste sekire. Na 
prehodu med tulom in rezilom se sekira na straneh 
trnasto razširi. Na robnih površinah je vidna sled liv-
nih šivov. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi rezila 
je prilepljen tipološko nedoločljiv odlomek iz bakrene 
zlitine, na obeh površinah so sledovi udarcev. D. 72 
mm; t. 286 g; inv. št. AK1/91.
10. Odlomek rezila vejnika. Prelomi so obrabljeni. Na 
sprednji ploskvi so nalita amorfna kaplja bakrove zlitine 
in sledovi udarcev. D. 42 mm; t. 56 g; inv. št. AK1/239.
11. Odlomek verjetno plavutaste sekire. Ohranjena je le ena 
robna površina, ki se dokaj tekoče razširja v nenavadne 
plavuti. Telo sekire je zelo debelo (14 mm). Prelomi so 
obrabljeni. Na površinah so sledovi udarcev. D. 53 mm; 
t. 73 g; inv. št. AK1/93.
12. Fragmentirana uhata sekira s tekočim prehodom v 
rezilo. Na eni robni površini je viden livni šiv. Prelom je 
obrabljen. Ob robu preloma so na obeh straneh sledovi 
udarcev. D. 99 mm; t. 409 g; inv. št. AK1/1.
13. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. 
D. 57 mm; t. 104 g; inv. št. AK1/42.
14. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 44 mm; t. 75 g; inv. št. AK1/45.
15. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 49 mm; t. 118 g; inv. št. AK1/44.
16. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. D. 40 mm; t. 84 g; inv. št. AK1/46.
17. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 23 
mm; t. 33 g; inv. št. AK1/50.
18. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na enega od prelomov sta prilepljena dva 
tipološko nedoločljiva odlomka bakrene zlitine. 
19. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 25 
mm; t. 38 g; inv. št. AK1/48.
KATALOG
Prinašamo inventarne številke, kot so napisane na predmetih. Predmete hrani Gorenjski muzej v Kranju. V inventarni 
knjigi je depo zaveden pod KJ 3646/1‒425.
D. = Dolžina
inv. št. = inventarna številka
pr. = premer
vel. = velikost
rek. = rekonstruirani
š. = širina
t. = teža
v. višina

172 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Tabla 2
1. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 29 
mm; t. 31 g; inv. št. AK1/47.
2. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 45 
mm; t. 77 g; inv. št. AK1/43.
3. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. Na prelom je prilepljen tipološko 
nedoločljiv odlomek bakrene zlitine. D. 25 mm; t. 39 
g; inv. št. AK1/49.
4. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 29 mm; t. 46 g; inv. št. AK1/54.
D. 28 mm; t. 47 g; inv. št. AK1/55.
5. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 30 mm; t. 28 g; inv. št. AK1/51.
6. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 29 
mm; t. 31 g; inv. št. AK1/194.
7. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 25 mm; t. 21 g; inv. št. AK1/361.
8. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 23 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/362.
9. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 16 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/353.
10. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 19 
mm; t. 13 g; inv. št. AK1/52.
11. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
eni robni površini je viden negativni livni šiv. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
66 mm; t. 360 g; inv. št. AK1/20.
12. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s tekočim 
prehodom v rezilo. Na obeh robnih površinah je viden 
izrazit livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 62 mm; t. 243 g; inv. št. AK1/3.
13. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
eni robni površini je viden negativni livni šiv. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
59 mm; t. 272 g; inv. št. AK1/19.
14. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
eni robni površini je viden negativni livni šiv. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
59 mm; t. 205 g; inv. št. AK1/17.
15. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
eni robni površini je viden pozitivni, na drugi negativni 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 40 mm; t. 168 g; inv. št. AK1/18.
16. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 31 
mm; t. 78 g; inv. št. AK1/30.
17. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s 
tekočim prehodom v rezilo. Na eni robni površini je 
viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 56 mm; t. 177 g; inv. št. AK1/6.
18. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
eni robni površini je viden negativni livni šiv. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
52 mm; t. 181 g; inv. št. AK1/16.
19. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s 
tekočim prehodom v rezilo. Na eni robni površini je 
viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 45 mm; t. 181 g; inv. št. AK1/8.
Tabla 3
1. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
43 mm; t. 133 g; inv. št. AK1/10.
2. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
obeh robnih površinah je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 53 
mm; t. 180 g; inv. št. AK1/9.
3. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s teko-
čim prehodom v rezilo. Na obeh robnih površinah je 
viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 46 mm; t. 141 g; inv. št. AK1/4.
4. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s teko-
čim prehodom v rezilo. Na eni robni površini je viden 
negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
so sledovi udarcev. D. 55 mm; t. 178 g; inv. št. AK1/2.
5. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 38 
mm; t. 110 g; inv. št. AK1/34.
6. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 37 
mm; t. 78 g; inv. št. AK1/36.
7. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s te-
kočim prehodom v rezilo. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 54 mm; t. 215 g; 
inv. št. AK1/5.
8. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 49 
mm; t. 155 g; inv. št. AK1/29.
9. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
45 mm; t. 108 g; inv. št. AK1/28 (sl. 8: 1).
10. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. Na 
eni ploskvi je prilepljen kos amorfne bakrene zlitine. 
D. 56 mm; t. 171 g; inv. št. AK1/39 (sl. 8: 4).
11. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 40 
mm; t. 110 g; inv. št. AK1/33.
12. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 38 
mm; t. 93 g; inv. št. AK1/31.
13. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 34 
mm; t. 94 g; inv. št. AK1/32 (sl. 8: 2).
14. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
35 mm; t. 59 g; inv. št. AK1/37 (sl. 8: 3).

173 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
15. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Na 
ohranjeni robni površini je viden livni šiv. Prelomi so 
obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 31 
mm; t. 52 g; inv. št. AK1/35.
16. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
28 mm; t. 49 g; inv. št. AK9/26.
17. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 26 
mm; t. 37 g; inv. št. AK1/38.
18. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 25 
mm; t. 26 g; inv. št. AK1/40.
19. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
26 mm; t. 22 g; inv. št. AK1/186.
20. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 
32 mm; t. 64 g; inv. št. AK1/41.
21. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 18 
mm; t. 4 g; inv. št. AK1/359.
Tabla 4
1. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s sto-
pničastim prehodom v rezilo. Na eni robni površini je 
viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev in na obeh ploskvah je prilepljen 
kos amorfne bakrene zlitine. D. 78 mm; t. 220 g; inv. 
št. AK1/13.
2. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s sto-
pničastim prehodom v rezilo. Na eni robni površini 
je viden negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 77 mm; t. 318 g; 
inv. št. AK1/14.
3. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s slabo 
izraženim stopničastim prehodom v rezilo. Na eni robni 
površini je viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. Na eni ploskvi sta 
prilepljena odlomek rezila druge sekire in gruda amorf-
ne bakrene zlitine. D. 66 mm; t. 357 g; inv. št. AK1/7.
4. Odlomek rezila uhate sekire s stopničastim prehodom 
v nasadišče. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 42 mm; t. 69 g; inv. št. AK1/15.
5. Odlomek uhate sekire s stopničastim prehodom v 
rezilo. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. Na eni ploskvi je prilepljen odlomek 
stranskega dela nasadišča uhate sekire. D. 46 mm; t. 69 
g; inv. št. AK1/85.
6. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s slabo 
izraženim stopničastim prehodom v rezilo. Na ohranjeni 
robni površini je viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. Na eni ploskvi 
je prilepljen kos amorfne bakrene zlitine. D. 41 mm; t. 
94 g; inv. št. AK1/12.
7. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s slabo 
izraženim stopničastim prehodom v rezilo. Na eni robni 
površini je viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 47 mm; t. 148 g; 
inv. št. AK1/11.
8. Odlomek spodnjega dela nasadišča uhate sekire s slabo 
izraženim stopničastim prehodom v rezilo. Na robni 
površini je viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 28 g; 
inv. št. AK1/161.
9. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z livarsko 
grbo. Na eni robni površini je viden livni šiv. Prelomi 
so obrabljeni. D. 55 mm; t. 103 g; inv. št. AK1/21.
10. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z 
livarsko grbo. Prelomi so obrabljeni. D. 45 mm; t. 45 
g; inv. št. AK1/24.
11. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z livar-
sko grbo. Prelomi so obrabljeni. Na eno ploskev je bil 
prilepljen odlomek rezila sekire z ostrino (AK1/397). 
D. 35 mm; t. 57 g; inv. št. AK1/23.
11. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
D. 34 mm; t. 26 g; inv. št. AK1/397. Nekoč prilepljen 
na AK1/23. 
12. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z 
livarsko grbo. Prelomi so obrabljeni. D. 32 mm; t. 35 
g; inv. št. AK1/25.
13. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z 
livarsko grbo. Prelomi so obrabljeni. D. 27 mm; t. 34 
g; inv. št. AK1/22.
14. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire z na-
kazano livarsko grbo. Prelomi so obrabljeni. D. 29 mm; 
t. 24 g; inv. št. AK1/53.
15. Odlomek livarske grbe. Na zgornji površini je viden 
livni šiv. Preloma sta obrabljena. D. 27 mm; t. 17 g; 
inv. št. AK1/317.
Tabla 5
1. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
ma sta obrabljena. D. 49 mm; t. 44 g; inv. št. AK1/56.
2. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
ma sta obrabljena. D. 43 mm; t. 15 g; inv. št. AK1/58.
3. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev, 
na drugi je prilepljen tipološko nedoločljiv odlomek 
iz bakrene zlitine. D. 35 mm; t. 29 g; inv. št. AK1/65.
4. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 39 mm; t. 39 g; inv. št. AK1/64.
5. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
ma sta obrabljena. D. 41 mm; t. 24 g; inv. št. AK1/57.
6. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. D. 40 
mm; inv. št. AK1/59. Pogrešan.
7. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 44 mm; t. 13 g; inv. št. AK1/90.
8. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 46 mm; t. 18 g; inv. št. AK1/89.
9. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 37 mm; t. 15 g; inv. št. AK1/60.
10. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 31 mm; t. 19 g; inv. št. AK1/66.
11. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 25 mm; t. 16 g; inv. št. AK1/68.
12. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 14 g; inv. št. AK1/63.
13. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 31 mm; t. 16 g; inv. št. AK1/62.
14. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 32 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/61.
15. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 30 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/67.

174 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
16. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 13 g; inv. št. AK1/69.
17. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 22 mm; t. 17 g; inv. št. AK1/79.
18. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 22 mm; t. 12 g; inv. št. AK1/73.
19. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 21 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/70.
20. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 22 mm; t. 12 g; inv. št. AK1/81.
Tabla 6
1. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 24 mm; t. 18 g; inv. št. AK1/87.
2. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 23 mm; t. 13 g; inv. št. AK1/83.
3. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 23 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/80.
4. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 20 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/88.
5. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
ma sta obrabljena. D. 31 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/351.
6. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 28 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/396.
7. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
mi so obrabljeni. D. 25 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/286.
8. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelo-
mi so obrabljeni. D. 23 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/221.
9. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Prelomi 
so obrabljeni. D. 18 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/84.
10. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 21 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/74.
11. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 22 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/78.
12. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 19 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/75.
13. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 20 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/218.
14. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/296.
15. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 18 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/295.
16. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 17 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/232.
17. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 12 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/72.
18. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 14 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/298.
19. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 16 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/236.
20. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. Na eni strani je prilepljen amorfen 
kos bakrene zlitine. D. 22 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/181.
21. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/297.
22. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. 
D. 16 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/182.
23. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 16 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/76. 
24. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. 
D. 15 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/282.
25. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 17 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/71.
26. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 15 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/82.
27. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 12 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/77.
28. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire (?). 
Prelomi so obrabljeni. D. 18 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/222.
29. Odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire (?). 
Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi udarcev. 
D. 18 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/266. 
Tabla 7
1. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini je 
viden livni šiv. Preloma sta obrabljena. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 60 mm; t. 78 g; inv. št. AK1/103.
2. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na eni robni površini je 
viden livni šiv. Prelom je obrabljen. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 76 mm; t. 114 g; inv. št. AK1/96. 
3. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. Na eni ploskvi 
je prilepljen odlomek rezila druge sekire. D. 63 mm; t. 
122 g; inv. št. AK1/133.
4. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
D. 59 mm; t. 110 g; inv. št. AK1/132.
5. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 52 mm; t. 74 
g; inv. št. AK1/115.
6. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini je 
viden livni šiv. Preloma sta obrabljena. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 48 mm; t. 64 g; inv. št. AK1/97. 
7. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 43 mm; t. 35 
g; inv. št. AK1/102.
8. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini je 
viden negativni livni šiv. Preloma sta obrabljena. D. 46 
mm; t. 48 g; inv. št. AK1/100. 
9. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
D. 43 mm; t. 58 g; inv. št. AK1/98. 
10. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini je 
viden livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 42 mm; t. 37 g; inv. št. AK1/107.
11. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. Preloma sta obrabljena. D. 36 mm; t. 
26 g; inv. št. AK1/106.
12. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini 
je viden negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 36 mm; t. 31 g; 
inv. št. AK1/105.
13. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na robni površini je 
viden livni šiv. Preloma sta obrabljena. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 36 mm; t. 23 g; inv. št. AK1/101. 
Tabla 8
1. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 35 mm; t. 41 
g; inv. št. AK1/99. 
2. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. Na eni ploskvi 

175 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
je prilepljen odlomek tipološko nedoločljivega premeta 
iz bakrene zlitine. D. 36 mm; t. 29 g; inv. št. AK1/128.
3. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 32 mm; t. 32 
g; inv. št. AK1/116.
4. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 33 mm; t. 20 
g; inv. št. AK1/108.
5. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
D. 34 mm; t. 22 g; inv. št. AK1/104.
6. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 33 mm; t. 18 
g; inv. št. AK1/117.
7. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev na drugi je prilepljen 
odlomek pločevine pravokotne oblike iz bakrene zlitine. 
D. 26 mm; t. 14 g; inv. št. AK1/126.
8. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 29 mm; t. 12 
g; inv. št. AK1/118.
9. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 23 mm; t. 14 
g; inv. št. AK1/111.
10. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 24 mm; t. 20 
g; inv. št. AK1/114.
11. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
D. 21 mm; t. 14 g; inv. št. AK1/95. 
12. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 24 mm; t. 11 
g; inv. št. AK1/119.
13. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 24 mm; t. 16 
g; inv. št. AK1/127.
14. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 25 mm; t. 12 g; 
inv. št. AK1/125. 
15. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
D. 24 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/129.
16. Odlomek rezila sekire z ostrino. Na eni ploskvi so 
sledovi udarcev. Prelom je obrabljen. D. 25 mm; t. 7 
g; inv. št. AK1/109.
17. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
D. 19 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/120.
18. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
D. 19 mm; t. 8 g; inv. št. AK1/363.
19. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 17 mm; t. 5 
g; inv. št. AK1/121.
20. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 17 mm; t. 7 
g; inv. št. AK1/124. 
21. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 16 mm; t. 5 
g; inv. št. AK1/113.
22. Odlomek rezila sekire z ostrino. Preloma sta obrabljena. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 17 mm; t. 4 
g; inv. št. AK1/123.
23. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelomi so obrabljeni. 
D. 18 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/122.
24. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelom je obrabljen. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 13 mm; t. 2 
g; inv. št. AK1/112.
25. Odlomek rezila sekire z ostrino. Prelom je obrabljen. 
Na obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 14 mm; t. 2 
g; inv. št. AK1/110. 
Tabla 9
1. Odlomek rezila sekire. Preloma sta obrabljena. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 65 mm; t. 185 g; inv. 
št. AK1/131.
2. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi je prilepljen 
odlomek tipološko nedoločljivega premeta iz bakrene 
zlitine. D. 61 mm; t. 81 g; inv. št. AK1/134.
3. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 55 mm; 
t. 139 g; inv. št. AK1/135.
4. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. Na eni robni površini je 
trnast izrastek. D. 56 mm; t. 176 g; inv. št. AK1/130.
5. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 40 mm; 
t. 61 g; inv. št. AK1/212.
6. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 39 mm; 
t. 29 g; inv. št. AK1/213.
7. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 39 mm; 
t. 42 g; inv. št. AK1/206.
8. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 45 mm; t. 54 g; inv. št. AK1/238.
9. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 43 mm; t. 64 g; inv. št. 
AK1/136.
10. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 40 mm; t. 37 g; inv. št. AK1/195.
11. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 44 mm; t. 57 g; inv. 
št. AK1/224.
12. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 31 mm; t. 95 g; inv. št. AK1/138.
13. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 41 mm; t. 81 g; inv. št. AK1/140.
14. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. Na eni ploskvi je prilepljen odlomek 
rezila druge sekire. D. 37 mm; t. 58 g; inv. št. AK1/150.
15. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 35 mm; t. 59 g; inv. 
št. AK1/144.
16. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 39 mm; t. 55 g; inv. št. 
AK1/204.
Tabla 10
1. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 35 mm; t. 76 g; inv. št. AK1/142.
2. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 33 mm; t. 68 g; inv. št. AK1/143./143 

176 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
3. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 34 mm; t. 60 g; inv. 
št. AK1/205.
4. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 32 mm; t. 82 g; inv. 
št. AK1/141.
5. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 36 mm; t. 43 g; inv. št. 
AK1/151.
6. Odlomek rezila uhate sekire. Na ohranjeni robni površini 
je viden negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 30 mm; t. 69 g; 
inv. št. AK1/27.
7. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. Na eni ploskvi je prilepljen odlomek 
rezila druge sekire. D. 32 mm; t. 50 g; inv. št. AK1/137.
8. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 31 mm; t. 35 g; inv. št. 
AK1/225.
9. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 33 mm; t. 33 g; inv. 
št. AK1/179.
10. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 33 mm; t. 35 g; inv. št. AK1/146.
11. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 29 mm; t. 54 g; inv. št. AK1/145.
12. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 33 
mm; t. 41 g; inv. št. AK1/192.
13. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
so sledovi udarcev. D. 36 mm; t. 35 g; inv. št. AK1/177.
14. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 30 mm; t. 34 g; inv. št. AK1/220.
15. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 27 mm; t. 42 g; inv. št. 
AK1/200.
16. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. Na enem robu je prilepljen odlomek rezila 
druge sekire. D. 26 mm; t. 28 g; inv. št. AK1/202.
17. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 27 mm; t. 31 g; inv. št. 
AK1/226.
18. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 32 mm; t. 29 g; inv. 
št. AK1/241.
19. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 24 mm; t. 43 g; inv. št. 
AK1/187.
20. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 32 mm; t. 25 g; inv. št. 
AK1/209.
21. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 30 
mm; t. 18 g; inv. št. AK1/215.
22. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 29 mm; t. 23 g; inv. št. 
AK1/203.
Tabla 11
1. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 47 mm; t. 38 g; inv. št. AK1/148.
2. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 32 mm; t. 32 g; inv. št. AK1/149.
3. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 28 mm; t. 38 g; inv. št. AK1/147.
4. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
so sledovi udarcev. D. 30 mm; t. 21 g; inv. št. AK1/242.
5. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 22 mm; t. 25 
g; inv. št. AK1/240.
6. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 26 g; inv. 
št. AK1/185.
7. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 27 mm; 
t. 21 g; inv. št. AK1/211.
8. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 17 
g; inv. št. AK1/196.
9. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 25 mm; t. 29 g; inv. št. 
AK1/214 (sl. 8: 5).
10. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 28 mm; t. 22 g; inv. št. 
AK1/189.
11. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 34 mm; t. 44 g; inv. št. AK1/251.
12. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 35 mm; t. 24 g; inv. št. 
AK1/259.
13. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 26 
mm; t. 15 g; inv. št. AK1/190.
14. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 17 g; inv. št. 
AK1/188.
15. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 24 
mm; t. 16 g; inv. št. AK1/210.
16. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 28 mm; t. 15 g; inv. št. 
AK1/270.
17. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 24 
mm; t. 16 g; inv. št. AK1/191.
18. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 25 mm; t. 15 g; inv. št. AK1/169.
19. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 25 
mm; t. 21 g; inv. št. AK1/154.
20. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 24 
mm; t. 14 g; inv. št. AK1/219.
21. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 29 mm; t. 16 g; inv. št. 
AK1/252.
22. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 27 
mm; t. 27 g; inv. št. AK1/393.

177 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
23. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 32 mm; t. 20 g; inv. št. 
AK1/216.
24. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 30 mm; t. 27 g; inv. št. AK1/197.
25. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 22 mm; t. 24 g; inv. št. AK1/156.
26. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 24 mm; t. 
19 g; inv. št. AK1/160.
27. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 25 mm; t. 29 g; inv. št. AK1/155.
Tabla 12
1. Odlomek rezila sekire (?). Prelomi so obrabljeni. D. 42 
mm; t. 20 g; inv. št. AK1/250.
2. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 24 mm; 
t. 26 g; inv. št. AK1/227.
3. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 29 mm; 
t. 17 g; inv. št. AK1/228.
4. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
so sledovi udarcev. D. 25 mm; t. 14 g; inv. št. AK1/199.
5. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 27 g; inv. 
št. AK1/207.
6. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 24 mm; t. 17 g; inv. št. 
AK1/153.
7. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 17 g; inv. 
št. AK1/159.
8. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 25 mm; t. 16 g; inv. št. AK1/158.
9. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Preloma sta obrabljena. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 33 mm; t. 32 g; inv. št. AK1/157.
10. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 35 mm; t. 31 g; inv. št. 
AK1/260.
11. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 24 mm; t. 17 g; inv. št. 
AK1/254.
12. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
je prilepljen odlomek debelejše pločevine s sledovi 
udarcev. D. 24 mm; t. 18 g; inv. št. AK1/248.
13. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 22 mm; t. 15 g; inv. št. 
AK1/244.
14. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 22 mm; t. 20 g; inv. št. 
AK1/178.
15. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 24 
mm; t. 8 g; inv. št. AK1/285. 
16. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. Na enem prelomu je prile-
pljen odlomek stranskega dela nasadišča uhate sekire. 
D. 20 mm; t. 12 g; inv. št. AK1/249.
17. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 26 
mm; t. 8 g; inv. št. AK1/193.
18. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 21 
mm; t. 13 g; inv. št. AK1/165.
19. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
negativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 20 mm; t. 
13 g; inv. št. AK1/229.
20. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 20 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/201.
21. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 20 mm; t. 10 g; inv. št. 
AK1/269. 
22. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. Na eni ploskvi je prilepljena 
gruda amorfne bakrove zlitine. D. 21 mm; t. 11 g; inv. 
št. AK1/171.
23. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 26 mm; t. 24 g; inv. št. 
AK1/253.
24. Odlomek rezila sekire. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. Prelomi so obrabljeni. D. 24 mm; t. 20 g; inv. 
št. AK1/139.
25. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 20 mm; t. 19 g; inv. št. 
AK1/255.
26. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 22 
mm; t. 12 g; inv. št. AK1/262.
27. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 22 
mm; t. 11 g; inv. št. AK1/271. 
28. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 30 mm; t. 17 g; inv. št. 
AK1/272.
29. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 20 mm; t. 14 g; inv. št. 
AK1/198.
30. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 13 
mm; t. 12 g; inv. št. AK1/208.
31. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi je prilepljen odlomek pločevine. D. 21 mm; t. 
8 g; inv. št. AK1/230.
32. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 20 mm; t. 15 g; inv. št. AK1/152.
Tabla 13
1. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi 
so sledovi udarcev. D. 18 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/166.
2. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 mm; 
t. 6 g; inv. št. AK1/174.
3. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden ne-
gativni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 17 mm; t. 7 
g; inv. št. AK1/233.
4. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 20 mm; t. 9 g; inv. št. 
AK1/231.
5. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 22 mm; 
t. 10 g; inv. št. AK1/273. 

178 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
6. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 16 mm; 
t. 6 g; inv. št. AK1/264.
7. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 19 mm; t. 10 g; inv. št. 
AK1/263.
8. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 35 mm; 
t. 9 g; inv. št. AK1/261.
9. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 mm; 
t. 3 g; inv. št. AK1/246.
10. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 18 mm; t. 12 g; inv. št. AK1/162.
11. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 14 
mm; t. 5 g; inv. št. AK1/245.
12. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 13 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/164.
13. Odlomek rezila sekire. Preloma sta obrabljena. Na 
obeh ploskvah so sledovi udarcev. D. 18 mm; t. 7 g; 
inv. št. AK1/163.
14. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 
mm; t. 8 g; inv. št. AK1/170.
15. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden 
livni šiv. Prelomi so obrabljeni. D. 13 mm; t. 5 g; inv. 
št. AK1/234.
16. Odlomek rezila sekire (?). Prelomi so obrabljeni. D. 
15 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/256.
17. Odlomek rezila sekire (?). Prelomi so obrabljeni. D. 
13 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/257.
18. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 14 mm; t. 5 g; inv. št. 
AK1/217.
19. Odlomek paličastega ingota lečastega preseka. D. 25 
mm; t. 13 g; inv. št. AK1/316.
20. Odlomek paličastega ingota pravokotnega preseka. Pre-
loma sta obrabljena. D. 34 mm; t. 23 g; inv. št. AK1/315.
21. Odlomek paličastega ingota D-preseka. Prelom je ob-
rabljen. D. 20 mm; t. 10 g; inv. št. AK1/314.
22. Odlomek neznanega predmeta. Preloma sta obrabljena. 
D. 20 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/94.
23. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 50 mm; t. 179 g; inv. št. AK1/324.
24. Odlomek masivnega paličastega ingota D-preseka. 
Preloma sta obrabljena. Na obeh ploskvah so sledovi 
udarcev. D. 57 mm; t. 103 g; inv. št. AK1/323.
25. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 99 mm; t. 725 g; inv. št. AK1/322.
Tabla 14
1. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 102 mm; t. 996 g; inv. št. AK1/326.
2. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 69 mm; t. 328 g; inv. št. AK1/327.
3. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 70 mm; t. 361 g; inv. št. AK1/328.
4. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 68 mm; t. 370 g; inv. št. AK1/329 
(sl. 8: 6).
5. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 66 mm; t. 345 g; inv. št. AK1/321.
6. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 62 mm; t. 246 g; inv. št. AK1/325.
7. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 30 mm; t. 46 g; inv. št. AK1/338.
8. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 41 mm; t. 52 g; inv. št. AK1/336.
9. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 40 mm; t. 81 g; inv. št. AK1/332.
10. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 54 mm; t. 84 g; inv. št. AK1/335.
11. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so 
sledovi udarcev. D. 57 mm; t. 110 g; inv. št. AK1/333.
12. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah so 
sledovi udarcev. D. 55 mm; t. 213 g; inv. št. AK1/330.
13. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 58 mm; t. 206 g; 
inv. št. AK1/331.
Tabla 15
1. Odlomek pločevine. Prelomi so obrabljeni. D. 23 mm; 
t. 2 g; inv. št. AK1/308.
2. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 14 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/313.
3. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 12 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/312.
4. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 14 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/310.
5. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 14 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/309.
6. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 15 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/311.
7. Odlomek debelejše ulite pločevine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 29 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/360.
8. Odlomek ulitega pločevinastega traku. Preloma sta 
obrabljena. D. 42 mm; t. 18 g; inv. št. AK1/306.
9. Odlomek ulitega pločevinastega traku. Polovica ene 
ploskve je okrašena z vzporednimi vrezi. Preloma sta 
obrabljena. D. 24 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/307.
10. Odlomek ulitega pločevinastega traku s poševnima 
robovoma. Preloma sta obrabljena. Na eni ploskvi sta 
prilepljena dva koščka bakrene zlitine. D. 55 mm; t. 48 
g; inv. št. AK1/300. 
11. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni robni površini je viden negativni livni šiv. Na 
obeh ploskvah in na drugi robni površini so sledovi 
udarcev. D. 45 mm; t. 59 g; inv. št. AK1/320.
12. Odlomek bakrene zlitine. Prelomi so obrabljeni. Na 
eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 37 mm; t. 84 g; inv. 
št. AK1/184.
13. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 23 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/86.
14. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 20 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/237.
15. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 25 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/364.
16. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 13 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/352.
17. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 14 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/235.
18. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 24 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/366.
19. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 25 mm; t. 9 g; inv. št. AK1/368. 
20. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 25 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/365.

179 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
21. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 32 mm; t. 34 g; inv. 
št. AK1/357.
22. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 25 mm; t. 27 g; inv. št. AK1/356.
23. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 36 mm; t. 27 g; inv. št. AK1/358.
24. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 37 mm; t. 26 g; inv. št. AK1/374.
25. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 35 mm; t. 29 g; inv. št. AK1/334.
26. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 44 mm; t. 70 g; inv. št. AK1/355.
27. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 47 mm; t. 56 g; inv. št. AK1/337.
Tabla 16
1. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden livni 
šiv. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 12 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/167.
2. Odlomek rezila sekire. Na robni površini je viden nega-
tivni livni šiv. Prelomi so obrabljeni. Na obeh ploskvah 
so sledovi udarcev. D. 17 mm; t. 11 g; inv. št. AK1/168.
3. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 15 mm; 
t. 7 g; inv. št. AK1/172.
4. Odlomek rezila sekire. Preloma sta obrabljena. D. 16 
mm; t. 6 g; inv. št. AK1/173.
5. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 14 mm; t. 3 g; inv. št. 
AK1/175.
6. Odlomek rezila sekire. Preloma sta obrabljena. D. 11 
mm; t. 3 g; inv. št. AK1/176.
7. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 14 mm; t. 2 g; 
inv. št. AK1/180.
8. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 11 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/183. 
9. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 11 mm; 
t. 3 g; inv. št. AK1/223. 
10. Amorfen odlomek bakrove zlitine. Prelomi so obrabljeni. 
D. 23 mm; t. 20 g; inv. št. AK1/243. 
11. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 12 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/247. 
12. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 14 
mm; t. 2 g; inv. št. AK1/258. 
13. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 18 mm; t. 6 g; inv. št. 
AK1/265. 
14. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 15 mm; t. 5 g; inv. št. 
AK1/267. 
15. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 17 
mm; t. 9 g; inv. št. AK1/268. 
16. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 12 mm; t. 3 g; inv. št. 
AK1/274. 
17. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 
mm; t. 8 g; inv. št. AK1/275. 
18. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 13 mm; t. 5 g; inv. št. 
AK1/276. 
19. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 19 mm; t. 5 g; inv. št. 
AK1/277. 
20. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 13 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/278. 
21. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 19 mm; t. 14 g; inv. št. 
AK1/279. 
22. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 15 
mm; t. 6 g; inv. št. AK1/280. 
23. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 14 
mm; t. 3 g; inv. št. AK1/281. 
24. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 17 
mm; t. 6 g; inv. št. AK1/283. 
25. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 25 
mm; t. 12 g; inv. št. AK1/284. 
26. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 16 
mm; t. 3 g; inv. št. AK1/287. 
27. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 13 
mm; t. 5 g; inv. št. AK1/288. 
28. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na eni 
ploskvi so sledovi udarcev. D. 15 mm; t. 7 g; inv. št. 
AK1/289. 
29. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 
mm; t. 9 g; inv. št. AK1/290. 
30. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 18 
mm; t. 5 g; inv. št. AK1/291. 
31. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. Na obeh 
ploskvah so sledovi udarcev. D. 16 mm; t. 6 g; inv. št. 
AK1/292. 
32. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 19 
mm; t. 4 g; inv. št. AK1/293. 
33. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 17 
mm; t. 7 g; inv. št. AK1/294. 
34. Odlomek rezila sekire. Prelomi so obrabljeni. D. 16 
mm; t. 4 g; inv. št. AK1/299. 
35. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 19 mm; t. 20 g; inv. 
št. AK1/339. 
36. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 26 mm; t. 10 g; inv. 
št. AK1/340. 
37. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 18 mm; t. 11 g; inv. 
št. AK1/341. 
38. Surovec. Prelomi so obrabljeni. Na eni ploskvi so sledovi 
udarcev. D. 19 mm; t. 16 g; inv. št. AK1/342. 
39. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 30 mm; t. 18 g; inv. 
št. AK1/343. 
40. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 34 mm; t. 29 g; inv. 
št. AK1/344. 
41. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 21 mm; t. 13 g; inv. št. AK1/345. 
42. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 33 mm; t. 21 g; inv. 
št. AK1/346. 
43. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 20 mm; t. 8 g; inv. št. AK1/347. 
44. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 14 mm; t. 5 g; inv. 
št. AK1/348. 
45. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 13 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/349. 
46. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 19 mm; t. 4 g; inv. 
št. AK1/350. 
47. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 17 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/354. 

180 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
48. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 20 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/367. 
49. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 20 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/369. 
50. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 15 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/370. 
51. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 17 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/371.
52. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 27 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/372. 
53. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 22 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/373. 
54. Odlomek taline. D. 20 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/375. 
Tabla 17
1. Odlomek taline. D. 14 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/376. 
2. Odlomek taline. D. 16 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/377. 
3. Odlomek taline. D. 15 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/378. 
4. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 22 mm; t. 1 g; inv. št. AK1/379. 
5. Odlomek taline. D. 21 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/380. 
6. Odlomek taline. D. 23 mm; t. 6 g; inv. št. AK1/381. 
7. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 10 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/382. 
8. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 14 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/383. 
9. Surovec. Prelomi so obrabljeni. D. 16 mm; t. 10 g; inv. 
št. AK1/384. 
10. Odlomek zgornjega dela nasadišča uhate sekire. Pre-
lomi so obrabljeni. D. 17 mm; t. 5 g; inv. št. AK1/385. 
11. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 12 mm; t. 4 g; inv. št. AK1/386. 
12. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 21 mm; t. 12 g; inv. št. AK1/387. 
13. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 14 mm; t. 2 g; inv. št. AK1/388. 
14. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 17 mm; t. 8 g; 
inv. št. AK1/389. 
15. Odlomek delno staljenega predmeta. Prelomi so obra-
bljeni. D. 22 mm; t. 7 g; inv. št. AK1/390. 
16. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
D. 18 mm; t. 3 g; inv. št. AK1/391. 
17. Odlomek delno staljenega predmeta. D. 25 mm; t. 10 
g; inv. št. AK1/392. 
18. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 12 mm; t. 3 g; 
inv. št. AK1/394. 
19. Odlomek neznanega predmeta. Prelomi so obrabljeni. 
Na eni ploskvi so sledovi udarcev. D. 12 mm; t. 3 g; 
inv. št. AK1/395. 
20. Železova žlindra. D. 32 mm; t. 27 g; inv. št. AK1/398. 
21. Železova žlindra. D. 24 mm; t. 16 g; inv. št. AK1/399. 
22. Železova ruda (limonit).
1
 D. 41 mm; t. 114 g; inv. št. 
AK1/400. 
23. Železova ruda (limonit). D. 34 mm; t. 47 g; inv. št. 
AK1/401. 
1
  Za določitev vrste rude se zahvaljujemo Aleksandru 
Horvatu, ZRC SAZU, Inštitut za paleontologijo.
24. Bronasta igla s stožčasto glavico; profil med sondama 
1 in 2, gl. z + 2,24 m; 25. 7. 1998; D. 7,8 cm; inv. št. 
JK 3648.
25. Bronasta igla s kroglasto glavico in nasvitkanim vratom; 
jarek za kablovod, 2. kulturna plast (črna), gl. 150–160 
cm; 16. 11. 1998; D. 6,7 cm; inv. št. JK 3647.
26. Skodelica s presegajočim ročajem, ohranjena je polovica 
z odlomki ročaja, dno je vbočeno; okras: par okroglih 
vtisov na več mestih na najširšem obsegu; površina je 
polirana; barva: črna; keramika: finozrnata; pr. ustja 
10 cm, v. 7,1 cm.
27. Skodela s presegajočim ročajem, ohranjen je ročaj in del 
ustja z ostenjem; okras: skupina treh vtisov na najširšem 
obsegu; površina je dobro glajena; barva: sivo rjava do 
črna; keramika: finozrnata; pr. ustja 20 cm, š. 11 cm.
28. Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: razčlenjeno 
rebro; površina je glajena; barva: rjava; keramika: 
drobnozrnata; rek. pr. u. 14 cm, D. 4,7 cm, š. 5,1 cm.
29. Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vtisi palčke 
in viseče girlande; površina je glajena; barva: črna; 
keramika: grobozrnata; D. 6,8 cm, š. 8 cm.
Tabla 18
1. Odlomek ustja, ostenja in dna skodele; površina je gla-
jena; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrnata: 
rek. pr. ustja 11 cm, v. 4,5 cm, š. 6,4 cm.
2. Odlomek ustja in ostenja skodele; površina je glajena; 
barva: bledo rjavo siva; keramika: drobnozrnata; rek. 
pr. ustja 14 cm, d. 4,5 cm, š. 7,8 cm.
3. Odlomek ustja in ostenja sklede, pod najširšim obsegom 
je ohranjen majhen horizontalno prevrtan ročaj (ročaja 
sta bila vsaj dva); okras: ozke poševne kanelure nad 
najširšim obsegom; površina je glajena; barva: svetlo 
sivo rjava; keramika: drobnozrnata; d. 4,5 cm, š. 5 cm, 
rek. pr. ustja 21 cm.
4. Odlomek ustja in ostenja sklede, na najširšem obsegu 
je ohranjen majhen horizontalno prevrtan ročaj (ročaja 
sta bila vsaj dva); površina je glajena; barva: sivo rjava 
do temno siva; keramika: drobnozrnata; rek. pr. ustja 
22 cm, d. 8,2 cm, š. 15 cm.
5. Odlomki ustja, ostenja in dna sklede, na najširšem obsegu 
je ohranjen majhen vertikalno prevrtan ročaj (ročaja 
sta bila vsaj dva); površina je ohranjena v sledovih; 
barva: bledo sivo rjava; keramika: drobnozrnata; pr. 
ustja 21 cm, v. 9 cm.
6. Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: gladko rebro; 
površina je glajena; barva: rdeče rjava; keramika: 
grobozrnata; rek. pr. ustja 32 cm, d. 10,6 cm, š. 9 cm.
7. Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: razčlenjeno 
rebro; površina je glajena; barva: temno rdeče rjava do 
temno rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi 
večjimi mineralnimi primesmi; rek. pr. ustja 31,5 cm, 
d. 6,6 cm, š. 10,2 cm.
8. Odlomek roba in ostenja pekača; okras: razčlenjeno 
rebro; površina je glajena; barva: rdeče rjava; keramika: 
grobozrnata; rek. pr. 34 cm, d. 11,4 cm, š. 12,5 cm.
9. Odlomek ostenja posode; okras: bronast žebljiček; 
zunanja površina je ohranjena v sledovih, notranja je 
glajena; barva notranje površine: svetlo rumeno rjava; 
keramika: finozrnata(?); d. 2,1 cm, š. 3,7 cm.
10. Odlomek ustja sklede ali skodele; okras: dve vrsti vtisov 
vrvice ali koleščka z ostanki bele inkrustacije ter en cel 

181 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
in polovica vtisa krožca; površina je polirana; barva: 
črna; keramika: finozrnata; d. 3,1 cm, š. 3,3 cm.
11. Odlomek ostenja posode; okras: kratki poševni vrezi; 
površina je glajena; barva: črna; keramika: drobnozrnata; 
vel. 3,9 x 3,3 cm.
12. Odlomek ostenja posode; okras: plitvi vrezi; površina 
je polirana; barva: črna; keramika: finozrnata; d. 1,6 
cm, š. 3,6 cm.
13. Odlomek ostenja posode; okras: cik-cak vrez; površina 
je glajena; barva: temno sivo rjava; keramika: finozrnata; 
d. 3,8 cm, š. 3,8 cm.
14.Odlomek ostenja posode; okras: snopi žlebov v „V“ 
motivu; površina je glajena; barva: črna; keramika: 
drobnozrnata; d. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
15. Odlomek ostenja posode; okras: plitvi poševni odtisi 
(žlebovi) pod največjim obsegom; površina je polirana; 
barva: črna; keramika: finozrnata; d. 5 cm, š. 3,4 cm.
16. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi vrvice; površina 
je glajena; barva: zelo bledo rjava; keramika: drobno-
zrnata; d. 6,5 cm, š. 7,6 cm.
17. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi vrvice z ostanki 
bele inkrustacije, dve ravni in dve cik-cak liniji; po-
vršina je glajena; barva: bledo rjavo siva; keramika: 
drobnozrnata; d. 3,3 cm, š. 4,5 cm.
18. Odlomek cedila; površina ni ohranjena; barva: bledo 
rjava; keramika: zelo grobozrnata; vel. 4 x 3,7 cm.
19. Vretence stožčaste oblike; površina je glajena; barva: 
temno rjavo siva; keramika: drobnozrnata; v. 2,4 cm, 
pr. 3,6 cm.
20. Odlomek bikoničnega vretenca; površina je glajena; 
barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata; v. 3,8 cm, 
pr. 4,6 cm.
21. Vretence ovalne oblike; površina je glajena; barva: 
bledo rjavo siva, lisasta; keramika: drobnozrnata; v. 5 
cm, pr. 3,3 cm.
BAVDEK, A. 2021, Notranjska v pozni bronasti in starejši 
železni dobi / The Notranjska Region in the Late Bronze 
and Early Iron Ages. ‒ Arheološki vestnik 72, 263‒308. 
https://doi.org/10.3986/AV .72.09
BLEČIĆ KAVUR, M. 2021, Kvarner u starijem željeznom 
dobu sjevernog Jadrana / Kvarner in the Early Iron 
Age of the northern Adriatic. – Arheološki vestnik 72, 
533–550. https://doi.org/10.3986/AV.72.18
BOŽIČ, D. 2015, Stopnja Podzemelj 2 – orožje iz brona in 
železa, igle, konjska oprema, fibule in pestro okrašena 
lončenina / The Podzemelj 2 phase- weapons of bronze 
and iron, pins, jhorse gear, fibulae and divcersely decora-
ted pottery. – V: S. Djura Jelenko (ur.), Sokličeva zbirka. 
„Tu mam pa ilirskega poglavarja“. Arheologija in numiz-
matika / The Soklič collection. „Here‘s the Illyrian chief “. 
Archaeology and numismatics, 42–61, Slovenj Gradec.
CARANCINI, G. L. 1975, Die Nadeln in Italien / Gli spilloni 
nell‘Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde 13/2.
CARANCINI, G. L. 1984, Le asce nell‘Italia continentale 
2. ‒ Prähistorische Bronzefunde 9/12.
COOKE, R. B. S., S. ASCHENBRENNER 1975, The Oc-
currence of Metallic Iron in Ancient Copper. – Journal 
of Field Archaeology 2, 251‒266.
CRADDOCK, P. T., N. D. MEEKS 1987, Iron in ancient 
copper. – Archaeometry 29/2, 187‒204.
ČREŠNAR, M., M. VINAZZA (ur.) 2018, Srečanja in vplivi 
v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. 
Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan. ‒ Ljubljana. 
https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/index
ČUČKOVIĆ, L. 1988–1989, Brončanodobni nalazi iz 
karlovačke regije. – Arheološki vestnik 39–40, 437–451.
ČUČKOVIĆ, L. 2004, Kolapijani / The Colapiani / Die 
Kolapianen. – V: D. Balen-Letunić (ur.), Ratnici na 
razmeđu istoka i zapada. Starije željezno doba u konti-
nentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of east 
and west. Early Iron Age in continental Croatia, 173–209, 
325–354, Zagreb.
DRNIĆ, I. 2020, Prikazi životinja / Depictions of animals. 
– V: I. Drnić (ur.), Segestika i Siscija – naselje s početka 
povijesti / Segestica and Siscia - a settlement from the 
beginning of history, 173–179, Zagreb.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji / Die 
Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien. – Dela 
1. razreda SAZU 23/12.
DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti 
dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera 
Instituti Archaeologici Sloveniae 27.
DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. 
Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne 
dobe / Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und 
der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti Archaeologici 
Sloveniae 18. https://doi.org/10.3986/9789612545659
EBNER-BAUR, D. 2020, Das hallstattzeitliche Gräberfeld 
von Frög-Rosegg. Die Grabungen des Bundesdenkmalam-
tes von 1962 bis 1969. – Universitätforschungen zur 
prähistorischen Archäologie 354.
FURLANI, U. 1995, Šempeter. ‒ V: B. T eržan (ur.) Depojske 
in posamezne kovinske najdbe bakrene bronaste dobe na 
Slovenskem / Hoards and individual metal finds from 
the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi 
in monografije 29, t. 130‒135. 
FURLANI, U. 1996, Depojska najdba iz Šempetra pri 
Gorici / Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. ‒ V: 
B. Teržan (ur.) Depojske in posamezne kovinske najdbe 
bakrene bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and 
individual metal finds from the Eneolithic and Bronze 
Ages in Slovenia 2, Katalogi in monografije 30, 73‒88.
GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v 
Sloveniji / Der  Beginn  der  Hallstattzeit  in  Slowe-
nien. – Arheološki vestnik 24, 338–385.
GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avto-
cestah Slovenije 46.
GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika 
/ Iron Age settlement pottery. – Opera Instituti Archaeolo-
gici Sloveniae 32. https://doi.org/10.3986/9789612549244
GRAHEK, L. 2020, Prazgodovinske sledi na Korinjskem hribu 
in pri Malem Korinju /  Prehistoric traces at Korinjski hrib 
and near Mali Korinj. ‒ V: Ciglenečki, S., Z. Modrijan, 
T . Milavec, Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe 

182 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
v Iliriku / Korinjski hrib and late antique military forts 
in Illyricum. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 
39, 291‒325. https://doi.org/10.3986/9789610502555
HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri 
farni cerkvi v Kranju / V orgeschichtliche Siedlungsfunde 
bei der Pfarrkirche in Kranj. – Arheološki vestnik 34, 
140–218.
KRIŽ, B. 2022, Novo mesto 9. Kapiteljska njiva, gomile VI, 
VII in VIII / Novo mesto 9. Kapiteljska njiva, Barrows 
VI, VII and VIII. – Carniola Archaeologica 9.
LAMUT , B. 1987, Ormož, podoba prazgodovinskega nase-
lja. ‒ V: Bronasta doba na Slovenskem, 46–57, Ljubljana.
LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka skica prazgodovinske 
naselbine v Ormožu. –  Arheološki vestnik 39–40, 235–276.
LAHARNAR, B. 2009, The Žerovnišček Iron Age hillfort 
near Bločice in the Notranjska region / Železnodobno 
gradišče Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem. ‒ 
Arheološki vestnik 60, 97‒157.
NANUT , T . 2018, Poznobronasto- in železnodobni depojski 
najdbi Iz Dolenjih Raven na Cerkljanskem in s Sv. Jakoba 
na Kanalskem Kolovratu (Late Bronze and Iron Age 
hoard finds from Dolenje Ravne near Cerkno and Sv. 
Jakob in the Kanalski Kolovrat Hills). ‒ V: M. Črešnar, 
M. Vinazza (ur.) 2018, 137‒161. 
PAVLIN, P. 2023, Tipologija, kronologija in razprostran-
jenost bronastodobnih jezičastoročajnih srpov v jugo-
vzhodni Evropi / Typology, chronology, and distribution 
of Bronze Age tanged sickles in South-Eastern Europe. 
‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 44. https://
doi.org/10.3986/9789610507048
PAVLIN, P ., P . TURK 2014, Starejšeželeznodobna depoja z 
Gobavice nad Mengšem / Two Early Iron Age hoards from 
Gobavica above Mengeš. ‒ Arheološki vestnik 65, 35‒78.
PEREGO, E. 2014, Abnormal mortuary behaviour and 
social exclusion in Iron Age Italy. A case study from the 
Veneto region. – Journal of Mediterranean Archaeology 
27, 161–185.
PERKO, V. 2011, Železna nit. Sprehod skozi arheološko 
preteklost Gorenjske. Vodnik in katalog stalne arheološke 
razstave Železna nit. ‒ Kranj.
PERNICKA, E. 1999, Trace Element Fingerprinting of Ancient 
Coper: A Guide to Technology or Provenance? ‒ V: S. M. 
M. Y oung, A. M. Pollard, P . Budd, R. A. Ixer (ur.) Metals 
in Antiquity, BAR. International Series 792, 163‒171.
PRIMAS, M. 1986, Die Sicheln in Mitteleuropa 1. Ös-
terreich, Schweiz, Süddeutschland. ‒ Prähistorische 
Bronzefunda 18/2.
ROZMAN, B. 2004, Keramika iz prazgodovinske naselbine 
v Kranju (Pavšlarjeva hiša) / Pottery from the prehistoric 
settlement in Kranj (the Pavšlar house). – Arheološki 
vestnik 55, 55–109.
RYCHNER, V., N. KLÄNTSCHI 1995, Arsenic, nickel et 
antimoine. Une approche de la métallurgie du Bronze 
moyen et final en Suisse par l’analyse spectrométrique 
2. – Cahiers d‘archéologie Romande 64.
SAGADIN, M. 2023, Poselitev Kranja v starejši železni 
dobi – pregled raziskav / Settlement of Kranj in the 
Early Iron Age – an overview of research. – Arheološki 
vestnik 74, 429–441. https://doi.org/10.3986/AV.74.14
SAGADIN, M., D. JOSIPOVIČ 1998, Arheološka letina v 
Kranju. – Kranjčan 17/16, 8–9.
STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani / 
Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana. – Dela 
1. razreda SAZU 9/7.
SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje 
Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Age 
Settlement at Most na Soči. Settlement Structures snd 
Small Finds. ‒ Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 
33. https://doi.org/10.3986/9789612549367
ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb 
baktrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual 
Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. ‒ V: 
B. Teržan (ur.) Depojske in posamezne kovinske najdbe 
bakrene bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and 
individual metal finds from the Eneolithic and Bronze 
Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 29, 29‒127.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani 
in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste 
v železno dobo. – Doktorska disertacija / PhD thesis, 
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze 
v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014b, Ljubljana, dvorišče SAZU. 
– V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje 
bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating 
of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in 
monografije 40, 363–385.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017, Starejšeželeznodobne gomile 
na Gorenjskem. Žgani grobovi pri Vili Prah in na 
Koroški cesti v Kranju / Early Itron Age tumuli in the 
Gorenjska region. Cremation burials at Vila Prah and 
Koroška cesta in Kranj. – Arheološki vestnik 68, 117–196.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B., G. ŠTIBERNIK, L. GRUŠKOVNJAK 
2023, Biritualna neekropola iz starejše železne dobe v 
Mengšu / A bi-ritual necropolis from the Early Iron Age 
in Mengeš. – Arheološki vestnik 74, 483–503. https://
doi.org/10.3986/AV .74.17
ŠKVOR JERNEJČIČ, B., P . VOJAKOVIĆ 2023, Grobišča iz 
starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa 
kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih 
identitet / Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. 
Different burial rites as an indication of heterogeneous 
social identities in prehistory. – Arheološki vestnik 74, 
591–632. https://doi.org/10.3986/AV.74.20
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem 
Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – 
Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 2002, Kronološki oris / Chronological Outline. 
– V: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko 
grobišče 2. Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery 
2. Treatises, Katalogi in monografije 35, 85–102.
TERŽAN, B. 2023, Gorenjska v halštatskem obdobju. Uvodnik 
in kratek oris / The Gorenjska region in the Hallstatt 
period. An introduction and a brief outline. – Arheološki 
vestnik 74, 333–352. https://doi.org/10.3986/AV.74.11
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega 
datiranja starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt 
at an absolute dating of the Early Iron Age in Slovenia. 
– V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje 
bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating 
of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in 
monografije 40.
TOŠKAN, B. 2017, Dodatek: živalski ostanki. – V: Škvor 
Jernejčič 2017, 151–157.

183 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH 1998, Analysis of 
Heavily Leaded Shaft-Hole Axes. ‒ V: B. Hansel (ur.), 
Mensch und Umwelt in der Bronzezeit Europas / Man 
and Environment in European Bronze Age, 237‒248, Kiel.
TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH 2001, Depo Kanalski 
Vrh - študija o metalurškem znanju in kovinah na za-
četku 1. tisočletja pr. n. št. / The Kanalski Vrh hoard - a 
case study of the metallurgical knowledge and metals at 
the beginning of the 1st millennium BC. – Arheološki 
vestnik 52, 143–165.
TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH, V. HUDNIK 1996, 
Spektrometrične raziskave depojskih najdb pozne 
bronaste dobe / Spectrometric research of the Late 
Bronze Age hoard finds. – V: B. Teržan (ur.), Depojske 
in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe 
na Slovenskem / Hoards and individual metal finds fron 
the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2, Katalogi 
in monografije 30, 165‒242.
TURK, P . 2000, Depoji pozne bronaste dobe med panonskim 
in apeninskim prostorom. ‒ Doktorska disertacija / PhD 
thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta 
Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
TURK, P . 2001, Some aspects of new late Bronze Age and 
Early Iron Age Hoard-finds from Central Slovenia / 
Einige aspekte von neuen spätbronze- und früheisen-
zeitlichen Hortfunden aus Zentralslowenien. ‒ V: A. 
Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. 
vorchristlichen Jahrtausend. Akten des internationalen 
und interdisciplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 
2000 in Bad Radkersburg, Universitätforschungen zur 
prähistorischen Archäologie 78, 155‒164.
TURK, P. 2018, Early Iron Age Hoards from central and 
western Slovenia. – V: E. Borgna, P. Cassola Guida, S. 
Corazza (ur.), Preistoria e Protostoria del Caput Adriae, 
Studi di preistoria e protostoria 5, 397–406.
TURK, P ., V . SVETLIČIČ 2018, Nenavadna prazgodovina 
uhatih sekir (Unusual prehistory of shaft-hole axes). – 
V: Črešnar, Vinazza (ur.) 2018, 25–38.
TURK, P ., V . SVETLIČIČ, D. PA VLOVIČ 2022, Dragomelj. 
– Arheologija na avtocestah Slovenije 106. https://www.
zvkds.si/sl/knjiznica/dragomelj
URANKAR, R. 2003, Arheometrične raziskave posameznih 
najdb pozne bronaste dobe. ‒ Diplomsko delo / Diploma 
thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta 
Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
During the second term of office of Mayor Vitomir 
Gros (1994‒1998), the municipality of Kranj began 
the long-awaited municipal reconstruction of the 
old town centre. Prior to the construction work, 
extensive archaeological protective excavations were 
carried out in accordance with the guidelines and 
conditions of the Institute for the Protection of 
the Natural and Cultural Heritage of Kranj. They 
were carried out in the spring and summer of 1998 
under the direction of Milan Sagadin on Maister 
Square. They included the northern town wall and 
the two mediaeval defensive moats in front of it, as 
well as part of the town centre up to present-day 
Prešernova Street. Part of the archaeological team 
parked their vehicles during the excavations in a 
small car park on Jelenov klanec, in front of one 
of the entrances to Kranj’s underground tunnels, 
near the garage of the house at Ljubljanska cesta 3 
(Fig. 1). It was a fortunate coincidence that Andrej 
Čučnik, a member of the archaeological team at 
Maistrer Square, happened to find fragments of 
prehistoric pottery and a Roman mortar (catilus) 
there. He informed the excavation management, 
which moved part of the team from Maister Square 
to Jelenov klanec. Work began in mid-June and 
lasted until the end of July. The results exceeded 
all expectations. Numerous ceramic vessels of ex-
ceptional quality and preservation were unearthed. 
One pleasant surprise was the discovery of two 
ceramic figurines and two perfectly preserved 
bronze pins. An even rarer find was the skeleton 
of a newborn baby with partially bent legs and 
buried facing west. The climax was reached on 
July 24, 1998, when a hoard of fragmented bronze 
objects weighing more than 18 kg (Fig. 4) was un-
earthed in a niche under the conglomerate wall to 
the right of the entrance to the tunnels (Fig. 2; 3). 
The floor of the niche was quite flat and extended 
a good three metres outwards from the back wall 
of the niche (Fig. 5‒7). On the floor (conglomer-
ate weathering and sterile grey-brown soil) (Fig. 
6: 1,2) were four cultural layers with charcoal and 
pottery (Fig. 6: 3,4,5,8). Between layers 5, 6 and 8, 
there is a conglomerate rock broken off from the 
ceiling (Fig. 6: 7). The hoard, which according to 
the excavators, was covered with flat stones, was 
The Early Iron Age hoard
from Jelenov klanec in Kranj
Translation

184 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
dug into dark brown soil (layer 5) next to the 
back wall (Fig. 7). The relatively small area (ap-
prox. 10 m
2
), which is partially protected by an 
overhang, was obviously used as an occasional, if 
not permanent, residence.
COMPOSITION OF THE HOARD
A total of 401 objects were inventoried in the 
Gorenjski muzej in Kranj (AK1/1‒AK1/401; Fig. 4; 
Pl. 1‒16; 17: 1–23), but there are actually more, as 
there are still 26 fragments of axes and amorphous 
pieces of copper alloy that do not have an inventory 
number attached to inventoried pieces. The weight 
of 399 objects (2 are missing but drawn – Pl. 1: 5; 5: 
6) is 18,312 g, of which the weight of ore and slag 
(4 pieces – Pl. 17: 20‒23) is 204 g. Depending on 
their intended use, they can be divided into tools, 
weapons, jewellery, sheet metal, ingots, iron slag 
and iron ore. The representation of the individual 
types of objects is shown in Table 1.
Not a single object has been completely pre-
served; 185 objects (47%) show visible traces of 
impact. These were made with tools of different 
widths and varying degrees of sharpness or blunt-
ness (Fig. 8: 1‒5). On the blank (Fig. 8: 6), it can 
be seen that both surfaces are dented with impact 
marks; it looks as if the object was softened by 
heating before cutting. Twenty-three fragments 
are partially melted (e.g. Pl. 15: 18‒20; 22‒27), and 
six pieces have the form of an amorphous copper 
alloy, a solidified melt (Pl. 16: 54; 17: 1‒3,5,6). The 
fractures on all the objects are worn, indicating 
long-term use or circulation. There are brown 
stains on the surfaces and fractures of most of the 
fragments, which look like iron rust.
1
A total of 372 pieces were included in the weight 
classification. We have excluded iron ore and slag, 
objects to which fragments of other objects are at-
tached, and two missing fragments whose weight 
is unknown. Over three quarters (77%) or 293 
objects are lighter than 50 g (Table 2).
It should perhaps be added at this point that 
extremely badly broken objects with a predominance 
of fragments lighter than 50 g indicate deliberate 
breaking, which is an expression of the desire to 
render the object unusable, the value of which is 
presumably limited solely to metal.
2
1 
 See chapter Archaeometrical analyses of objects 
from the hoard.
2
  Cfr. Furlani 1996, 87.
ANALYSIS OF SELECTED
OBJECTS FROM THE HOARD
Axes
Three types of axes can be identified among the 
axe fragments: shaft-hole axes, socketed axes, and 
winged axes. The latter two types are represented 
by only one specimen each. The preserved part of 
the socketed axe (Pl. 1: 9 ) has two thorny projec-
tions on the upper side and thus resembles Italian 
socketed axes with a socket of square cross-section 
of the Ardea type, variant C, or axes with side spikes 
of the San Francesco type. Both axe types are dated 
to the 8th century BC.
3
 In Slovenia, part of the 
socket with a square cross-section can be found in 
the first hoard from Gobavica.
4
 The fragment of a 
winged axe (Pl. 1: 11) is insufficiently preserved 
for a typological determination, which also applies 
to all fragments of shaft-hole axes, with the excep-
tion of the axe for which only the lower part of 
the blade with cutting edge is missing (Pl. 1: 12). 
According to Gian Luigi Carancini’s typology, it 
belongs to the San Francesco type of shaft-hole axe 
with an oval hole. Within the type, the larger axes 
(ca. 18 cm) are assigned to version A, the smaller 
ones (ca. 15 cm), to which the one from Jelenov 
klanec also belongs, to version B. They are dated 
between the 10
th
 and 9
th
 centuries BC.
5
Other fragments of shaft-hole axes belong to 
the upper, lower, or lateral parts of the shafts and 
blades. Of particular note are the fragments with 
a stepped transition of the ear into the blade (Pl. 
4: 1‒8) and fragments of shafts with runners, i.e., 
casting funnels not or only partially removed (Pl. 
4: 9‒15). Shaft-hole axes with a stepped transition 
to the blade are found on Slovenian territory in 
the Šempeter hoard
6
 and among the finds in house 
15A from Most na Soči. 
7
The fragments of shafts 
with runners are more numerous, they are longer 
or shorter and occur in three variants depending 
on the direction: they can grow horizontally, ver-
tically, or at an angle. In the hoard from Jelenov 
klanec, we find axes with a horizontal (Pl. 4: 12) 
and an oblique runner (Pl. 4: 9‒11,13,14). Axes 
with runners are known from a relatively large 
3
  Carancini 1984, 172‒174, Pl. 138: 3976‒3979; 187‒188, 
Pl. 148: 4170‒4172; 149: 4173,4174,4176.
4
  Pavlin, Turk 2014, Pl. 1: 3.
5
  Carancini 1984, 210‒211.
6
  Furlani 1995, Pl. 131: 12‒20; 132: 21‒23,25.
7 
 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 40: 9.

185 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
number of Slovenian sites. Peter Turk described 
the axes with a slanted runner as shaft-hole axes 
of the Gorenje type.
8
 We find them in the hoards 
of Sv. Jakob near Debenje,
9
 Gradišče near Gornja 
Košana,
10
 in the eponymous hoard from Gorenje 
near Kranj,
11
 on the floor of building 22 on Tri-
buna II
12
 and as individual finds from Ulaka,
13
 
Žerovnišček
14
 and Cvinger near Korita.
15
 The hoards 
from Šempeter,
16
 Dragomelj II
17
 and Gobavica 
near Mengeš I
18
 contain axes with a slanted and 
a horizontal runner, while the axe from Dolnji 
Zemon near Ilirska Bistrica
19
 has a vertical runner. 
There is a comparison for a broken piece (Pl. 4: 
15) in the first hoard from Gobavica.
20
Sickles
The find contains three fragments that can be 
attributed to sickles. Two of them are parts of the 
blade (Pl. 1: 4,5), and the third fragment is the 
transition of the handle into the blade of a tanged 
sickle (Pl. 1: 1). The first two fragments are use-
less for a typological determination, but in the 
third, we can recognise part of a sickle with two 
tang ribs, the inside of which turns into a broad 
blade and runs towards the tip. It remains unclear 
whether the sickle had a spur and a hole in the 
tang or not. According to Primož Pavlin’s typol-
ogy, it could be classified as one of the following 
variants: 2.E.1.h.7, 2.E.1.m.7, 2.E.1.l.7,
21
 2.e.0.h.7, 
2.e.0.l.7, T2.2.e.0.m.7,
22
 2.E.1.H.h.7, 2.E.1.H.m.7, 
2.E.1.H.l.7, T1.2.E.1.H.m.7, T1.2.E.1.H.l.7,
23
 
2.e.0.H.h.7, 2.e.0.H.m.7, 2.e.0.H.l.7,
24
 Ns.2.E.1.m.1, 
8
  Turk 2001, 159.
9
  Nanut 2018, Pl. 3: 16.
10
  Trampuž Orel, Heath 1998, Pl. 4.
11
  Turk 2001, Pl. 1: left.
12
  We would like to thank Petra Vojaković, Arhej d. o. o., 
for the data.
13
  Trampuž Orel, Heath 1998, Pl. 4.
14
  Laharnar 2009, Pl. 7: 25.
15
  Trampuž Orel, Heath 1998, Pl. 4.
16
  Furlani 1995, oblique: Pl. 130: 8‒10; 131: 14,15; 132: 
21; horizontal: Pl. 131: 16,18,19.
17
  Turk 2001, Pl. 2: 1,2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 
G1303–G1305.
18
  Pavlin, Turk 2014, Pl. 1: 6,7; 1: 9.
19
  Šinkovec 1995, 33 No. 5, Pl. 1: 5.
20
  Pavlin, Turk 2014, Pl. 7: 20.
21
  Pavlin 2023, 213‒214, Map 210.
22
  Pavlin 2023, 221.
23
  Pavlin 2023, 245‒250, Maps 238‒241.
24
  Pavlin 2023, 253‒254, Maps 245‒247.
Ns.2.E.1.l.1, Ns.T1.2.E.1.m.1, Ns.T1.2.E.1.l.1, 
Ns.2.E.1.m.2, Ns.2.E.1.l.2,
25
 Ns.2.E.1.H.m.1, 
Ns.2.E.1.H.l.1, Ns.T1.2.E.1.H.m.1, Ns.T1.2.E.1.H.l.1, 
Ns.2.E.1.H.l.cr3+3.1 in Ns.T1.2.E.1.H.m.cr3.1.
26
 
The listed versions with the spur appear mainly 
in the contexts of the younger Urnfield culture, 
while the variants without the spur (Ns) occur 
exclusively in Ha B.
Billhooks
We have defined objects with a wide, smooth 
blade and an asymmetrical cross-section as frag-
ments of billhooks (Pl. 1: 2,3). It is very likely 
that a fragment with a similar cross-section, on 
which an amorphous drop of a copper alloy was 
cast, also belongs to a billhook (Pl. 1: 10). Of the 
billhooks collected by Margarita Primas, the frag-
ments from Jelenov Klanc most closely match the 
smooth blades of the beak hooks from Talatsch, 
Brentonico, Grandson-Corcelettes, and an unknown 
site. The first find comes from a hoard from the 
8
th
 century BC; the other two are individual finds; 
the circumstances of the third find are unknown.
27
HOARDS wITH SHAFT-HOLE
AxES IN SLOVENIA
Thus far, nine hoards are known from the territory 
of Slovenia in which shaft hole-axes predominate 
and which are accompanied by other object types 
(Table 3). In terms of the number of object cat-
egories, the second hoard from Dragomelj comes 
closest to our hoard with eleven categories. It is 
followed by the first hoard from Gobavica above 
Mengeš with eight categories, Dolenje Ravne near 
Cerkno and Sv. Jakob above Debenje with seven 
each, the hoards from Šempeter near Gorica and 
Gradišče near Gornja Košana with six, the second 
hoard from Gobavica with four and the hoard from 
Gorenje near Kranj with two object categories.
Shaft-hole axes are most frequently, namely 
seven times, accompanied by bracelets, six times 
by rod-shaped ingots, five times by winged axes 
and socketed axes, and four times by plano-convex 
ingots, shaft-hole axe runners, thicker bronze 
sheet, and rounded melt. Three times, they are 
25
  Pavlin 2023, 263‒265, Maps 250‒253.
26
  Pavlin 2023, 270‒275, Maps 259‒262.
27
  Primas 1986, 193‒194 Fn. 205, Pl. 121: 2052,2053,2058.

186 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
accompanied by fibulae and thinner bronze sheet, 
and twice by daggers, sickles, and cast metal strip. 
The spearheads and billhooks have thus far only 
been found in the Jelenov klanec hoard.
In addition to the Late Bronze Age shaft-hole 
axes from the hoards, a number of chance finds are 
known from Slovenia. The most recent distribution 
map of these axes was published by Tina Nanut; 
it shows 24 Slovenian sites. With the exception of 
two sites in Dolenjska, they are all located in the 
western part of the country, in Gorenjska, Posočje, 
Notranjska and Primorska.
28
ARCHAEOMETRIC ANALYSES
OF THE HOARD
An important part of studying hoards is chemi-
cal analysis. In conjunction with archaeological 
data, the chemically determined composition of 
the alloys provides valuable information about 
the materials, the production methods, and the 
final products.
For finds made of copper alloys, archaeometric 
analyses are standard practice in Slovenian ar-
chaeology. The extensive corpus of analyses that 
has accumulated upon the seminal hoard study
29
 
serves as an excellent framework for drawing 
comparisons and collating samples that reflect the 
Bronze Age metallurgical tradition.
Methodology and samples
Objects for sampling were selected in 2002 at 
the National Museum of Slovenia in Ljubljana with 
respect to typology, total number of samples, and 
the compactness of the objects.
The latter was critical since samples were obtained 
by drilling after the oxide layer was cleaned off 
the surface. This method allows sampling metals 
from relatively deep within an object, ensuring 
a homogeneous and representative sample. The 
analyses were performed at the National Insti-
tute of Chemistry in Ljubljana according to the 
standardised procedure,
30
 meaning the results 
can reliably be compared to previous findings. 
28
  Nanut 2018, 147, Pl. 11.The list is supplemented by 
the sites Sovič above Postojna (Bavdek 2021, Pl. 1: 21) and 
Korinjski hrib (Grahek 2020, 293, Pl. 13.3: 3,4).
29
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996.
30
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 168–172.
The method used was ICP-AES, whereby reference 
materials were analysed in parallel with the samples 
to ensure consistent results, which forms part of 
the aforementioned standardised procedure. The 
samples were examined for copper, tin, lead, arse-
nic, nickel, antimony, cobalt, bismuth, silver, iron, 
manganese, and zinc. Table 4 shows the contents 
of these elements.
A total of 40 objects were sampled. This con-
stitutes approximately 10% of the entire hoard, 
which can be considered a statistically large enough 
sample to accurately reflect patterns regarding the 
prehistoric technologies used to work the precious 
material, as well as aiding in explaining how and 
why the objects were deposited. As is typically the 
case, however, it became clear in the interpreta-
tion phase that every extra analysis of objects less 
well represented in the sample would make the 
conclusions even more robust.
Results of the archaeometric analyses
The results are grouped by chemical element 
(metal). Some were added to the alloy intention-
ally, while others are impurities inherent to the 
metal. Therefore, the elemental composition of 
an alloy can indicate either which ores or which 
technologies were employed by the prehistoric 
metalworkers – or sometimes both, complicating 
further the interpretation of results.
Tin
Pure copper is a relatively soft metal. Alloying it 
with tin yields a harder metal that melts at lower 
temperatures. Tin was found in all samples at an 
average proportion of 3.28%, which is less than the 
global average of all the Late Bronze Age hoards 
from Slovenia
31
 but still relatively high considering 
that 30% of the samples are plano-convex ingots, 
which are typically made from raw copper and, as 
such, contain only trace amounts of tin.
The proportion of tin (Fig. 9) varies in the rela-
tively narrow range below 10%. In this respect, the 
sample from Jelenov klanec differs significantly from 
most other Slovenian hoards, aligning more closely 
only with hoards from the early Ha A period.
32
Upon closer inspection, the plano-convex ingots 
expectedly deviate most from the average, with 
a tin content between 1 and 2% and averaging 
31
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 185, Pl. 7.
32
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 184, Fig. 1.

187 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
at 1.81% (Fig. 10). Very similar is the case of a 
bar ingot fragment (Pl. 13: 24). But as a result of 
re-smelting, the chemical composition of ingots 
is different from that of raw copper due to either 
contamination or refinement, particularly regard-
ing the impurities present only in small amounts. 
Also worth noting are the fragment of a winged 
axe (Pl. 1: 11) and an unidentified flat object (Pl. 
15: 11), both of which contain less than 2% tin and 
seem to have been made from plano-convex ingots 
without the deliberate addition of other metals.
Pure copper contains only minute amounts 
of tin, typically far below 1%. The plano-convex 
ingots from Jelenov klanec, however, contain 
noticeably more than that, which may be due to 
several factors. An obvious but unlikely possibility 
is that the ore was unusually rich in tin. The key 
fact is that the proportions of other impurities 
vary considerably, suggesting that the ore was 
obtained from numerous sources. In light of this, 
it is reasonable to assume that tin was added to 
the copper deliberately and in carefully controlled 
proportions during smelting.
Among the objects from which the analysed 
samples were obtained, shaft-hole axes and their 
fragments are particularly numerous. The average 
tin content in this typological category is 3.87%, 
with most samples ranging from 3 to 5% (Fig. 11). 
This is expectedly and noticeably higher than in 
the plano-convex ingots but still not sufficient in 
most fragments for the alloy to be strong enough 
for axes.
33
 Nevertheless, the elevated tin content 
in axes indicates deliberate admixture.
In other objects as well, the addition of tin was 
clearly intentional with the aim of producing usable 
items (tools). Examples of such objects are the axes 
shown in Pl. 1: 9 and Pl. 9: 1, although in these 
two cases, the lead content is too high, which will 
be discussed below. In terms of utility, there are 
better examples, such as the two billhooks (Pl. 1: 
2 and Pl. 1: 3), particularly the latter containing 
5.29% tin, or the sickle shown in Pl. 1: 1 with a 
tin content of 2.98% that enabled easy sharpening 
of the blade.
Lead and zinc
Lead is a soft metal that melts at a relatively low 
temperature; therefore, it can be added to alloys 
in order to lower their melting point and improve 
casting properties. It is found in raw copper as an 
33
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 187.
impurity or sometimes in higher amounts in poly-
metallic ores from deposits rich in lead and zinc.
The lead content of the objects from the Jelenov 
klanec hoard varies widely. As shown in Figure 
12, most objects contain only small amounts of 
lead. Some have none at all, as is notably the 
case with all plano-convex ingots, but also with 
the winged axe fragment (Pl. 1: 11) and the flat 
fragment (Pl. 15: 11) mentioned among objects 
with a low tin content. The alloys of most other 
objects, however, are rich in lead (ranging from 
10 to 50%), again with the exception of shaft-hole 
axes (Fig. 13) since almost half of these contain 
between 25 and 50% lead. It must be noted that a 
high lead content in alloys is typical of Slovenian 
Ha B hoards
34
 as well as individual Ha B finds.
35
 
Another similarity between the Jelenov klanec 
hoard and other Slovenian hoards from the Ha 
B period is the low lead content in plano-convex 
ingots; as previously stated, the Jelenov klanec 
ingots contained no lead at all, while the average 
proportion of lead in ingots from other hoards is 
only 0.13%.
36
 In contrast, the percentage of lead is 
significantly higher in cast ingots from Slovenian 
hoards. With an average lead content of 24.84%, 
these are certainly the products of the next stage 
in ingot production. Unfortunately, too few items 
that could confidently be interpreted as cast ingots 
were found, so no comparison can be made. The 
two candidate items, the fragment of a flat object 
(Pl. 15: 11) and the fragment of a bar-shaped 
ingot (Pl. 13: 24), contain no lead. Nevertheless, 
the Jelenov klanec hoard clearly demonstrates a 
deliberate production of lead-rich alloys, and the 
differences in plano-convex ingot lead content may 
be due to an ore different from the one observed 
in all other analysed Slovenian hoards.
Raw copper typically contains only trace amounts 
of zinc. This metal, unlike copper, has a particularly 
low boiling point and is thus easily lost during 
processing, which is part of the reason for the 
late discovery and use of brass. The objects from 
the Jelenov klanec hoard contained amounts of 
zinc that can only be characterised as impurities 
(below 1%) and not intentional admixtures to 
produce new alloys. Nonetheless, it was detected 
in a significant 25% (10 out of 40) samples. It must 
further be noted that zinc was only found in alloys 
that also contained lead, more specifically, only in 
34
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 191, Fig. 4.
35
  Urankar 2003, 18–19, App. 11.
36
  Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 191, Pl. 10.

188 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
shaft-hole axe fragments. A possible explanation 
for the zinc admixture would be that the lead was 
obtained from galena, which commonly occurs 
together with the zinc-bearing sphalerite.
Arsenic, nickel, antimony
Arsenic, nickel, and antimony are primarily im-
purities in copper that can help determine the 
mineral composition of an ore. Ore deposits 
invariably contain a variety of minerals, and 
prehistoric metalworkers were not equipped to 
separate them completely. Copper minerals can 
thus contain minerals of other metallic elements. 
The total amount, as well as the ratio of arsenic, 
nickel, and antimony found in copper, can indicate 
the mineral composition of the ore from which it 
was made.
37
Based on the ratio between these three elements, 
seven types of copper can be distinguished.
38
 This 
classification is especially useful for raw copper, 
that is to say, plano-convex ingots, the primary 
product of smelting furnaces. With alloys, the 
admixture of other metals dilutes the proportional 
content of the impurities or alters their relative 
proportions by introducing impurities of its own.
An overview of the Jelenov klanec hoard provides 
examples of all seven types of copper. Type 1 is the 
most common overall, distinguished by the highest 
arsenic content (Fig. 14). Plano-convex ingots (Fig. 
15) are equally distributed among three types: 1, 
5, and 6. The prevalent impurity in the copper 
composing these objects is, therefore, antimony. 
Shaft-hole axes (Fig. 16) are predominantly made 
from type 1 copper, followed by types 2 and 5. 
The relatively largest impurity in this group is, 
therefore, arsenic.
A similar situation is found in Figure 17 il-
lustrating the ratios between the three elements. 
Two further clusters clearly stood out from among 
the results of the analyses: plano-convex ingots 
(black squares, group B), which gravitate toward 
a higher antimony content, and shaft-hole axes 
(red triangles, group C), which tend to have higher 
levels of arsenic.
The generally rather uniform group of plano-
convex ingots features two exceptions, both of 
which importantly relate to other finds. The first 
is plano-convex ingot fragment Pl. 13: 25 of type 3 
copper with a high nickel content. The only other 
37
  Trampuž Orel, Heath 2001, Fig. 11.
38
  Classified according to Rychner, Kläntschi 1995, 
134; Trampuž Orel, Heath, Hudnik 1996, 202, Fig. 11.
items made from one of two nickel-rich coppers, 
either type 3 or type 4, are the two billhook frag-
ments (Pl. 1: 3 and Pl. 1: 2), the fragment of a flat 
object (Pl. 15: 11), and the winged axe fragment 
(Pl. 1: 11). This group is relatively homogeneous 
in the statistical sense (Fig. 17: group A), suggest-
ing that the items were made from the same ore.
The second exception is plano-convex ingot 
fragment Pl. 14: 12, which is notably found at 
the far arsenic end of the spectrum together with 
the objects comprising group C, the majority of 
which are shaft-hole axes. As is the case with 
ingot fragment Pl. 13: 25 in relation to group A, 
Pl. 14: 12 could reflect the specific composition 
of the ore from which it and most shaft-hole axes 
were fashioned.
On average, the impurities in the objects from 
the Jelenov klanec hoard amount to 3.47%. There 
is a clear contrast between plano-convex ingots, 
averaging 3.67%, and shaft-hole axes, with only 
1.59% impurities. This is likely due to the fact 
that the axes are made of alloys in which the pro-
portion of the impurities inherent to the copper 
has been diluted by considerable amounts of tin, 
lead, and iron. In contrast, the ratio between the 
impurities was mostly unaffected by the addition 
of relatively pure metals, which suggests that the 
proposed classification can be applicable beyond 
raw copper.
Iron
Of all the elements composing the objects from 
the Jelenov klanec hoard, iron is the most enig-
matic. The proportion of iron in copper reflects 
foremost how the copper ore was processed, but 
as a trace mineral, it is less telling.
39
 In general, 
copper obtained through more primitive smelting 
procedures contains less iron than copper produced 
by means of more sophisticated technologies.
40
 In 
terms of facilitating an increased proportion of 
iron in the final alloy, slagging is considered the 
most significant development.
41
Even at a cursory glance, the objects can be 
divided into two groups based on their iron con-
tent (Fig. 18), the first ranging from 0 to 0.01% 
iron and the second exceeding 0.75%. Shaft-hole 
axes again stand out (Fig. 19) since they form the 
majority of iron-rich objects. Even though the 
number of analyses that were performed may be 
39
  Pernicka 1999, 165–166.
40
  Craddock, Meeks 1987, 190.
41
  Cooke, Aschenbrenner 1975, 264.

189 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
somewhat too low to permit drawing iron-clad 
statistical conclusions, the fact that high contents 
of iron are limited to a single type of object is 
conspicuous and warrants further investigation. 
It could turn out that the high levels of iron in 
the copper alloys reflect other factors other than 
one particular copper ore processing technology.
Interpretation of the analyses
By employing basic statistical methods, interest-
ing insights can be scraped from the characteristic 
green patina that covers the results of the analyses 
performed on copper samples from the Jelenov 
klanec hoard. As copper forms the base of the alloy, 
it seems fitting to address it first. The hoard from 
Jelenov klanec is a collection of objects made from 
statistically distinct types of copper, indicating that 
different ores from different deposits were used. As 
discussed previously, the amount of impurities in 
plano-convex ingots is relatively high. The fact that 
arsenic and antimony make up the bulk suggests 
that the ores may have been rich in tetrahedrite 
and tennantite. In contrast with the broad variety 
of impurities, the tin content is very consistent 
across the analysed plano-convex ingots, which 
may be attributed to deliberate alloying. However, 
it is the form that is striking: with fragments of 
plano-convex ingots, one would normally expect 
raw copper, whereas the material from Jelenov 
klanec had been smelted at least once.
Most other objects consist of even more com-
plex alloys in which copper and tin were further 
supplemented with either lead, iron, or both. Figure 
20 shows the ratio between the two metals and, at 
the same time, the clear contrast between plano-
convex ingots and all other objects. It is evident 
that the alloys were tailored to their purpose; in 
other words, the metalworkers must have been 
familiar with the properties of the different alloys 
in terms of both casting them into a mould and 
how the final product would perform. Shaft-hole 
axes stand out from the results with peculiar 
ranges and amounts of added lead and iron. The 
addition of lead is, in fact, not very remarkable; 
it was rather commonplace in the discussed pe-
riod and simple from a technological perspective. 
However, the high levels of iron are an entirely 
different story. While iron will melt in copper at 
high temperatures,
42
 it was not available to the 
42
  Craddock, Meeks 1987, 192, 198.
Bronze Age craftsmen in the required form. The 
handful of very early examples of these types of 
alloys, which have been thoroughly studied,
43
 
are very much the exception and not the rule. In 
the case of Jelenov klanec, iron is found in high, 
although admittedly varying proportions only in 
shaft-hole axes. We believe this is not due to flaws 
in the metallurgical procedures but due to clearly 
intentional alloying. Perhaps Jelenov klanec even 
harbours the secret of how exactly this alloy was 
produced: besides copper objects, two specimens 
of limonite ore (Pl. 17: 22,23) were recovered from 
the hoard. The prehistoric metalworkers could 
conceivably have produced the alloy by adding 
ground limonite, a frequently occurring iron oxide, 
into the copper. No extra furnace is necessary; the 
procedure could be performed in a crucible given 
sufficiently high temperatures and a reducing 
atmosphere, which can be achieved through the 
addition of charcoal. Under these conditions, the 
oxides from the limonite are reduced, and the free 
iron can thus melt into the copper.
44
The iron content in the final alloy is mostly a 
function of the temperature
45
 and the proportion 
of added limonite ore. Since shaft-hole axes formed 
one type of premonetary currency,
46
 their weight 
was likely an important consideration. By intro-
ducing lead and iron into the alloy, the amount of 
required copper, which was a precious material, 
could be greatly reduced. The admixture of iron 
possibly made the alloy more brittle, which meant 
an axe could more easily be broken into pieces of 
smaller value. The fragments from Jelenov klanec 
must have been in circulation for quite some time, 
judging by the extent of wear.
To verify the validity of our findings, we com-
pared the Jelenov klanec sample analyses against 
the ICP-AES analyses of shaft-hole axes from other 
Slovenian sites: Šempeter, Košana, Ulaka, Hruševje, 
Stična, Cvinger nad Koriti, Gastabil,
47
 Gorenje pri 
43
  Cooke, Aschenbrenner 1975.
44
  To verify our hypothesis, we performed several 
test smeltings in laboratory conditions. Besides copper 
and lead (which would have formed an alloy like that 
found in shaft-hole axes), we used a ground mixture of 
limonite and charcoal. At first glance, the resulting metal 
did not deviate from typical copper. However, the rapid 
XRF analyses performed by Eva Menart of the National 
Museum of Slovenia, to whom we are deeply grateful, have 
revealed a higher iron content in the alloy.
45
  Craddock, Meeks 1987, 192, Fig. 2.
46
  Turk, Svetličič 2018, 28–30.
47
  Trampuž Orel, Heath 1998, Pl. 1.

190 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Kranju,
48
 and an unknown site from the region 
of Notranjska.
49
 As it turns out, all hitherto anal-
ysed shaft-hole axes from the territory of modern 
Slovenia are made of similar copper alloys (Fig. 
21). The ratio between tin, lead, and iron is also 
broadly similar (Fig. 22), although the proportion 
of tin is higher in the samples from Jelenov klanec 
than what is found at most other Slovenian sites. 
The ratio between iron and lead (Fig. 23) suggests 
that both of these metals were added deliberately 
and in relatively high proportions, as is also the 
case at other Slovenian sites. The shaft-hole axes 
from Jelenov klanec form two reasonably distinct 
groups: the first contains up to 10% lead, while the 
second is characterised by proportions exceeding 
20%. The first group is particularly noteworthy 
since Jelenov klanec is the only Slovenian hoard 
where axes with such amounts of lead have been 
recorded, and also because the average lead con-
tent in shaft-hole axes from Jelenov klanec is 
below that of other such objects from Slovenia. A 
possible interpretation is that the resident metal-
worker at Jelenov klanec employed two different 
procedures or that at least two different craftsmen 
are responsible for the sampled finds. It must be 
emphasised that the group of shaft-hole axes, in 
particular, has a significantly lower tin content 
than what is found in shaft-hole axes from other 
Slovenian sites, once again placing this group of 
items below the global average. The variety of al-
loys recovered from different sites indicates that 
there were several producers of shaft-hole axes, all 
of whom were familiar with how to make the alloy 
(by adding iron) and with the form of shaft-hole 
axes, which are considered to have been a form 
of premonetary currency.
Taking into account how the hoard was depos-
ited, the extent of wear observed in the fragments 
from Jelenov klanec could not have resulted from 
postdepositional processes. It seems that not only 
shaft-hole axes, but other objects as well were used 
as currency. Metal was likely considered valuable 
due to the skills and experience needed to process 
it. In any event, chemical analyses of the diverse 
array of finds from Jelenov klanec reveal precious 
glimpses into the metallurgical knowledge and trade 
connections of the period. Based on the observed 
relationships between plano-convex ingots and 
final products, as well as on the great similarity of 
the results obtained for objects of the same type, 
48
  Nanut 2018, 157.
49
  Urankar 2003, App. 1, Cat. no. 30.
we could even speculate that this is the work of 
a single craftsman who was based in the area of 
modern Kranj. Further supporting the existence 
of a specific local workshop is the fact that analy-
ses of shaft-hole axes from other Slovenian sites 
diverge from those of Jelenov klanec. Consider-
ing how worn the fragments are, the metal must 
have been circulated actively, possibly from time 
to time finding its way back to the metalworker, 
as suggested by the limonite ore found in the 
hoard. Only for the metalworker would the iron 
ore have held any value, since only he possessed 
the knowledge and skills required to utilise it, and 
perhaps it was, therefore, he himself who buried 
his treasure at Jelenov klanec.
SETTLEMENT FINDS
Pottery
In the area of the rescue excavations on Jelenov 
klanec, significant quantities of prehistoric, high 
mediaeval and modern pottery were discovered. 
The stratigraphic data on these finds is – if present 
at all – extremely poor. Among the prehistoric pot-
tery, we have only recognised those from the end 
of the Bronze Age and from the earlier Hallstatt 
period. A selection of representative pottery forms 
is presented here.
The biconical cups with a high handle and a 
concave base (Pl. 17: 26) are not very chrono-
logically sensitive, as they are typical of both the 
younger and late Urnfield culture and the early 
Hallstatt phases.
50
 Large bowls with sharply broken 
shoulders, a vertical rim, and a characteristic high 
strap handle (Pl. 17: 27) are typical only for the 
Podzemelj horizon, both in the graves from Kranj 
(Vila Prah) and more widely in Gorenjska and in 
central Slovenia.
51
50
  They appear already in the Ha A period of the earlier 
Urnfield culture (Grahek 2015, 37–38, Fig. 30: G950). We 
know them from the cemetery at the courtyard of SAZU 
in Ljubljana (Stare 1954, Pl. 48: 1; 51: 5; cf. Škvor Jernejčič 
2014a, 59, Fig. 4.52). Similar forms are also found in graves 
of the Podzemelj and Stična horizons of the Early Iron 
Age in Dolenjska (Dular 1982, 61–62, Pl. 21: 180–182) 
and, e.g., in contemporaneous graves in Frög-Rosegg in 
Carinthia (semicircular cups with overhanging handle 
type 2 according to Desiree Ebner-Baur (2020, 115, Pl. 
71, 316, Pl. 146: 51).
51
  Škvor Jernejčič 2017, 147, Pl. 3: 10; Dular 1982, 61, 
Pl. 21: 175–179; Božič 2015, 59–60.

191 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
Spherical jars with a slightly everted rim are 
often decorated with impressed plastic ribs (Pl. 
17: 28).
52
 There is a rare ribbed decoration in the 
form of garlands on some of the jars (Pl. 17: 29), 
for which the most appropriate comparisons are 
from the Styrian sites of the Ha B horizon of the 
Late Bronze Age.
53
There are many dishes with an inverted rim of 
various sizes (Pl. 18: 1–5). Their comparisons can 
be found among contemporary Kranj settlement 
material
54
 as among the grave finds there.
55
 No 
dishes with an inverted rim with horizontally or 
vertically perforated lugs can be found among 
the ceramic finds from Kranj published thus far 
(Pl. 18: 3–5).
56
 Large open jars or deep bowls 
decorated with plain or impressed ribs are also 
rare among the settlement materials from Kranj 
(Pl. 18: 6,7).
57
 In contrast, lids and baking lids are 
frequent (Pl. 18: 8).
58
The most common decoration on ceramic ves-
sels are plain and, even more frequently, impressed 
plastic ribs (Pl. 17: 28,29; 18: 6–8). In addition, 
embossed, incised, and grooved ornaments appear 
(Pl. 18: 10–17). The decoration of impressed bronze 
buttons can be seen on individual pieces of pottery 
(Pl. 18: 9), which is specific for the final stages 
of the Late Bronze Age in Gorenjska and also in 
central Slovenia, and especially for the first Early 
Iron Age horizon.
59
 A few examples of colanders 
appear among the vessel fragments (Pl. 18: 18), 
and there are also numerous spindle-whorls of 
various shapes (Pl. 18: 19–21).
60
52
  Similar forms from the contemporary Kranj settle-
ment: Horvat 1983, 170, Pl. 14: 9–12; Rozman 2004, 80, 
Pl. 5: 11.
53
  Lamut 1988–1989, Pl. 13: 1 (Ormož); Dular 2013, 
177, Pl. 63: 13 (Grajski grič (Castle Hill) in Ptuj).
54
  Horvat 1983, Pl. 9: 1–22; 10: 1–17; Rozman 2004, 
80–81, 86, Pl. 4: 2–4; 6: 1,3,5,6; 18: 1–5,7,9,12.
55
  Škvor Jernejčič 2017, Pl. 4: 4; 5: 2; 8: 8.
56 
 Cf. Grahek 2016, 150, Fig. 45: La 9.
57
  Horvat 1983, 170, Pl. 15: 4; Rozman 2004, 82, Pl. 
9: 3,12.
58
  Horvat 1983, 176, Pl. 23: 1‒13; Rozman 2004, 79–80, 
83–84, Pl. 1: 6; 5: 4; 11: 2; 13: 8.
59 
 Dular 1982, 89, Fig 5D: 1–3; Škvor Jernejčič 2017, 
146–147, Pl. 2: 1,3: 10; Škvor Jernejčič, Štibernik, Gru-
škovnjak 2023, 492, Fig 10: 1–3,8,9.
60
  Similar forms from the contemporary Kranj settle-
ment: Horvat 1983, 178, Pl. 26: 4–9; Rozman 2004, Pl. 
4: 15; 9: 16; 10: 2; 12: 15; 14: 10; similar forms from the 
contemporary Kranj graves at the site of Vila Prah: Škvor 
Jernejčič 2017, 146–147, Pl. 2: 7–14; 3: 1–4.
Ceramic vessels show both the characteristics 
of the expiring Urnfield culture and the initial 
horizons of the Early Iron Age. Those ceramic 
shapes and the decorative motifs, which show 
greater chronological sensitivity among the mate-
rial from Jelenov klanec, can be dated to a fairly 
uniform time horizon of the Podzemelj horizon 
or of the so-called Iron horizon of the end of the 
9
th
 and the range of the 8
th
 century BC.
61
Ceramic figurines
Among the ceramic material, there were also 
two fragmented figurines (Fig. 24):
1. Fragmented zoomorphic figurine. The roughly 
shaped, grey-burnt body of a four-legged animal 
with broken-off and restored legs and a broken-
off tail and head has been preserved. The body 
is marked with dots, five on one side and ten on 
the other side, which may indicate the depiction 
of a boar. L. 5 cm; w. on the central part of the 
body 1.5 cm.
2. Fragmented zoomorphic figurine. The roughly 
shaped, orange- and grey-burnt body of a four-
legged animal is preserved, with the right front 
leg preserved and the remaining three legs broken 
off and restored. The tail is also broken off. The 
schematic head suggests a horned animal, perhaps 
a bovine. L. 3 cm; w. on the central part of the 
body 1.3 cm.
Ceramic animal figurines are a rare find in 
the Late Bronze and Early Iron Ages. Among the 
contemporaneous grave finds, the fragmentary 
figurine from Barrow VI at the Kapiteljska njiva 
cemetery in Novo mesto is a good comparison for 
the figurines from Kranj.
62
 Numerous contem-
poraneous analogies appear among the ceramic 
zoomorphic figurines from the settlement of the 
younger horizon of the Ruše group in Ormož.
63
 
For these figurines, Brane Lamut notes that in 
Ormož they most often lay near hearths, perhaps 
as a substitute for the votive sacrifice of animals.
In addition to the above, we find comparisons 
for the four-legged animals from Kranj in a ceramic 
figurine from Sisak, the Iron Age Segestica,
64
 and 
61 
 Teržan, Črešnar 2014, 706–713.
62
  Križ 2022, 48, Fig. 48, Pl. 26: 1. Mateja Belak drew 
our attention to the figurine.
63
  Lamut 1987, 56, Fig. 32; Lamut 1988–1989, 242, Pl. 
19: 5; Dular, Tomanič Jevremov 2010, 76–77, Fig. 91: 3–6.
64
  Drnić 2020, 173–174, Fig. 108.

192 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
from a cult site in a mound next to the Turska 
kosa hillfort near Topusko in Croatia.
65
 Due to 
more detailed figural elements in these cases, such 
as mane and horns, we can assume depictions of 
horses or cattle. In this regard, it is interesting that 
the horned figurine from Kranj (Fig. 24: left) has 
a slightly arched back so we can perhaps assume 
that it is modelled as a riding animal.
Bronze pins
The only metal finds from the excavation area 
contemporaneous with the hoard are two bronze 
pins (Fig. 25; Pl. 17: 24,25). For them, more pre-
cise locations of discovery have been preserved. 
A pin with a small conical head was discovered 
near the hoard, namely during the excavation 
of the profile between trenches 1 and 2.
66
 A pin 
with a spherical head and a row of joints on the 
shank was discovered much further west of the 
hoard, namely in a trench for a cable line along 
the Ljubljanska cesta road.
Pins with a small conical head are numerous at 
the transition from the Urnfield to the Hallstatt 
period. Based on the chronological analysis of the 
graves from the courtyard of SAZU in Ljubljana, 
Stane Gabrovec classified them in horizon II (a and 
b) of this cemetery.
67
 In the chronological study 
of the Tolmin cemetery, Biba Teržan dated such 
pins to the late 9
th
 and the early 8
th
 centuries BC.
68
 
This chronological classification was confirmed by 
the recent radiocarbon dating of grave 174 with 
this type of pin from the courtyard of SAZU in 
Ljubljana. It places this type of pin to the so-called 
iron horizon of the beginning of the Early Iron 
Age, to the end of the 9
th
 and the first half of the 
65
  Čučković 1988‒1989, 439–443, Pl. 4: 9–11; Čučković 
2004, 198–208, 347–352 (Cat. no. 23.1–11, 25.2).
66
  If we place the documented depth (z = + 2.24 m) of 
the pin discovery location in the southern profile of the 
trench 1 (cf. drawing documentation of the excavations 
from Jelenov klanec at the Institute for the Protection of 
the Cultural Heritage, Kranj Regional office), we conclude 
that it was most likely discovered in layer 7, just over 3 m 
to the west of the location of the hoard. According to the 
stratigraphic superposition, the layer 7 is contemporaneous 
or slightly older than the hoard.
67
  Gabrovec 1973, 343–348, Fig. 2; cf. also Carancini 
1975, 268–271, Pl. 60: 2017–2036; 61: 2040–2061 (pins 
of the Vadena type, characteristic of the 8
th
 century BC). 
68
  Teržan 2002, 88–89.
8
th
 century BC.
69
 The central distribution area 
of bronze pins with a small conical head of the 
Vadena type is between Veneto in northern Italy 
and central Slovenia.
70
Pins with a spherical head and a row of joints 
on the shank were spread from the Po plain to 
western Pannonia during the 8
th
 century BC but 
were most common in central Slovenia.
71
The two pins confirm the dating of the entire 
researched area at the Jelenov klanec site to the 
transition from the Late Bronze Age to the Early 
Iron Age, approximately in the range from the end 
of the 9
th
 to the 8
th
 century BC.
THE GRAVE OF A NEwBORN
Barely 4 m northwest of the hoard, an inhuma-
tion grave of a newborn
72
 was buried in the gravel 
geological sediment. The skeleton lay in a partially 
shrivelled lateral position with a view to the south-
west (Fig. 26). The grave had no grave goods; a 
few stone flakes lay in the immediate vicinity.
73
 
For this reason, the excavators considered in the 
first research note that it was an Early or Middle 
Bronze Age grave.
During the archaeological research at Jelenov 
klanec, the prehistoric finds were represented ex-
clusively from the transition from the Late Bronze 
Age to the Early Iron Age. Due to the proximity of 
both the hoard and other objects from this rather 
narrow time horizon, we decided to check the age 
of the grave by the radiocarbon dating of one of 
the bones. We chose the left femur, which was 
dated at the beginning of 2023 in the Radiocarbon 
Laboratory in Poznan.
74
Radiocarbon dating of the bone gave a result of 
2525+/–30 BP , which with 1-σ (68.3%) probability 
represents dating in the range of 778–569 BC, with 
a 2-σ (95.4%) probability, dating in the range of 
69
  Škvor Jernejčič 2014b, 370–371, Fig. 22.1.9–10; 
Teržan, Črešnar 2014, 706–713, Fig. 37; 38.
70
  Škvor Jernejčič 2014a, 169–172, Fig. 4.160, list 11.
71
  T eržan 1990, 96, 155, map 23; Škvor Jernejčič 2014a, 
158, Fig. 4.149: 6–9.
72
  The anthropological analysis of the skeleton was 
carried out by Petra Leben-Seljak: Anthropological analysis 
of a child’s skeleton from Kranj (Jelenov klanec), Žiri, 14 
September 1998. The report is stored in the Archives of the 
Institute of Archeology ZRC SAZU under the number 585.
73
  Sagadin, Josipovič 1998; Perko 2011, 60 4.5.
74
  Poznan Radiocarbon Laboratory, analysis provider 
prof. dr. T. Goslar, analysis no. Poz-158490.

193 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj
791–544 BC (Fig. 27). The inhumation grave of a 
newborn from Jelenov klanec is therefore an Early 
Iron Age grave, approximately contemporary with 
or somewhat younger than the hoard. A wide time 
span between the 8
th
 and the first half of the 6
th
 
century BC in this radiocarbon dating is at the 
expense of the so-called Hallstatt plateau.
75
 The 
recent radiocarbon dating of inhumation graves in 
barrows from the Kongresni trg in Ljubljana can 
help assess its more precise temporal placement. 
They gave almost identical results, but their grave 
goods place them in the Podzemelj or the Iron 
horizon at the beginning of the Hallstatt period, 
in the range of the first half and middle of the 8th 
century BC.
76
 At this point, it is worth pointing 
out that many child skeletons without grave goods 
were also buried next to the mentioned barrows. 
The excavators initially assumed them to be of Ro-
man age, but they could also be contemporaneous 
with the burials in these barrows.
77
In the Early Iron Age, only cremation burial was 
widespread in Kranj and, with a few exceptions, 
in the entire Gorenjska region.
78
 In Kranj itself, 
the previously known Early Iron Age cremation 
graves are located 500 m and further north of 
the contemporaneous Hallstatt settlement.
79
 The 
grave of a newborn from the Early Iron Age is, 
therefore, special both in terms of its location, far 
away from contemporaneous graves, in terms of 
the inhumation burial rite, as well as in terms of 
age. Thus far, there have been no clearly identifi-
able children’s graves from the Early Iron Age in 
Kranj.
80
 Isolated inhumation graves of infants and 
young children are known in numerous cases in 
the Italian Veneto during the Iron Age and Ro-
man period in an environment of exclusive or 
predominant cremation.
81
75
  Teržan, Črešnar 2014, 703–704.
76
  Škvor Jernejčič, V ojaković 2023, 609–611, Fig. 16; 17.
77
  Škvor Jernejčič, Vojaković 2023, 595–596.
78
  Škvor Jernejčič 2017, 141–142.
79
  Rozman 2004, 56–59, Fig. 1; Sagadin 2023, 429–430, 
Fig. 1.
80
  This is also connected with extremely poorly preserved 
bone material from the cremation graves. For one of the 
graves from Villa Prah, Borut Toškan assumes the burial 
of a child due to the addition of a shell, which is typical 
for child burials (Toškan 2017, 153, Fig. 13).
81
  Perego 2014, 163, 173.
CONCLUSION
The hoard from Kranj is very similar to the 
newly discovered hoards from Gorenjska, No-
tranjska, and Primorska regions in central and 
western Slovenia, recently identified as hoards of 
the San Francesco (Bologna) ‒ Šempeter type. It 
belongs to this type of hoard due to its composi-
tion with the predominant bronze shaft-hole axes, 
the fragmentation of the objects, and the fact that 
it was discovered at the edge of a contemporary 
settlement.
82
 The objects from the hoard belong to 
a longer period between the 10
th
 and 8
th
 centuries 
BC and its deposition is placed at the beginning 
of the Iron Age, in the range of the 8
th
 century 
BC. In the environment of hoards of the San 
Francesco (Bologna) ‒ Šempeter type, the Kranj 
hoard is among the older ones. Namely, there are 
no chronologically sensitive elements of attire 
from the 7
th
 or 6
th
 century BC, such as the ones 
that appear in hoards from Šempeter, Dragomelj, 
and Gobavica above Mengeš.
83
The hoard from Jelenov klanec is special in 
many ways. The first feature is the presence of 
limonite and iron slag in the hoard. Its location in 
the conglomerate shelter is also special. The stone 
slabs reported as its covering are comparable to 
the stones with which the hoards from Gobavica 
above Mengeš were surrounded.
84
 Zoomorphic 
ceramic figurines discovered nearby and an isolated 
contemporaneous or slightly younger inhumation 
grave of a newborn complete the list of peculiarities.
Acknowledgements
We would like to thank Verena Perko, Manca Omahen 
Gruškovnjak, and V eronika Pflaum for making the materi-
als of the Gorenjska Museum in Kranj available. We are 
grateful to Milan Sagadin, Judita Lux and Primož Predan 
for the information. 
82
  T urk 2018, 398–400, Fig 3. T o the hoards listed there, 
a recent publication of the hoard from Sv. Jakob above 
Debenje (Nanut 2018) and the first information about the 
Malnica near Klana hoard in Croatia (Blečić Kavur 2021, 
545, Fig. 7) should be added, as well as a comprehensive 
publication of the settlement hoard Dragomelj II (Turk, 
Svetličič, Pavlovič 2022, 116–125, G1285–G1464).
83
  Furlani 1996, 79–80, 85–86, Fig. 4; Turk, Svetličič, 
Pavlovič 2022, 119–121, G1285–G1286; Pavlin, Turk 
2014, 49–50.
84
  Pavlin, Turk 2014, 52, Fig. 13.

194 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 1: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 1: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

195 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 2: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 2: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

196 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 3: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 3: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

197 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 4: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 4: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

198 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 5: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 5: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

199 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 6: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 6: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

200 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 7: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 7: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

201 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 8: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 8: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

202 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 9: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 9: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

203 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 10: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 10: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

204 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 11: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 11: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

205 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 12: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 12: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

206 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 13: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 13: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

207 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 14: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 14: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

208 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 15: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 15: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

209 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 16: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 16: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. All bronze. Scale = 1:2.

210 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
T. 17: Kranj – Jelenov klanec. 1‒23 depo; 24‒29 naselbinske plasti. 1‒19,24,25 bron; 20,21 železova ruda (limonit); 22,23 
železova žlindra; 26‒29 keramika. M. 1‒25 = 1:2; 26‒29 = 1:3.
Pl. 17: Kranj – Jelenov klanec. 1‒23 hoard. 24‒29 settlement layers. 1‒19,24,25 bronze; 20,21 iron ore (limonite); 22,23 
iron slag; 26‒29 pottery. Scale 1‒25 = 1: 2; 26‒29 = 1:3.

211 Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju
T. 18: Kranj – Jelenov klanec. Naselbinske plasti. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 18: Kranj – Jelenov klanec. Settlement layers. All pottery. Scale = 1:3.

212 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ
Primož Pavlin
Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Inštitut za arheologijo
Novi trg 2
SI-1000 Ljubljana
primoz.pavlin@zrc-sazu.si
https://orcid.org/0000-0003-0739-5191
Peter Turk
Narodni muzej Slovenije
Muzejska ulica 1
SI-1000 Ljubljana
peter.turk@nms.si
https://orcid.org/0000-0003-1995-0113
Rafko Urankar
PJP d. o. o.
Trg Alfonza Šarha 1
SI-2310 Slovenska Bistrica
rafko.urankar@guest.arnes.si
Draško Josipovič
Oldhamska 8
SI-4000 Kranj
Slikovno gradivo: ‒ Sl. 1, 8 (risba, foto: Drago Valoh). ‒ Sl. 5, 6 (risba: Tamara Korošec). ‒ Sl. 2, 3, 7, 26 (foto: Milan 
Sagadin). ‒ Sl. 4, 24, 25 (foto: Tomaž Lauko). ‒ T. 1‒18 (risba: Vesna Svetličič, Dragica Knific Lunder, foto: Drago Valoh, 
postavitev: Tamara Korošec).
Illustrations: ‒ Fig. 1, 8 (drawing, photo: Drago Valoh). ‒ Fig. 5, 6 (drawing: Tamara Korošec). ‒ Fig. 2, 3, 7, 26 (photo: 
Milan Sagadin). ‒ Fig. 4, 24, 25 (photo: Tomaž Lauko). ‒ Pl. 1‒18 (drawing: Vesna Svetličič, Dragica Knific Lunder, 
photo: Drago Valoh, DTP: Tamara Korošec).
Finančno je nastajanje članka podprla Javna agencija RS za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (raziskovalni projekt št. 
T6–3382 (realizacija kemičnih analiz izbranih bronastih predmetov) ter raziskovalna programa št. P6–0064 in P6–0283).
The writing of the article was financially supported by the Slovenian Research and Innovation Agency (Research project 
No. T6-3382: realization of chemical analyses of selected bronze objects; Research programs No. P6-0064 and P6-0283).