V S E B I N A AKTUALNO - Slavnostnim obletnicam na rob ___03 Umrl je Avgust Delavec, Častni član PZS __04 Zoran Jerin (1925 0 2005) __05 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - Beseda na vrhu ___06 KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK___ 19 PLANINSKI VESTNIK__ 20 KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE__21 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO_ 22 POROČAJO 24 IZ DRUŠTVENIH GLASIL 32 MLADINSKA PRILOGA (MendE 0 0 0 0 0 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE - Pravilnik o priznanjih PZS (čistopis)__ Z/UO-01 - Izdelava in predložitev obračuna davka iz dobička za leto 2004 DURS do 31.03.2005 _ Z/UO-06 - Sklep o imenovanju Mladinske komisije UO PZS _ Z/UO-07 - Imenovanja in razrešitve, sprejete na 16. seji UO PZS dne, 10.03.2005__ Z/UO-07 - Najvišje cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah I. in II. kat. v letu 2005_ Z/UO-08 - Zapisnik 15. seje UO PZS z dne, 03.12.2004 ___ Z/UO-09 - Pravilnik Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS_ Z/UO-18 - Normativi za obrabo opreme pri akcijah usposabljanja, na vodenih turah ali delovnih akcijah za 1.2005 Z/UO-22 - Obračun članskih znamkic znamkic PZS za leto 2005 Z/UO-24 Kataster planinskih poti dodatek TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O SLAVNOSTNIM OBLETNICAM NA ROB Polna Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila 18. februarja zvečer priča umetniško izvedeni proslavi treh obletnic 0 110 let Aljaževega stolpa, 110 let Planinskega vestnika in 30 let prvega vzpona po južni steni na Makalu. O pomenu smo precej povedali že zadnjič, še več je v današnji številki, zato tukaj nekaj besed o sami proslavi. V bistvu je bila najprej namenjena Planinskemu vestniku, a ker se je samo uredništvo ni upalo lotiti, je vso stvar pognal naprej predsednik Franci Ekar, pritaknil še Aljažev stolp in Makalu, nakar so in smo poprijeli tudi drugi. Da je planinstvo tudi, včasih pa celo predvsem kultura, je izpričala sama proslava, nastopajoči, voditeljica, pa tudi občinstvo. Vsake toliko časa se mora planinstvo predstaviti tudi na odru in s tem simbolično prikazati svojo dejansko vrednost za Slovence in Slovenijo, saj je vsakodnevno dogajanje krajevno, časovno in kakovostno preveč razpršeno in raznoliko, da bi bilo že na prvi pogled razvidno (celo najbolj običajno planinsko pohodništvo in izletništvo se v medijih pojavlja pod tujimi imeni). Tako so vrednost planinstva razumeli tudi nastopajoči kulturniki, saj so sodelovali rade volje, nekateri le za simbolične zneske, zvezda večera pa ne le zastonj, temveč na svoje stroške. Prav je, da tudi sami planinci tako razumemo in cenimo svoje poslanstvo. Zato je izostanek zastonj pogostitve le majhna žrtev za planinske goste. Zadnjih nekaj let se kar vrste prireditve v spomin na zgodovinske dogodke, ki so 0 čeprav planinski 0 pomembno utrdili slovensko narodno zavest in svetu dostojno predstavili Slovenijo kot razvito in kulturno alpsko državo. Ob tem ugodju, ki nas upravičeno navdaja s ponosom, pa se ne bi smeli uspavati in kar obsedeti na lovorovih vencih. Bolj kot to se moramo vprašati, kaj mi tukaj in zdaj počenjamo takega, česar se bodo naši nasledniki s hvaležnostjo in ponosom spominjali čez petdeset ali sto let. Odhod gorskih reševalcev od PZS pač ni osvoboditev. Nižanje slovenske t'himalajeT od redkih najvišjih na množico, a tnižjihT vrhov? Večanje števila planinskih društev in manjšanje števila organiziranih planincev? S čim se lahko postavimo pred Slovenijo, češ, če nas ne bi bilo, pa tudi tega in tega ne bi bilo, oziroma, česar mi ne naredimo, tega ne more namesto nas narediti nihče drug? Prav je, da vsak hodi v hribe na svoj način, a del tistega, kar zmore in zna več od povprečja, naj le prispeva planinski skupnosti. Nobeno od dejanj, ki smo jih slavili, ni in ni bilo delo posameznika (ideje pa!). Stopili so skupaj in ne vlekli drug drugega nazaj. Vsako od teh treh dejanj - Aljažev stolp, Planinski vestnik in Makalu je bilo darilo slovenskega planinstva Sloveniji in Slovencem. Od sestankov, kjer se ukvarjamo le sami s seboj, nima nihče nič. Dokler bomo bolj narazen vlekli kot tiščali skupaj, nas kaki dostojni finančni meceni še povohali ne bodo. Danes slavimo, kar so nekoč naredili drugi za druge. Ta dediščina zavezuje tudi nas. Tone ŠKARJA UMRL JE AVGUST DELAVEC, ČASTNI ČLAN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (govor Danila Škerbineka, podpredsednika PZS na pogrebu) V imenu Planinske zveze Slovenije se želim posloviti od častnega člana Pla-ninske zveze Slovenije, častnega predsednika planinskega društva DovjeEMojstrana, dolgoletnega predsednika PD Dovje0 Mojstrana, njenega odbornika, zavzetega planinskega vzgojitelja, goskega reševalca, gorskega vodnika, od človeka, ki je bil do zadnjega vlakna svojega jaza predan planinski dejavnosti, ki je z neizmerno ljubeznijo in zavzetostjo delal kot zgodovinar in, čeprav amater, opravil profesionalni prispevek pri ohranjanju vsega, kar dokumentira in priča o dejavnostih, ki so se ali se še danes odvijajo v okviru planinske organizacije. Poslavljamo se od Avgusta Delavca, od Gustla, kot smo ga klicali prijatelji. Kjer koli se je v Dovjem in Mojstrani na področju planinstva po vojni pričelo obnavljati dejavnosti in je bilo potrebno pričeti z aktivnostmi, je mogoče najti priimek našega pokojnika, pa najsi bo pri planinskem društvu, ustanovitvi postaje gorske reševalne službe, alpinističnega odseka, malo kasneje pri planinskem gospodarstvu, pa leta 1958, ko je aktivno pričel delovati kot gorski vodnik in podobno. Mnogih pohval zaradi njegovega preudarnega in kvalitetnega vodenja je bil deležen s strani planinskih društev in posameznikov, ki jih je vodil še v svojih poznih letih. Njegovo ime najdemo med planinskimi zagnanci tudi v času, ko se je pričelo organizirano in načrtno delo s planinskim naraščajem, ko je bilo treba obnoviti ali na novo postaviti planinske objekte. Pa ne, da bi bile dejavnosti Gustla muhe enodnevnice. Ko se je nečesa lotil, je potem marsikaj opravljal in delal dolga desetletja, kot n. pr. zimski nadzor planinskih postojank v Vratih, tajniška in računovodska dela za postajo GRS Mojstrana in še bi lahko našteval. Kmalu po drugi svetovni vojni je veliko časa posvečal dejavnosti, s katero je sebi, svojim sodelavcem na tem področju in kraju dal trajni pečat. Pričel je zbirati podatke, dokumente in predmete, vezane na planinsko zgodovino. Prirejene priložnostne planinske razstave po letu 1975 so pokazale na nujo po urejenem objektu, kjer bi se lahko dragocene podatke pregledno in kvalitetno predstavilo. S pomočjo društvenih delavcev in somišljenikov so obnovili objekt, v katerem je danes razstavljena Triglavska muzejska zbirka, katere oskrbnik je bil vse do svoje smrti. Gustl se je v planinsko zgodovino tudi poglabljal. Bil je živ planinski leksikon. Pri pisanju poglavja o GRS za Planinski zbornik ob 110 letnici PZS mi je prispeval podatke, ki bi zagotovo šli v pozabo, bil pa mi je tudi dragocen sogovornik. Ko smo v začetku šestdesetih let pričeli organizirati republiške vodniške tečaje v Vratih, smo ga redno iskali in potrebovali. Ne le zaradi prostora v Vratih, temveč tudi za pomoč pri redni oskrbi tečajnikov, za sodelovanje v programu tečajev, za pomoč pri terenskem delu, itd, in je praktično bil član vodstva tečajev. Njegova iskanja in želje po spoznavanju novih gorskih in popotniških ciljev niso nikoli prenehali. Ko smo se leta 1976 odpravljali na Mt. Kenijo in 1981 v Cordilliero Blanco, je bil v ekipi, ki se je pripravljala na pot, med najaktivnejšimi. In v zrelih letih je opravil pristope, ki so še za nekatere mlajše predstavljali večjo preizkušnjo. In še nekaj iz teh odprav moram danes omeniti. Ob težkih preizkušnjah je bil mož, na katerega sem se lahko zanesel in nanj računal. Za obsežno, prizadevno ter kreativno delo in prijaznost, ki jo je izkazoval planinstvu in s tem planinski organizaciji, mu danes še enkrat izrekamo priznanje in zahvalo. Težko se je poslavljati od osebe, s katero se dolgo prijateljuje. Ob koncu minulega leta sva si v voščili napisala toliko lepih in vzpodbudnih besed. Le kratek čas so mu služile. Svojcem, prijateljem in Gustlovim društvenim sodelavcem izrekam iskreno sožalje. Ob prihodnjih poteh po gorah, skozi triglavske in gornjesavsko dolino se ga bomo spominjali, saj je preveč vsega, kar smo s njim doživeli, da bi ga pozabili. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Žalna seja za pokojnim AVGUSTOM DELAVCEM, Častnim članom Planinske zveze Slovenije, je bila v petek, 25.2.2005 ob 16.00 uri v avli Osnovne šole Mojstrana. Pogreb pokojnika pa v soboto, 26.2.2005 ob 16.00 uri na pokopališču na Dovjem. ZORAN JERIN (1925 S 2005) t'Kdor ubije monala (svetega ptiča Himalaje), ga bogovi kaznujejo z nemirom, da se bo moral vedno znova vračati tja do smrti 0T, je Zoran Jerin slišal prerokbo, ko je na svoji prvi odpravi v Himalajo 0 na Trisul leta 1960 0 skoraj ponevedoma ustrelil tega mavričnega fazana. In petnajst let pozneje, na zadnjem himalajskem potovanju, ko nekje pod vrhovi Ganeša odkloni menihov dar 0 sveto kovinsko kobro 0 je spet narobe: t'.. nemiren boš blodil po teh dolinah in gorah in želel, da bi še kdaj srečal človeka, ki ti bi dal sveto kačo ..T Če je slovenski himalajizem črpal moč iz želja in sposobnosti alpinistov, je bil Zoran Jerin tisti, ki je cilje opredelil v čas in prostor, kar pomeni, da je preštudiral literaturo, poiskal zemljevide in naredil načrt poti. Goro samo je prepustil alpinistom, bil je kronist, skrben zapisovalec, mnenje ali nasvet pa je povedal le na prošnjo ali vprašanje. Z njim sem bil leta 1965 na prvi odpravi na Kangbačen. Že na začetku je manjkalo denarja in štirje prostovoljci so v izhodiščnem mestecu Daranu čakali, ali bodo iz domovine poslali denar in nam bodo lahko sledili, ali denarja ne bo in se bodo vrnili domov. Zoran je bil med njimi 0 celo najbolje je ocenil, kdo lahko ostane in kdo naj gre naprej. Pri drugi odpravi na isto goro 0 leta 1974 0 mi je povsem zelenemu vodji močno pomagal v džungli katmandujske birokracije in mi po potrebi držal roko še vse do baznega tabora in prvi teden dela na gori. Nato je odšel proti tibetanski meji odkrivat neznane kraje, a tudi zatočišča za tibetanske upornike, kadar jih je kitajska vojska zasledovala. Novinar pač! Novinar, a tudi tehnik. Plovba po reki Tamur je bila njegova zamisel. Ni šlo sicer z bambusnim splavom za vso odpravo s tovori vred (kdo bi pa zapravil teden dni za gradnjo splava?), a športna etapa na zračnih blazinah (in pod njimi) po dvajset kilometrskem odseku divje reke je uspela in niti utonil ni nihče. O Himalaji in ljudeh je zvedel in vedel daleč več kot drugi. Ni nosil sebe po deželi, dežela se je vpijala vanj. Azijsko miren je več poslušal kot govoril, a kar naprej pisal v dnevnik in na papirčke, zvečer pa tipkal in tipkal Himalajski dnevnik in članke za Delo in TT. Hkrati dejaven član odprave in zmerno odmaknjen novinar je bil najboljši kronist in poročevalec, kar so jih naše odprave imele. t'In nekega leta in nekega dne spet strmiš v isto goro. Spet riješ v mehki sneg, pa se ti zaradi spominov zdi trši kot nekoč. Spet piješ šerpovski čaj. Mar je res slajši kot v davnih dneh? Popotnik se je spet vrnil k nasprotni mu gori in ta mu je zdaj kot star, dober znanec. Odbila ga je nekoč in spet zvabila k sebi. Tako kot počno s fanti lepotice. Saj še nismo povedali, kako lepa je ta srhljiva gora. Tako lepa, da zavrnjeni fantje sanjajo o njej.T Tako je zapisal duh druge odprave na Kangbačen, ki je šla popravljat primanjkljaj prve 0 vzpon na glavni vrh. In težo vodenja velike odprave je začutil takole: tNikoli ne bo noben vodja povedal vseh svojih občutkov v mesece dolgi bitki za Everest, v kateri je breme zmage sicer prijetnejše od bremena poraza, ni pa nič manj težko..T Petnajst let je med njegovo prvo in zadnjo potjo v Himalajo. Na Trisul je leta 1960 vsa odprava potovala z ladjo, do vrnitve je trajalo skoraj pet mesecev. Bolj kot ta odprava pa je bil za Zoranovo obzorje in za nadaljno smer slovenskega himalajizma pomemben pohod, ki sta ga z Alešem Kunaverjem opravila pozimi 1962-63 od Katmanduja do Dardžilinga po takrat še brezcestnem vzhodnem Nepalu. Takrat so se zarisali stvarni in za tiste čase tudi fantazijski cilji prihodnosti: Kangbačen, južna stena Lotseja, Everest, Kangčendzenga. To je bil prvi živi stik Slovencev z visoko Himalajo. Tretjič je bil v Himalaji na odpravi Kangbačen 1965, četrtič na Anapurno II leta 1969 in petič leta 1972 na prvi odpravi v južno steno Makaluja. Leta 1974 je spremljal drugo odpravo na Kangbačen, a je moral zaradi neodobrenega dopusta predčasno nazaj. Zadnjič je bil tam jeseni 1975, na samotnem pohodu z tvečnimT spremljevalcem Šerpo Pembo Gjalzenom. Lok skozi Langtang in Ganeš Himalajo mu je bil zaključek pohodov in začetek izpovedne knjige t'Himalaja, rad te imam!T Podaril mi jo je ob odpravi na Everest: tTonetu-sahabu v spomin na dneve, ko sva skupaj imela rada Himalajo 0 Zoran-sahab.T Imela sva jo rada in jo še imava. In vem, da kljub prerokbam Tvoj duh ne blodi po Himalaji, pač pa se mirno kot jutranje meglice dotika njenih pobočij in dviga k sončnim vrhovom. Zoran Jerin se je rodil 13.02.1925 v Celju in umrl 06.02.2005 v Ljubljani. Študiral je strojništvo, a se je že leta 1952 posvetil novinarstvu, najprej pri Poletu, nato pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Bil je urednik Tedenske Tribune (TT), Tiska za mladino in razvedrilo in Radarja. Napisal je knjigi Vzhodno od Katmanduja (MK 1965) in Himalaja rad te imam (MK 1978), kot soavtor pa je sodeloval pri knjigah Makalu (MK 1974), Kangbačen (MK 1976), Na vrh sveta (MK 1979) ter Letalstvo in Slovenci II (ZB 1990). Pri PZS je bil od 1963 0 2005 član komisije za odprave v tuja gorstva. Tone ŠKARJA IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE BESEDA NA VRHU 0 tak naslov je imela osrednja slovesnost, ki je bila 18. februarja 2005, ob 18. uri v Cankarjevem domu - Linhartova dvorana, v Ljubljani. Slovesnost je bila namenjena letošnjim jubilejem: - 110-letnici Planinskega vestnika, - 110-letnici Aljaževega stolpa na Triglavu in - 30-letnici prvega slovenskega pristopa na himalajski osemtisočak Makalu. Slovenski oktet je zapel Zdravljico, po kratkih uvodnih besedah Rade Polajnar, ki je povezovala program, pa še planinsko himno Oj, Triglav moj dom. Polajnarjeva je prebrala pozdravno pismo dr. Janeza Drnovška, predsednika Republike Slovenije. Pozdravni pismi sta poslala še monsignjor Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit in mag. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Opravičilo s pozdravom in čestitkami je poslal tudi Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. (Pozdravna pisma so objavljena v prilogi!). Sledil je pozdravni nagovor predsednika PZS: tSpoštovani urednik Planinskega vestnika gospod Habjan, Uredniški odbor, pozdravljena nekdanja urednika Planinskega vestnika gospod Cilenšek in gospod Raztresen, dragi ljubitelji gora, planinskega sveta, spisja, besede in pesmi, spoštovani cenjeni gostje, ki ste zanesljivo enako veliki prijatelji gorske narave, njeni varuhi in skrbniki, kot še posebej iskalci gorskega miru, tihožitij, čustev in doživetij. Vsem lep in iskren pozdrav ter prisrčen planinsko - vestniški večer v besedi in pesmi. Hvala, da ste se zbrali nocoj, da planinsko in slovesno počastimo rojstni dan najstarejše slovenske revije in najstarejše planinske revije v svetu - Planinskega vestnika, trojenegaf pred stodesetimi leti, ko so takratni slovenstvu in goram predani domoljubi na 8. februarja dan v Ljubljani natisnili in izdali prvo številko tPlaninskega vestnikaf, planinskega glasila tSlovenskega planinskega društva. Zanesljivo ta mrzli sneženi februarski dan ni bil izbran naključno, ampak na dan, ko je pred šestintridesetimi leti umrl slovenski poet večnosti dr. France Prešeren - torej na dan tprešernovstvaf. Nastajanje slovenskega planinstva, še posebej domoljubnega se je odvijalo v Prešernovi tokolšnif Stola, ko so Piparji prav na Stolu podali zadnjo misel in odločitev, da Slovenci potrebujemo lastno Slovensko planinsko društvo. Ni bila po naključju pred petindevetdesetimi leti zgrajena koča na Stolu in poimenovana po Prešernu. Zgrajena je bila z namenom utrjevanja narodnega boja za ohranitev in trdno utrditev Slovenstva. In prafpisnof slovensko planinsko glasilo naj bi imelo poslanstvo s planinskimi vsebinami: krepiti slovenstvo in krepiti ter ohraniti slovenski jezik. In priznati moramo, da brez kulture ni pravega, popolnega planinstva, kajti v svetu med vrhovi je mnogo shajališč častilcev narave, zvestih planincev, literatov, slikarjevE V osrčju gora se srečujemo s duhovnostjo in pridobivamo nove moči in voljo za naprej, za razvoj telesa in duha. Gore postajajo tako vse bolj simboli kulture, sreče, radosti in veselja. Zavetrje gora smo in še vedno potrebujemo in iščemo še posebej v trenutkih stiske, pa tudi v trenutkih delitve sreče in veselja. Vez, prepletenost, spojitev med goro in človekom postaja vedno bolj neločljiva, nujna in potrebna, da ustvarjalno preživimo in živimo spremenjene navade današnjega časa, saj v ritmu, ki ga novi časi prinašajo, hlastamo tudi za gorskimi užitki. Vsak dan se srečujemo z vprašanji in iskanjem rešitev, moči in vplivnosti, kako ohraniti in obvarovati gorski planinski svet pred nasiljem sodobnega brezobzirnega tmenegmentat, ki išče le trenutno zadovoljstvo, profitni efekt, ko ga preteklost, kulturna in naravna dediščina in usoda prihodnosti ne zanimajo in ne obremenjujejo. To je tudi trenutek in čas prisotnosti uničujoče brezdušne robotizacije. Želimo, da bi se za slovensko planinstvo ponovilo tsvetof leto 1895, leto rojstva Planinskega vestnika, postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, ki je dopolnil in okrepil slovensko planinstvo in državnost ter postal in ostaja simbol slovenstva. Leto, ko so prvič zapeli Aljaževo-Zemljičevo pesem t'Oj Triglav moj domf, ki je himna slovenskih planincev. Ob teh svečanih spominskih dogodkih pa tudi ne smemo mimo trideset letnice prvega slovenskega pristopa na himalajski osemtisočak t'Makaluf.. Spoštovani in dragi prijatelji gora, Planinski vestnik se je dokazal, kot učinkovit stodesetletni ambasador, povezovalec planinstva in slovenstva. Dokazal se je v preteklosti, saj so že davnega leta 1934 zapisali, da tlist uživa splošno priznanje pri nas in v inozemstvuf; opravičuje sedanjost in zagotavlja prihodnost. Planinski vestnik je tako postal eden največjih spomenikov slovenskega planinstva. Ostaja zvest, strokoven, usmerjevalen in poučen; ostaja v funkciji aktivno učinkovitega planinskega pospeševalca, usmerjevalca, mentorja in učitelja. Planinski vestnik ni širil polemičnosti. Cenil in še posebej spoštoval pa je dostojanstvo različnosti, predvsem pa, da je tgoraf v razmišljanju, naporu in znoju vedno v popolni enakosti zbliževanja do vseh enaka. Spoštovano uredništvo, urednik Planinskega vestnika, trdno smo prepričani, da bo prihodnost vestnika trdna in zanesljiva, kar se je vse skozi potrjevalo tudi zadnjih pet let, ko so nastale času potrebne spremembe, in ko se Planinski vestnik bori za mesto, ki mu po vrednotah in poslanstvu pripada v kulturnem tfinančnof delitvenemu državnem kolaču. Planinski vestnik ni samo sopotnik članstva, ampak tudi njegovo ogledalo. Zatorej moramo prav planinci nadaljevati osveščenost in si prizadevati, da Planinski vestnik najde svoje mesto v vsakem planinskem okolju 0 tako družinskem, kot delovnem in ne samo v matični domovini, ampak tudi pri Slovencih po svetu - na vseh kontinentih tega tmodregaf planeta, kar je še posebej pomembno za ohranjanje slovenskega jezika in neposrednega stika z matično domovino. Ob trenutku spomina na rojstvo planinskega glasila, na postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in prvega slovenskega pristopa na himalajski osemtisočak Makalu, se v imenu Planinske zveze Slovenije zahvaljujem vsem, ki so in ustvarjate naše planinsko glasilo in vsem njegovim zvestim bralcem ter vsem ljubiteljem prečudovitih planin, ki vdano in požrtvovalno delate in ohranjate več kot stoletno planinsko tradicijo, ki znate preliti duha, voljo in energijo v dejanja, ki so in krepijo našo organizacijo in puščajo v njej trajne in neizbrisne sledi dejanj. Tudi zato je današnji dan praznik vseh, ki so in ste zapisani v kronikah o opravljenih prostovoljnih urah, preplezanih smereh, predavanjih, markiranih poteh... Naj sklenem z besedami odgovornega urednika gospoda Habjana, ko nam je tzatrdilf in potrdil v zadnji jubilejni številki Planinskega vestnika, da bo vestnik zanesljivo izhajal tudi še čez 110 let. Zatorej srečno ob 220-letnici izhajanja Planinskega vestnika -glasila Planinske zveze Slovenije in tSlovenskega planinskega društva.f Hvala tudi vsem, ki vam planinstvo ostaja način življenja in vsem, ki ste pripomogli, da je Planinska zveza Slovenije s svojimi 245 polnopravnimi člani postala tudi mednarodno spoštovana organizacija, da je planinska beseda odmevna tako znotraj, kot tudi zunaj naših meja. Vzemite, da se del hvaležnosti organizacije do vašega dela, ki ste ga in ga boste opravili, skriva tudi v današnjih besedah. Srečno!f Županja Meste občine Ljubljana Danica Simšič je pozdravila prisotne in predsedniku PZS mag. Franciju Ekarju izročila bronasti kip Ljubljanskega zmaja (avtorsko delo kiparja Boštjana Štineta). Slovenski oktet je uvodne pozdrave sklenil s koroško narodno Pastirc pa pase ovce tri in venčkom koroških narodnih Mi smo mi. .....Beseda ni samo jezikovna iz glasov za označevanje pojmov, izraznih sredstev za govorno in pisno " " sporazumevanje, ne 0 beseda je več kot to 0 beseda ima nesluteno moč! Materina beseda 0 ta ohranja jezik, ohranja kulturo, ohranja bit enota, sestavljena ni samo sistem nekega naroda. In besede, zapisane pred 110-imi leti v prvem Planinskem vestniku, so zanesljivo pripomogle k nadaljevanju obstoja slovenske kulture in naroda na eni izmed poti 0 na poti planinskih dejavnosti....In potem beseda postane pesem in pesem življenje. Baritonist Marko Kobal je ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika zapel pesem Zakrivljena palica v roki. ... in predstavljeni so bili vsi dosedanji uredniki Planinskega vestnika0Kdo so bili in so še vedno ustvarjalci našega Planinskega vestnika? Kako so zaznali svet okoli sebe? Zna biti, da jih je ta svet prevzel tako silovito, da so svoja občutenja morali zapisati v prozi, poeziji, slikah in fotografiji. Svoje zaznave so, prepolni sami sebe, morali deliti z drugimi. Pot do podobno mislečih ljudi so našli tudi preko Planinskega vestnika. A tam so se, seveda, srečali tudi z uredniki! Prvih trinajst letnikov je uredil prof. ANTON MIKUŠ (1895 E 1908). Bil je ugleden jezikovni in tiskovni korektor, veliko je prevajal. Planinski vestnik, ki se je s sodelavci vred šele iskal, je v njem dobil močno in strokovno oporo. Prof. Mikuš je bil tudi eden izmed ustanovnih članov SPD in prvi tajnik Osrednjega odbora. S prenehanjem uredniškega dela prof. Mikuša se je končala prva, nekateri jo imenujejo romantična doba SPD in Planinskega vestnika. Naslednje obdobje je bilo povsem v znamenju dr. JOSIPA TOMINŠKA (1908 E 1940). Z bratom Franom Tominškom, ki je postal načelnik SPD, je več kot tri desetletja z vso ljubeznijo in duhovno zrelostjo urejal Planinski vestnik. Pod njegovim uredništvom je postal vsebinsko primerljiv z drugimi planinskimi glasili po svetu. Reviji je dal novo naslovno podobo, trše platnice in boljši papir, v glasilu je bilo več ilustracij. Za časa Tominškovega urednikovanja so bili v Planinskem vestniku postavljeni temelji mnogim področjem spoznavanja in opisovanja gorskega sveta, pojavov in življenja v njem. Uredniške škarje so skrbele za čistočo jezika, tekoč slog in razumljivo vsebino. Njegove ocene, prikazi knjig, pa tudi nekaj ideološko naravnanih člankov, so pisani v umirjenem tonu. In tako je bilo vse do začetka druge svetovne vojne, ko mu je nemška zasedba Maribora, v katerem je stanoval, onemogočila stike z SPD, s tiskarno in pretežno večino sodelavcev. Leto 1941 je bilo v vseh pogledih prelomno. Dr. ARNOŠTU BRILEJU (1941 E 1949), kot dolgoletnemu članu kulturno-znanstvenega odseka SPD in izvrstnemu potopiscu iz domačih in balkanskih gora, delo v Planinskem vestniku ni bilo tuje. V času, ko je bilo možno potovati le znotraj Ljubljanske pokrajine, mu je uspelo ohraniti stik z ostalimi sodelavci. Tudi prva povojna leta je v Planinskem vestniku, ki je leta 1945 izšel kot Planinski zbornik in v letih 1946 in 1947 z imenom Gore in ljudje, ohranil vsebino dogajanj v gorskem svetu na dotedanji ravni. Iz njegovih člankov je moč razbrati marsikatero zanimivost. Bil je tudi stalni sodelavec radijskih oddaj o gorah, sicer pa je veliko pisal v časopisje in pogosto predaval na zasedanjih planinskih društev. Z njegovim uredništvom se je končalo obdobje meščanskega gorništva. Čas po vojni je bil seveda drugačen. sodeloval tudi v nekaterih tujih gorniških publikacijah. Uvedel je široko razpredeno povezavo in izmenjavo Planinskega vestnika s tujimi planinskimi revijami. Po njegovi zaslugi so se pojavile tudi posebne slovenske številke v sklopu nekaterih nemških planinskih revij. Kot tenkočutnemu opazovalcu narodnega blaga mu niso ušli zanimivi drobci iz naše planinske predzgodovine. Konec sedemdesetih let se je od aktivnega dela z njim poslovila generacija, ki je več kot tri povojna desetletja zaznamovala obdobje množičnega gorništva. V obdobju od 1980 - 1985 je uredništvo prevzel prof. MARIJAN KRIŠELJ, komparativist svetovne književnosti, dolgoletni novinar in urednik II. programa na Radiu Slovenija. Skoraj vse življenje se je ukvarjal z novinarskim delom, v prostem času pa z gorami. Njegovi Odmevi z gora so budno spremljali dogajanja v planinski organizaciji in v gorah. Na novo je postavil uredniški odbor, določil koncept Planinskega vestnika in v nasprotju s prejšnjimi leti dal več prostora gorniškemu leposlovju ob hkratnem poudarku na alpinističnih in himalajskih uspehih. V obdobju šestih je prikazal kako vsestransko koristno se da besedna in radijska pripoved izrabiti za javnost. Kot novinar je dojel pomembnost povezav javnih sredstev obveščanja in založb in prispeval marsikatero literarno delo za planinsko knjižnico. Razgledi po svetu in Društvene novice. S prispevki je Prof. TINE OREL, izvedenec za slovenščino, tenkočuten lektor za naraven jezik, ki je odkrival domače izraze za različne pojme z vseh področij življenja, je uredil 30 letnikov Planinskega vestnika (1950 0 1979), vmes pa opravljal še številne dolžnosti v šolstvu, močno opazno pa je tudi njegovo planinsko in gorniško delovanje. V Planinskem vestniku sta bili v njegovem času v vsakem letniku najvidnejši rubriki MILAN CILENŠEK, ki je bil urednik le leta 1986, je vnesel v revijo več živahnosti. Povsem spremenjen uredniški odbor je podpiral poglede novega urednika, sicer lektorja pri mariborskem Večeru. Urednik je, z vso njemu lastno vdanostjo, spremljal planinska dogajanja in tenkočutno urejal Planinski vestnik. Kljub temu, da je uredništvo zapustil že po letu dni, so skozi njegovo lekturo šli marsikateri zbornik, publikacije in strokovna dela. Geograf in dolgoletni poklicni novinar, MARJAN RAZTRESEN, je kot urednik Planinskega vestnika (1986 E 2001) v slovenskem časopisju redno objavljal članke o naših in tujih gorah, o planinstvu, alpinizmu, delu gorske reševalne službe. Njegovi članki so prav gotovo opravili pomembno preventivno vlogo pri ozaveščanju obiskovalcev gora. Napisal je številne recenzije gorniške literature, pomagal oblikovati zbornike, je avtor in soavtor kar nekaj knjig. V obdobju njegovega urednikovanja so bili objavljeni številni članki o knjigah z gorniško in alpinistično tematiko in je na ta način veliko prispeval k popularizaciji planinstva in alpinizma v slovenskem prostoru. Raztresen ni namenjal novinarske pozornosti le gorniški tematiki, ampak tudi našim jamam. S septembrom 2001 je urejanje Planinskega vestnika prevzel VLADIMIR HABJAN, sociolog. Od zgodnje mladosti je aktiven planinski delavec, deluje kot gorski stražar, planinski vodnik, alpinist in gorski reševalec. Članke s planinsko tematiko objavlja v več slovenskih časnikih in revijah, predvsem pa se je uveljavil kot pisec planinskih vodnikov ter planinski fotograf. Habjan je povabil k sodelovanju v uredništvu vrsto priznanih planinskih strokovnjakov in s tem je prvič v zgodovini Planinskega vestnika vzpostavljen uredniški odbor, katerega člani resnično sodelujejo. Uredništvo je z začetkom leta 2002 uspešno izvedlo vsebinsko in oblikovno prenovo revije. Na oder je rada Polajnar povabila dosedanjega urednika Vladimirja Habjana. Milan Cilenšek se je zaradi bolezni v družini opravičil, Marjan Raztresen pa je bil v času slovesnosti v tujini. Habjan je izrekel kratek pozdrav prisotnim, predsednik Planinske zveze Slovenije pa mu je zatem izročil knjižno darilo. Kako se je vse skupaj začelo je predstavil član sedanjega Uredniškega odbora vestnika Andrej Mašera: tSpoštovane gospe in gospodje, dragi planinski prijatelji! 110 let je v kozmičnih razsežnostih prostora in časa povsem nepomembna doba, neznaten hipec bivanja, v razmerju do bivanja človeka v zgodovinskem trajanju, pa že dovolj dolgo obdobje, v katerem se zrcalijo nenehne spremembe, ki spremljajo sleherno pojavnost človekovega duha, njegovih prizadevanj, hotenj in dejanj. Ko danes proslavljamo 110 let odkar je začel izhajati Planinski vestnik, osrednja in trenutno edina slovenska revija, ki se specializirano ukvarja z gorniško tematiko, nas že sama misel na to dolgo dobo, skozi katero je Vestnik rasel, se razvijal in opravljal svoje pomembno poslanstvo, navdaja z upravičenim ponosom in zadoščenjem. Če pa še vemo, da je Planinski vestnik tudi najstarejša slovenska revija, ki še izhaja, je pomen te visoke obletnice še mnogo širši in pomembnejši. V obdobju od 1895 leta, ko je 8. februarja izšla prva številka Planinskega vestnika do danes, ko smo že v novem tisočletju, je slovenskemu narodu, sicer majhnemu po številu, na relativno majhnem ozemlju, kar nekajkrat grozila ne samo nadaljnja utesnitev, ampak tudi biološko izginotje ali vsaj nasilna asimilacija, navkljub temu uspel veličasten razvoj. Nedvomno je temu poleg nenehne skrbi za kulturni razvoj, predvsem za obrambo slovenščine, kot poglavitnega in najžlahtenjšega simbola narodne samobitnosti, prispeval tudi narodni značaj, ki mu je alpski svet na svojem skrajnem jugovzhodnem odrastku, vtisnil neminljiv pečat. Brez vsakega odvečnega pretiravanja lahko ugotovimo, da je neka imanentna ljubezen do gora, ki nas obdajajo, neko na prvi pogled iracionalno in atavistično čaščenje in malikovanje Triglava, kot božanskega oltarja narodove biti, igralo neprecenljivo duhovno silo, ki je v ljudeh ohranjala upanje, trdoživost, intelektualno inspiracijo, kulturno kreativnost, pa tudi dejaven odpor, kadar je bilo potrebno. V času, ko je Planinski vestnik začel izhajati (in to samo dve leti po ustanovitvi SPD), je tako imenovana t'belle epoquef, ki je v drugi polovici 19. stoletja in naprej v prvih letih 20. stoletja ohranjala v Evropi dolgo obdobje varljivega miru in naraščajoče vere v tehnični napredek, počasi zahajala. Napetosti, ki so se med takratnimi evropskimi velesilami stalno poglabljale, so kljub izrednemu napredku duha, znanosti, lepe umetnosti in nazorskega humanizma v najnaprednejših intelektualnih srenjah tedanjega časa, vzbujale mračno slutnjo kataklizmičnih dogodkov v 20. stoletju, ko je človeška bitnost, oborožena z najsodobnejšo tehnologijo padla v strahoten prepad izničenja vsega lepega in dobrega, brezumnega razčlovečenja, herostratskih totalitarizmov, z grožnjo popolnega uničenja. V tem času je bila slovenska bit naših gora resno ogrožena, velikonemški imperializem si je preko njih skušal utirati nacionalno čisto pot do Jadranskega morja. Takratna peščica zavednih slovenskih gornikov je začutila, da se je treba na to grožnjo odzvati in eden teh odzivov je bil tudi naš Planinski vestnik. Zato ni naključje, da so njegovi očetje v 1. številki izpostavili nalogo tvzbujati zanimanje za slovenske gore f. V programski spomenici, ki je izšla na začetku 1. številke in sta jo družno podpisala prvi predsednik SPD Fran Orožen in tajnik ter prvi urednik Anton Mikuš, je bila poudarjena izrazito nacionalna usmeritev revije z naslednjimi mislimi: t' Le malo imamo mož, kateri nastopajo kot duševni junaki in odločilno vplivajo na razvoj svojega naroda; vendar pa jih je veliko število sposobnih, da z iskrenim srcem posvetijo svoje zmožnosti lepi skupni nalogi, katere se lotijo z vso ljubeznijo in krepostjo. V tej nadi vabimo prav iskreno slovenske turiste in našemu društvu naklonjene pisatelje, da podpirajo tudi duševno naš mesečnik, ter jim kličemo z Gregorčičem: Prijatli! vsem delavcem narodnim slava! Hvaležna jim bode na vek očetnjava!f Romantični nadih teh stavkov naj nas ne zapelje v skušnjavo, da bi vzvišeno vrednotili ta iskrena prizadevanja, ampak jih moramo razumeti (seveda v duhu tistega časa) kot resen apel na akcijo, ki naj slovenske gore ohrani slovenske, s tem, da bo dobronamerni tuji gost v njih vedno dobrodošel in prijazno sprejet. Tako se je začela dolga in slavna zgodba našega Planinskega vestnika, zgodba, ki je do današnjega dne trajala točno 110 let in 10 dni...Že v prvem, tkim.fromantičnemf obdobju, ki je trajalo do začetka 1. svetovne vojne, so se v njem porodile skoraj vse vsebinske in tematske zasnove, ki so ga bolj ali manj uspešno spremljale skozi dolga desetletja. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kateri so bili tisti temeljni vzgibi, ki so kljub nenenhnim težavam, ki so večkat tudi ogrozile obstoj glasila, ohranjali njegovo življenje in narekovali njegov napredek. G. Aljoša Rehar je v svojem imenitnem diplomskem delu na Fakulteti za družbene vede z naslovom t'Planinski vestnik skozi časf (povzetek študije je objavljen v letošnji februarski, jubilejni številki) izpostavil nekaj odločilnih dejavnikov. Pravilno je ugotovil, da je PV strokovno 0 informativna revija, ki prinaša informacije ter strokovno izobraževalne članke s področja gorništva, oz. gorskega sveta. Poleg tega je poudaril vlogo Planinskega vestnika kot glasila krovne gorniške organizacije na Slovenskem, Planinske zveze Slovenije, vlogo narodne revije v smislu poudarjanja nacionalne identitete, vlogo njenega kulturnega poslanstva, kot tudi poslanstva okoljevarstvene revije. Od teh momentov bi posebej izpostavil strokovno 0 informativni aspekt in kulturno poslanstvo Planinskega vestnika. Vsi dobro vemo, da so razlogi za aktivno udejstvovanje v gorskem svetu pri ljudeh različni in da jih je nemogoče strniti pod skupni imenovalec. Predvsem se razlikujemo v globini in širini pomenskega poudarka, ki ga posvečamo svojemu gorniškemu delovanju. Sama množičnost obiskovanja gorskega sveta še zdaleč ne pomeni, tudi poglobljeno poznavanje najrazličnejših vidikov gorniškega življenja in se žal v številnih primerih zelo oddaljuje od idealnega stanja tživeti z gorami in živeti za goref! Kljub obilici informativnih in strokovnih virov, ki so posebno danes v informacijski dobi praktično vsakomur na razpolago, je poglobljeno in natančnejše poznavanje gorniške problematike sorazmerno pomanjkljivo, da ne rečem nedopustno slabo. Planinski vestnik je prav zaradi tega že kmalu (pravzaprav v obdobju med obema vojnama pod uredništvom Josipa Tominška) postal eminentno strokovna revija, ki je svojim bralcem odpirala različna obzorja spoznavanja in dojemanja gorskega sveta, vso raznolikost in neštete možnosti gorniškega udejstvovanja. Da, povsem drži, da je resno poznavanje gorniške problematike v osnovi strokovno vprašanje in za dobro obvladovanje katerekoli stroke je treba veliko poglobljenega študija in stalnega pridobivanja novega znanja. Če so slovenski gorniki v času urednikovanja Josipa Tominška nedvomno širili svoje poznavanje gorskega sveta, predvsem domačega, saj so na sceno stopili predvsem domači alpinisti, ki so odkrivali slovenske stene in skušali v okviru svojih skromnih materialnih možnosti dohitevati razvoj alpinizma v Evropi in se približati že razvitim alpskim narodom (tu smo v tistem času bili še v velikem zaostanku), je bilo nujno, da so svoje podvige opisovali in extenso, v epskem obsegu, ki bi ga današnji bralci Planinskega vestnika bržkone težko prenesli. A takratni, počasnejši tempo življenja je dovoljeval tudi tak način strokovne prezentacije pomembnih gorniških dogodkov. Tu moram opozoriti, da se v svojem prikazu namenoma izogibam navajanju kakršnihkoli imen znanih in zaslužnih piscev, ker jih ne bi mogel navesti vseh, in bi s tem marsikateremu sotrudniku Planinskega vestnika naredil krivico. Prav tako je bilo treba sistematizirati in ustaliti imenoslovje ledinskih toponimov v naših gorah, ker so bili določeni geografski pojmi še precej nerazčiščeni, saj je npr. na vrh zadnjega velikana Julijskih Alp, Široke peči, človeška noga stopila šele leta 1928! Velikan slovenskega gorništva, ki je neutrudno zbiral in priobčeval imenoslovje Julijskih Alp v Planinskem vestniku in ga tudi dodeloval z lastoročno izrisanimi zemljevidi, je kljub ne povsem dovršeni strokovni utemeljenosti, naredil v tem pogledu gigantsko delo. Drugi gorniški velikan, danes precej slabše znan, je s svojimi humoristično navdihnjenimi spisi odpiral Slovencem vrata v zamejski alpski svet in s tem začel zbujati zanimanje tudi za druge gore; temu so kmalu sledili tudi drugi. Med obvestili je Planinski vestnik sicer skromno beležil tudi velike alpinistične dogodke, ki so se odvijali na svetovni sceni, predvsem v Alpah in v Himalaji. Stika z vrhom svetovnega alpinizma pred drugo svetovno vojno pa žal nismo dosegli, čeprav smo bili leta 1926 in še nekaj let pozneje, predvsem po zaslugi dveh izjemnih alpinistk, že zelo blizu temu cilju. Obe sta svoje podvige opisovale na popolnoma različna načina, a vsaka pristno doživeto in strokovno neoporečno. Po t'Neuhojenih potehf pa nas je vodil pisateljsko nabrušeni član Zlate naveze, kasnejši predsednik PZS, ki je ob neki kritični finančni situaciji bojda izjavil, da tbo šel Planinski vestnik zadnji iz hišef, za kar smo mu lahko še danes globoko hvaležni. Ob vsej strokovni dejavnosti, pa je Planinski vestnik vseskozi ohranjal tudi informativno funkcijo kot glasilo SPD, oz. kasneje PZS, ne da bi se aktivneje vključeval v morebitne konfliktne situacije v njih, kar je prežitju revije seveda samo koristilo. Tako je ohranil neodvisno pozicijo stalnega arhivarja delovanja svoje matične organizacije, zanesljivega poročevalca njenega bogatega in vsebinsko razvejanega delovanja. Po letu 1918 se je nacionalno buditeljska vloga Planinskega vestnika pomaknila nekoliko v ozadje, se je pa vseskozi prepletala skozi letnike kot tanka nit plemenitega patriotizma, pa naj se to nanaša na trpke reminiscence o prelepih gorah, ki jih je krivična meja vrh Triglava odrezala od matične domovine, na narodno-osvobodilni boj, v katerem je žrtvovalo svoja življenja nekaj alpinistično najobetavnejših mladeničev, do osamosvojitvenih časov, ko smo vrh Triglava razvili zastavo svobodne, samostojne Slovenije. V času 1. svetovne vojne PV ni izhajal, tekom druge pa je počasi usihal kot potoček v puščavskem pesku. Kmalu po vojni pa je pod urednikovanjem nepozabnega Tineta Orla švignil kot Feniks iz pepela in doživel svoje tkim. tzlato obdobjef. Dolgovečnost izhajanja, ki je bila takrat že zavidljiva, trdna podpora v matični organizaciji, izobražen, strokovno odlično podkovan urednik 0 vse to so bili vzvodi, ki so PV dvignili na raven prvovrstnega kulturnega fenomena. Ob vseh pozitivnih pridobitvah iz prejšnjih časov, je Tine Orel v rubriki Razgled po svetu dokončno odprl vrata slovenskim gornikom tudi v širni svet. Ob tem ne smemo pozabiti, kako izredno težko je bilo v tistem času priti do tujih gorniških revij, toda Orlu je to uspelo in mednarodne informacije so pritekale v širokem curku. Vzporedno s tem so slovenski alpinisti v Alpah, Andih in Himalaji dohiteli svoje svetovne vrstnike in se tekom nekaj desetletij zavihteli na sam vrh svetovnega alpinizma. To ni ugotovitev moje malenkosti, ampak jasna in nedvoumna izjava velikega Reinholda Messnerja. Tu se moramo ustaviti še ob enem fenomenu, ki je po mojem mnenju nekaj najpomembnejšega, kar se vzbudi ob gorniškem delovanju in kar se najbolje manifestira ob branju ali pregledovanju Planinskega vestnika. Kljub intenzivnemu razmišljanju se ne morem spomniti katerekoli pretežno nepoklicne dejavnosti, ki bi vzbudila v ljudeh toliko različnih duhovnih odzivov, kot gorništvo. Ali je to šport, je to rekreacija, je to estetski doživljaj, je to etično samopotrjevanje, je to nedoumljivo osvajanje nekoristnega, kot je to duhovito zabeležil slavni Terray? Vse to in še mnogo, mnogo več! To je kreativni vzgon najintimnejših in najčistejših intencij, ki v gorniku po duši razvnamejo umetniško domišljijo in bujno kreativnost. To je najčistejša umetnost, kulturno učlovečenje gorniške duše in njen ekspresivni klimaks! Mnogi, ki so to zmogli doživeti, so to zapisali in podelili z drugimi. V naši gorniški srenji se je to najpogosteje dogajalo prav na straneh Planinskega vestnika. Zato ocenjujem, da je kulturni aspekt revije najpomembnejši. Nemir, ki zaplapola v srcu, ko prebereš zanimiv in literarno dovršen prispevek, ali ko gledaš kompozicijsko usklajeno in tehnično brezhibno fotografijo v lepi reviji, zaenkrat ne more niti približno nadomestiti noben drug medij. Vsaj za gore velja to kot pribito! O dolgi zgodovini Planinskega vestnika so mnogi napisali številne tehtne misli, pretanjene analize in strokovne ocene. Nas pa v tem trenutku poleg upravičenega ponosa navdaja tudi tiha skrb, kako bo revija živela v bodoče, posebno ker se v sedanjem uredniškem odboru dobro zavedamo svoje velike odgovornosti, ki smo si jo prostovoljno in s čistim navdušenjem naložili na pleča. Rad bi še enkrat poudaril že izrečeno, da je sedanji odgovorni urednik Vlado Habjan s svojo iskrivo, neuničljivo energijo in ljubeznijo do gora, zbral okrog sebe uredniški odbor, ki sicer popolnoma amatersko, a z neznansko zagnanostjo ureja Planinski vestnik že dobra tri leta. Težko bi si predstavljali bolj heterogeno združbo gorniških zagnancev, ki se med seboj razlikujejo po starosti, poklicih, temperamentu, nazorskih prepričanjih in osebnih življenjskih izkušnjah. Od preudarnega in modrega Toneta Škarje, našega nestorja, do mirnega in marljivega tehničnega urednika Emila Pevca, od umetniško navdahnjene in zelo izobražene Marjete Keršič Svetelove, do tihe in učinkovite Mateje Pate, našega Benjaminčka, od blagega in vljudnega Marjana Bradeška, najboljšega pisca v odboru, do treh bolj hrupnih, Habjana, Andreja Stritarja in moje malenkosti, ki na sestankih uredniškega odbora poskrbijo za burne razprave in prijateljske spopade. Ko se ti tizkričijof (cit. Emila Pevca) in dokažejo vsak svoj prav, takrat se oglasi treznejši del uredništva in postavi stvari na pravo mesto. A vendar, tako različni, pa tako enotni: smo pač neugnani zaljubljenci v gore in v revijo, ki jo urejujemo. Ker smo tako zavezani našemu Planinskemu vestniku, čutimo, da smo z revijo nekaj le naredili, prav tako pa čutimo tudi odgovornost, da prisotno slovensko gorniško srenjo opozorimo na nekaj problemov, ki nas mučijo in jih lahko rešimo samo s skupnimi močmi. Če rečemo, da je slovenski alpinizem segel v zvezdne višine svetovne prepoznavnosti in mednarodnega priznanja, moramo vseeno samokritično priznati, da naša revija še ni dosegla ravni sorodnih revij v razvitem svetu. Ne toliko po vsebini, ki skuša biti raznovrstna in pestra, lahko bi rekli t'za vsakega nekajf, ampak po obsegu, formatu in sodobnem oblikovanju. Stalno spremljamo svetovno gorniško periodiko in lahko objektivno ugotavljamo zaostanek. Imamo pa željo, voljo, strokovni in intelektualni potencial, da revijo naredimo primerljivo evropskim. Če tega ne bomo uspeli, se bojimo, da bomo kmalu začeli stopicati na mestu, to pa nujno pomeni stagnacijo, s časom pa tudi nazadovanje. Vemo pa tudi to, da s 4500 naročniki kot jih je sedaj in s sorazmerno skromnimi sredstvi, ki jih naš izdajatelj PZS lahko primakne, teh sanj ne bomo mogli uresničiti. Tudi se ne moremo vdajati varljivim upom, da se bo število naročnikov v kratkem kaj bistveno dvignilo. Planinski vestnik je na nek način vedno bil ekskluzivna revija in bo tak verjetno tudi ostal. Zato mi oprostite, če bom zlorabil vašo prisotnost in v imenu uredniškega odbora apeliral na vse vas, ki nas berete in skupaj z nami ustvarjate naše glasilo, da nam pomagate poiskati sponzorje, ki bi jim bilo v čast, da podpirajo najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Za nas slovenske gornike, ustvarjalce in bralce Planinskega vestnika, bi bila taka pomoč živa kri, ki bi dala nov življenjski zagon reviji in omogočila njeno nadaljnjo rast in napredek. Naj zaključim z mislimi, ki so jih zapisali očetje Planinskega vestnika ob koncu prvega letnika in so še kako aktualne tudi danes po 110 letih: t'Z današnjo številko smo završili prvi letnik PV. Ob tej priliki prisrčno zahvaljujemo vse sotrudnike, ki so nas tako vztrajno podpirali pri delu, katerega se je SPD s tolikim veseljem prijelo v pospeh slovenskega planinstva. V plačilo jim bodi prijetna zavest, da so delali v čast slovenske domovine, v slavo nje prirodnih lepot. Naj se z nami vesele priznanja, katero je dosegel PV vsepovsod. Slovenci ga radi čitajo, spisi njegovi prijajo njih čuvstvu. Upamo, da nas skoro pohvalijo tudi nekateri, ki nas sedaj še prezirajo nehote, natihoma pa priznavajo, da je naše delo dobro, plemenito. PV pa tudi zastopa težnje, katere morajo ugajati vsakemu, ki res ljubi dom in rod svoj. Krepko poudarja naše pravice do zemlje domače in zvesto čuva, da mu jih nič ne otmo. Kakor letos, se bodemo trudili tudi l. 1896, da bode list res dostojen zastopnik slovenske turistike, da bode prijeten vsakomu, bodisi pripadnik te ali one stranke. Prosimo pa vse č. člane in naše prijatelje, naj nas marljivo zalagajo s spisi in vestmi in priporočajo naše glasilo, da se še bolj razširi, še bolj utrdi. Končujemo, želeč vsem srečno in veselo novo leto, v katerem naj bi dočakali, da bi vsaj ideja, katero gojimo, združila vse, ki resnično ljubijo prelepo domovino slovensko, katero nam Bog ohrani srečno in veselof. Verba volant, scripta manent; labor omnia vincit improbus. (Izrečeno odleti, napisano ostane; vztrajno delo premaga vse) so dejali stari Rimljani. Naj s temi besedami zaželim našemu slavljencu Planinskemu vestniku dolgo, plodno in srečno prihodnostf 0Tudi spoštovana gostja večera osvaja vrhove 0 svetovne. Ne gorske, saj sama pravi, da se je njena alpinistična kariera končala pri 13 letih, ko je prvič in zadnjič preplezala slovensko smer in ugotovila, da jo vleče drugam, za razliko od sestre Barbke Lipovšek - Ščetinin, tudi gorske vodnice, ki je leta 1967 z možem Petrom prečila desetkilometrski greben pamirskega Pika Lenin (7136 m) in postala prva Slovenka, ki je stala na sedemtisočaku. Svet naše gostje je svet glasbe. Svet njenega očeta pa je bil svet glasbe in gora. Priti na vrh in na njem tudi obstati ... Besede na vrhu imajo še poseben zven. Besede na vrhu postajajo svete, postajajo svetinje, ki jih iz svojih ust polagamo v srca zbranih, z glasom jim vdihujemo življenje: voda ni le kemična spojina vodika in kisika, je žuboreč potok, hrumeč hudournik, smaragdno visokogorsko jezero, je mirna, ukročena reka, ki najde svoj mir in počitek v globinah neskončnega oceana; na bregovih njenih voda rastejo rože, ki jim besede dajejo barvo, ko jih prebujajo sončni žarki jutranje zarje; glasovi vetra raznašajo vonj cvetic po širnih planjavah in ga oddajajo njim, ki ga znajo sprejeti 0 in beseda je pesem 0 in pesem jS Marjana Lipovšek, mezzosopranistka svetovnega slovesa, je s svojim nastopom večer še oplemenitila, da je bil še slovesnejši. Ob spremljavi na klavirju, prof. Andreja Jarca, je zapela: Uroša Kreka: Oj gora ti Kaninova in Bejži ftiček, če moreš ter prof. Marijana Lipovška: Sem mislil snoč na vas iti, Mrkvica, Meglice dol popadajo, Točila je čarno vince. Sledila je predstavitev Aljaževega stolpa na Triglavu, katerega veličino je v recitaciji še posebej poudaril igralec in pesnik Tone Kuntner, ko je predstavil Gradnikovo pesem Triglav, Cankarjevega Ku-renta in Kuntnerjevo: K tebi prihajam. Nadaljevanje slovesnosti pa je bilo namenjeno 30 - letnici slovenske osvojitve MAKALUJA . O tej, za Slovence še kako pomembni obletnici, je spregovoril Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva UO PZS in podpredsednik PZS: fMonsun pomeni dež, blato, pijavke in nosaški štrajk. Monsun pomeni, da v mokrih meglah ne vidimo Himalaje in Makaluja. Monsun pomeni človeško trpljenje v dežju, blatu, pijavkah in nosaških štrajkih. Konec monsuna pomeni, da vidimo Makalu. Konec monsuna pomeni jesen, sneg, mraz in veter s tristo na uro. Konec monsuna pomeni človeško trpljenje v jeseni, snegu, mrazu in vetru s tristo na uro.f Tako je v dveh odstavkih zapisal kronist Zoran Jerin začetek in konec prve odprave na Makalu jeseni 1972. Trpljenje je bilo tudi vmes. Matic Maležič takole premišljuje, ko v zadnjem taboru, blizu 8000 m, dva dni zaman čaka na tovariša, da bi šla skupaj na vrh: t'Ko smo prišli v bazo, je bila stena videti zelo strma. Vsi so začeli pogledovati k južnemu grebenu. Ko je dal Aleš (Kunaver) na glasovanje, ali greben ali stena, sem bil edini povsem zanjo.f A tovariša ni bilo, viharji in pomanjkanje hrane so ustavili ekspedicijo in Matic je moral sestopiti. Zadnji je zapustil steno. Tri leta pozneje 0 1975 0 napiše Nejc Zaplotnik tPo mesecu dni garanja v steni stoji sredi majhnega snežišča, pod zadnjim skalnim skokom, na višini 8000 m, tabor 5 0v strm sneg izkopana terasa in na njej majhen šotorček. Ledeni drobci, ki padajo s skoka, ga neprestano zasipavajo. Kako se bomo vsi štirje zrinili v to napol zasuto luknjo iz najlona? Skoraj ves dan smo porabili od štirice do petice. Poledenele pračnice, gladke granitne plošče, strma snežišča0 Srečali smo Šraufa in Marjona, ki sta sestopala. Z vrha! Izmučena, a srečna. Še celo redkobesedni Marjon se reži na vsa usta. Dosegel je vrh brez umetnega kisika 0 to je uspeh, o katerem alpinisti le sanjajo. Sedaj smo mi na vrsti.f A tudi od teh štirih sta vrh dosegla le dva. Tri leta pozneje torej ista gora, ista stena, prav tako viharji in plazovi, a več izkušenj, več znanja, in na koncu trpljenja lepi dnevi za nagrado. In vrh: prvi slovenski osemtisočak in prvenstvena smer v njegovi južni steni. Vrh in hkrati sinteza mnogih himalajskih zgodb v petnajstih letih pred njo. Po prvi slovenski himalajski odpravi Trisul 1960 je nastal zastoj, dokler ni v skrbi za nadaljnji razvoj PZS leta 1963 ustanovila posebno komisijo za odprave in za njeno vodenje izbrala delovnega in požrtvovalnega Pavleta Šegulo. Načrtno so bile potem organizirane odprave na Kavkaz in v Ande, v Himalajo pa na Kangbačen 0 dvakrat, Anapurno II in IV ter na Makalu 0 tudi dvakrat. Makalu '75 pomeni sintezo hotenj alpinistov in izkušenj predhodnih odprav, kar je bilo potem vodilo večine reprezentančnih slovenskih odprav na osemtisočake in podobno visoke gore: tPreplezati najvišje gore sveta 0 po možnosti po novih smereh.f Že odprava leta 1972, čeprav je šele v Nepalu dobila za cilj Makalu namesto zaprošenega Kangbačena, se je odločila za nepreplezano južno steno namesto za smer prvopristopnikov. Zaradi slabega vremena in organizacijskih težav sicer niso dosegli vrha, vendar njihove smeri, končane tik pod grebenom pri 8000 metrih, nista zmogli niti do te točke dve mednarodni odpravi leta 1974, tako da je naša druga odprava (1975), prav tako pod vodstvom Aleša Kunaverja, v velikem slogu s sedmimi plezalci dosegla vrh. To je bila po britanski južni steni Anapurne, francoskem jugozahodnem razu Makaluja in spet britanski jugozahodni steni Everesta četrta preplezana stena nekega osemtisočaka. Če nas je Slovence zgodovina predvsem zaradi političnih razmer prikrajšala za kak prvi vzpon na osemtisočak, smo se z Makalujem in drugimi prvenstvenimi smermi na osemtisočake v naslednjih dveh desetletjih trdno zasidrali v vrhu himalajskih velesil. Alpinistična sposobnost, utemeljitev teh vzponov kot nacionalni interes ter organizacijska sposobnost PZS so bili glavni temelj in poganjalec teh uspehov. Najti prave motive za prave odgovore na izzive je neznanka, ki jo bo v prihodnosti enako težko razreševati, kot so jo težko, a uspešno reševale generacije v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Ko neko odpravo označimo z imenom in letnico, tole na primer kot Makalu 1975, se sliši suhoparno, kot podatek za statistiko. V resnici so odprava ljudje, posamezniki, vsak s svojim življenjem, tudi vsak s svojim strahom zanj, vendar pa prežeti z nekim zanosim, zavezo, ki jih naredi močnejše in jim kot močna vera zmanjša strah in dvigne zaupanje. Ljudje, ki so bili odprava Makalu 75, so danes četrt stoletja starejši, štirih med njimi niti ni več med živimi 0 Aleša Kunaverja, Stanet Belaka-Šraufa, Borisa Erjavca in Nejca Zaplotnika 0 so pa še vedno in bodo ostali odprava, ki je z vzponom po južni steni Makaluja postavila trajen zgodovinski mejnik v slovenskem alpinizmu. Vsa čast jim. Makalu 1972 Aleš Kunaver, Janko Ažman, Stane Belak, Janez Brojan, Borut Pirc, Franc Štupnik, Zoran Jerin, Danilo Cedilnik, Janez Kunstelj, Matija Maležič, Marjan Manfreda, Janez Gregori, Jurij Kunaver, Tone Wraber Makalu 1975 Aleš Kunaver, Janko Ažman, Stane Belak, Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, Janez Dovžan, Viktor Grošelj, Boris Erjavec, Tomaž Jamnik, Stane Klemenc, Ivan Kotnik, Janez Lončar, Marjan Manfreda, Damijan Meško, Bojan Pollak, Radovan Riedl, Milan Rebula, Roman Robas, Jože Rožič, Dušan Srečnik, Nejc Zaplotnik Člani takratne odprave so se predstavili na odru in prejeli knjižno darilo iz rok predsednika PZS mag. Francija Ekarja in podpredsednika PZS Toneta Škarje. Sledil je film o prvem slovenskem pristopu na himalajski osemtisočak Makalu. Baritonist Marko Kobal je ob klavirski spremljavi Olene Bolyubaš zapel pesmi Hrabroslava Volariča: Oj rožmarin; Frana Gerbiča: Pojdem na prejo in Herasima Vilharja: Mornar. Z besedami: t'In jutri bo dan spet potrkal na naša vrata, spet nam bo prinesel polno novosti, nove dogodke. Morda prepoznate njegovo vabilo: Pridi, gore spet vabijo 0 Prepustite se dnevu, prepustite se življenju in vstopite v njegovo večno krožnico novih spoznanj.Želim vam še naprej lep večer in del naj ga mine v prijetnem klepetu s prijatelji. Nasvidenje! 0.je sklenila slovesnost Rada Polajnar. Cvetlični aranžma, ki je krasil oder, je bil po končani slovesnosti odnesen na Dovje - v spominu Jakobu Aljažu ob 160-letnici njegovega rojstva. Da so se na platnu, ob pravem času vrtele prave slike gorskega sveta, odlomkov iz starih Planinskih vestnikov, Aljaževega stolpa, predstavljeni so bili dosedanji uredniki Planinskega vestnika in prizori iz odprave na Makalu, sta skrbela Irena Mušič in Zoran Gaborovič. Ob tem bi se, kot tscenaristkaT slovesnosti iskreno zahvalila za pomoč Marjeti Keršič Svetel, ki mi je v razgovoru podala temelj, na katerem sem pričela z tgradnjoT in Radi Polajnar, ki je z besedo povezala in povezovala posamezne sklope. Zahvala za uspešno izvedbo gre vsem, ki ste, ob odločitvi predsednika PZS mag. Francija Ekarja, da slovesnost bo, poprijeli za delo in ga, kljub aktivnemu tpohoduT viroze, uspešno sklenili. Posebna zahvala gre tudi prizadevnim delavcem Cankarjevega doma v Ljubljani, ki so nam - amaterskim organizatorjem slovesnosti - vsestransko pomagali. Jana RACMAN Fotografije: Emil Pevec, Irena Mučibabic in Vladimir Habjan \ \ '1 B W- 70« Spoštovani gospod predsednik! Cenjene članice in člani Planinske zveze Slovenije'. Spoštoies naših alpinistov med svetovne velikane. Le redkim narodom v Evropi je dano, da se lahko pohvalijo s tako visokimi jubileji in s tako predanim odnosom do narave, jezika in narodovih vrednot. Ko praznujete UO-letnico Planinskega vestnika, mijstarejše slovenske revije in najstarejše planinske revije z mesečnim izhajanjem na svetu, UO-letnico postavitve Aljaievega stolpa na Triglavu, tega simbola slovenstva in 30-letnico prvega slovenskega vzpona na Makalti, s katerim smo začeli pot med velike alpinistične narode, želim spomniti tudi mi 160-letnico rojstva človeka, ki so ga tako kot ves slovenski rod, privzele lepote slovenskih gora in to tako, da se je z dušo, srcem in tudi premoženjem zapisal našemu najvišjemu vrhu Triglavu, to je Jakoba Aljaža. Tako r Planinskem vestniku kot z velikih zmagovitih odprav v tuja gorstva, ste se vedno znova i>račali nazaj v skrivnostni in prečudoviti slovenski gorski svet k Jakobu Aljažu, ki je Slovencem podaril tudi himnični spev "Oj, Triglav, moj dom". /elim Vam prijeten in doživet jubilejni večer. Naj bo to večer slovenske skromnosti, srčnosti, poguma, volje, trme in zaljubljenosti v lepoto in brezmejnost narave ter v meje človeškega. Ostanite z besedami in dejanji še naprej na vrhu. Planinski pozdrav! From: Nadskofov kabinet Ljubljana To: obcina.preddvor@siol.net Subject: pozdravno pismo nadškofa Urana Ljubljana, 18. februarja 2005 Spoštovani gospod predsednik Planinske zveze Slovenije! Ekar Franc. Z veseljem pozdravljam Vas in vse planince, gornike in alpiniste, ki ste se zbrali ob izjemnih jubilejih, ki jih danes obhajate: 110-letnici revije Planinski vestnik, 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu in 30-letnici osvojitve prvega slovenskega osemtisočaka Makaluja v Himalaji. Vsem iz srca čestitam! Moj posebni in hvaležni spomin velja pokojnemu župniku Jakobu Aljažu, ki je veliko prispeval k razvoju slovenskega planinstva. Ob 160-letnici njegovega rojstva smo mu še posebej hvaležni, da je najvišjo goro Slovenije ohranil Slovencem, da je kot graditelj planinskih koč in poti v Julijcih, kot pevec, skladatelj, pisec in predvsem duhovnik nagovarjal iskalce gorskega miru, da bi v človeški želji po tihoti in lepoti znali razbrati najgloblje hrepenenje po Bogu, po neizmerni in nedoumljivi ljubezni, po večnosti. Naj Gospod blagoslovi vaše prizadevanje za ohranjevanje slovenstva in njegovih vrednot po ljubezni do narave in gorskega zaklada. Vsem želim kulturno bogato jubilejno prireditev! msgr. Alojz Uran ljubljanski nadškof in metropolit Polurno oddajo o slovesnosti si lahko ogledate na: TV PIKA 16.03.2005 ob 17,30 uri 17.03.2005 ob 07,00 uri 21.03.2005 ob 19,00 uri eno ponovitev □ sporoče naknadno TV GORENJKA (GTV KRANJ) 19.03.2005 ob 16,30 uri 21.03.2005 ob 01,15 uri 24.03.2005 ob 19,15 uri eno ponovitev -sporoče naknadno TV PRIMORKA 25.03.2005 ob 21,00 uri dve ponovitvi □ sporoče naknadno Razpored oddaj je objavljen tudi v Pilotu. Oddaja BESEDA NA VRHU □ Planinski vestnik praznuje - sodi v program kulturnih oddaj posamezne televizije. Posnetek, ki ga bodo predvajali lahko naročite (tel.: 041 510 861 □ ga. Nadja) po ceni za: - CD = 1.500 SIT (v ceni je DDV vračunan) - DVD = 2.000 SIT (v ceni je DDV vračunan) - VHS = 2.500 SIT (v ceni je DDV vračunan) Ljubljana, 17.2.2005 S t dokumenta : 31200-5-0/S mag EKAR FRANCI PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvoržakova 9 1000 LJUBLJANA olimiitsu KOMrrr SLOVESUE ZDRLŽLNJE. SPOK1MH 7>T2 CdnvSI®25. 1000 uuau/^A. SU0VENJA T«.; -366 1 23063 00 Ptot »386 -i 230« 20 Kadar nas korak ponese v gore in nam na vrhu od vseh lepot zastane dih, pogled pa «že daiefi v daljavo, «e zavemo širjave r.ažega gorskega sveta. Odpre se nam ogromna arena, ki ponuja Širok prostor i« udejanjanje naSih bodisi gcmiSkih aH alpinističnih želja. GorniStvo so je v srcih Slovencev in Slovenk naselilo že pred večimi desetletji, ko je bila njegova primarna vloga vse prej kot brezskrbno pohajkovanje po slovenskih vrSacih. Zato ni nobeno naključje, da je Triglav z Aljaževim stolpom umeščen med najbolj prepoznavne slovenske simbole in da se srca gornikov Se posebej ogrqejo. kadar beseda nanese na najvišji slovenska vrh Tudi v gomiški iiteratun smo bili Slovenci med prvtrru v Evropi, ki smo pomembna gomiSka dogajanja zapisovali v Planinski vestnik. ki ga gorniki in gomice ali zgolj ljubitelji gota jemljejo za Svoje branje zdaj že 110 let, Planinski vestaik s svojo vsebino postna in ostaja popotnica gorniku na ozkih s tezah, ga vodi Čez tuja gorstva spet nazaj domov, vmes zabeleži še domače dogodke in da prostor pesmžkim dušam, Id svoja gomiška doživetja delijo z bralci. Predvsem pa Planinski vestnik kljub številnim drugim revijam, ki so ali bodisi te ponujajo 3voj pogled na njegovo tematiko kljubuje času. Tako je tudi v gomiSki naravi. Marsikdaj je treba kljubovali slabemu vremenu ali pa jutranji megb. la nas želi na vsak način zadržati doma. Vendar je vsak korak na vrhu nekajkrat poplačan in zato se splača vztrajati. Čestitke za vse osvojene vrhove, takine In drugačne, nocojirga slovesnost pa naj služi za postavitev novih vrhov - kajti na vsakem vrhu se pot odpre naprej. Srečno! «f UMM-vl^ J Sne? Kocijančič Predsedniij6KS 'OMHl POKROViTEl/ 3 t i M P J E K E I £ P H Z C 1 T M C ! KI U*A B.O, K R1V lO I O mVIH «3, 1 )lek © K O MI SIJ E U O PZ S PO R v OC AJ O VODNIŠKI KOTIČEK POROČILO O IZPOPOLNJEVANJU VODNIKOV PZS za snežne razmere v organizaciji Odbora vodniških odsekov MDO Savinjske. Izpopolnjevanje je potekalo po zastavljenem programu in je bilo izvedeno v soboto, 5. in v nedeljo 6. februarja v koči na Loki in okolici, z večerno orientacijo proti Lanežu in nedeljsko turo na Raduho, kjer smo vadili uporabo derez in cepina. Nosilci posameznih tem-predavatelji in inštruktorji, ki so sodelovali pri praktičnem delu so bili naslednji: Tone Golnar-tehnični vodja, Danilo Škerbinek, dr. Ana Benedičič-Pilih, Jože Kodre, Robert Teržan in Jože Kamenšek. Zaradi snega je bil dostop z avtomobili možen le do Radušnika, za pohodnike, oziroma do planine Vodol za turne smučarje. Teoretični del izpopolnjevanja je potekal dopoldan, zvečer pa še predavanje iz prve pomoči v koči na Loki. Vaje iz vrvnih ograj smo opravili popoldan na strmini nad kočo, orientacijo in navigacijo pa proti večeru v smeri Laneža in nekateri tudi na Lanež. Izpopolnjevanja se je udeležilo skupno 26 vodnikov PZS, od tega 7 s smučmi. Prišli so iz 14 planinskih društev, 17 iz Savinjskega MDO in 9 iz petih društev izven SMDO in sicer: JESENKO ANTON, KUNEJ FRANJO, MAROVT JOŽE, MAROVT NATALIJA, PAHOVNIK FRANC, GALUN ALENKA, SLANIČ BORIS, ZVER VINKO, DOKL BRANKO, LESJAK BOŠTJAN, GRUDNIK SANDI, OSTRUH MARJAN, VERBUČ ALEKSANDER, ABRAM PRIMOŽ, KOCJAN TOMAŽ, ZUPANČIČ PRIMOŽ, KOČAR NEGRO, DJUHERIČ HUSEIN, JANČIČ MIRAN, JEVŠNIK DAMJAN, MARŠNJAK FRANC, NOVAK MOJCA, TANŠEK GORAZD, CERJAK IVAN, PRIVORA IVAN in ŽOHAR MATJAŽ. domačnost in oskrbo pa tudi oskrbnikoma, Tončki in Francu Moličnik. Vodja izpopolnjevanja: Jože KAMENŠEK TEČAJ VARNE HOJE V ZIMSKIH RAZMERAH V vodniško izletniškem odseku PD Nova Gorica smo v zadnjih dveh mesecih leta 2004 in januarju 2005 organizirali in izvedli tečaj o varni hoji v gore v zimskih razmerah za začetnike in manj izkušene. Odziv je bil dokaj dober, saj se je teoretičnega dela tečaja udeleževalo 28 planincev. Med slušatelji je bilo največ planincev, ki so se že udeležili tečaja varne hoje na zahtevnih poteh v letnih razmerah, ki ga je naš odsek organiziral in izvedel pri Krnskih jezerih junija 2003. Predavanj so se udeležili tudi planinci naših letnih izletov, ki za ture v zimskih razmerah nekako niso imeli potrebnega znanja, pa tudi primerne opreme. Nekaj je bilo tudi planincev sosednjih planinskih društev. Tečaj smo zasnovali v obliki petih predavanj, ki so potekala ob sredah zvečer v prostorih PD Nova Gorica. Na prvem predavanju smo vodniki udeležencem predvsem v sliki (diapozitivi) prikazali oziroma predstavili naravo pozimi ter jih povabili na izlete, ko tla prekrije bela preproga. V naslednjih predavanjih smo slušateljem poskušali povedati kar največ o opremi, nevarnostih, gibanju,GRS in bivakiranju ter prvi pomoči. Predavatelje smo poiskali kar med našimi vodniki, alpinisti in inštruktorjem. Menimo, da so bila predavanja predstavljena zanimivo, saj so predavatelji vtkali v fšolsko snovT tudi svoje bogate planinske izkušnje . V januarju smo izvedli pohod iz planine Razor proti Voglu. V danih vremenskih razmerah smo vodniki udeležencem predstavili načine hoje v snegu, poudarek je bil na hoji s cepinom in derezami in zaustavljanju s cepinom. Udeleženci so bili kar t zeljni znanjaT in bilo je kar T precej padcev v različnih situacijah t. Vodniki smo se že pred izvedbo tečaja zavedali, da bo praktičnega dela v predvidenem sklopu tečaja premalo. Pri sestavi plana izletov za leto 2005 smo v vodniškem odseku za zimsko obdobje planirali kar nekaj izletov, ki se jih tudi slušatelji tečaja že udeležujejo. Pri načrtovanju in izvedbi tečaja so sodelovali: Stanislav Jablanšček, Peter Podgornik, Zlatko Koren, David Kravina, Igor Kleč, Simon Goijup, Toni Gleščič, Tomaž Barbič, Nada Pisk, Polona Campolunghi in Miranda Čotar. Za vodniško izletniški odsek PD Nova Gorica: Miranda ČOTAR PLANINSKI VESTNIK Obveščamo vas, da je izšel marčni Planinski vestnik. Iz vsebine: Aktualna tema: Zimske nevarnosti: Medicinska problematika nesreč v plazovih (Iztok Tomazin) in Omrzline (Jurij Gorjanc), Planinstvo: Beseda na vrhu (Vladimir Habjan), Lokvarski grič pa Govšk tudi (Rafael Terpin), Mladina in gore (Jože Drab), Zvezda (Milka Bokal), Ilustracije in risbe v Planinskem vestniku, 1895 □ 1961 (France Zupan), Kilimandžaro 2004 (Andrej Zorman), Mount Kenya (Marjan Žiberna), Izlet: Moja pot na veliko, a malo goro (Barbara Klavžar), Bogatin in Mahavšček (Andrej Stritar), Najlepši bivak na svetu (Maijeta Štrukelj), Bivak Margherita Bedin □ Prima Pala di San Lucano (Andrej Mašera), Življenje gora: Odmevi na januarski uvodnik, O cestah v fužinskih planinah, Komentar Triglavskega narodnega parka, Alpinizem: Negotova usoda (Rok Blagus), Strah (Mitja Košir), Jesen 2004 v Himalaji (Tone Škarja), Ledeni utrinek (Darja Grad), Novice iz vertikale, Pisma bralcev, Literatura in Obvestila. Želimo vam prijetno branje Uredništvo Revijo lahko kupite v vseh večjih kioskih Dela v Ljubljani, na Planinskem društvu Ljubljana Matica, Miklošičeva cesta 17 v Ljubljani, v Mladinski knjigi na Slovenski cesti 29 v Ljubljani in v Planinski založbi. Naročite jo lahko tudi po e-pošti: pv@pzs.si; ogledate pa na spletni strani http://www.planinskivestnik.com Letna naročnina je 6.950 SIT (50 Evrov za tujino; posamezna številka je 700 SIT. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE PRIZNANJA OKS ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2004 □ PODELJENA V KRANJU Seznam športnih panog, ki imajo športnike/ce dobitnike priznanj OKS za športne dosežke v letu 2004 1. BALINANJE 2. LETALSTVO 3. LOKOSTRELSTVO 4. PLANINSTVO 5. PLAVANJE 6. TENIS 7. ZVEZA ZA ŠPORT INVALIDOV SLOVENIJE ZLATI ZNAK: BRONASTA PLAKETA - trenerji športnikov, ki prejmejo zlati znak 4 Damjan SOFRONIEVSKI BALINANJE □ natančno zbijanje 1.m EP Darko Guštin 6 Natalija GROS PLANINSTVO -ŠPORTNO PLEZANJE □ težavnost 2.m EP / 7 Gregor MOLICNIK BALINANJE □ dvojice 3.m EP Darko Guštin Damjan SOFRONIEVSKI BALINANJE □ dvojice 3.m EP 8 Bojan NOVAK BALINANJE □ štafeta 3.m EP Darko Guštin Tadej PREMRU BALINANJE □ štafeta 3.m EP Športnice in športnike je na slovesnosti nagovoril mag. Franci Ekar, podpredsednik OKS: tDrage športnice in športniki, spoštovani župan Mestne občine Kranj, spoštovani gostje! Veseli me, da vas lahko v vaši sredini pozdravim v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije 0Združenja športnih zvez. Olimpijski komite Slovenije letos že drugič podeljuje svoja priznanja regijsko v sklopu prireditev, ki jih organizirate v občinah. Menimo namreč, da so za športnikov uspeh zaslužni mnogi, ki ga spremljajo na njegovi poti, od trenerjev, predstavnikov klubov, staršev, šola, pa verjetno še kdo. Športnik najprej zori v domačem okolju, tam dosega tudi svoje prve rezultate. Olimpijski komite Slovenije se je zato odločil, da tudi podelitve priznanj za športne dosežke preseli iz Ljubljane v posamezne regije, iz katerih prihajajo športniki. Hkrati dajemo podelitvi priznanj s tem še dodatno težo in priznanje ne le športnikom in trenerjem, temveč vsem, ki so kakorkoli pripomogli k športnikovemu uspehu. Naj bo vsem športnikom in njihovim trenerjem priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije 0 Združenja športnih zvez ne le zahvala vseh nas za preteklo delo, temveč predvsem velika spodbuda za nadaljnje delo. Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj, prirediteljem pa iskrena hvala za gostoljubje.f PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI v v v VABIJO IN POROČAJO □ VABIJO □ .oštj, PLANINSKO DRUŠTVO RADOVUICA Pogačnikov dom na Kriških podih (2502 m). Delo je sezonsko (od julija do konca septembra). Planinsko društvo Radovljica, Gorenjska cesta 26, 4240 Radovljica ali po elektronski pošti: pdradovljica@siol.net PLANINSKO DRUŠTVO E ŠENTJUR. Ljubljanska 1, 3230 Šentjur (tel.: 03 / 574-09-45, GSM: 031 / 883-319) vabi na POHOD V SPOMIN PADLIM na RESEVNO v soboto, 19. marca 2005. ZBIRNO MESTO: Osnovna šola Hruševec START: daljša pot 3 ure ob 8.00 uri. krajša pot 1,5 ure ob 9,30 uri Slovestnost pri spomeniku ob 11 uri Pohodniki daljše poti se bodo z avtobusom zapeljali v dolino Vodruž in nadaljevali pohod na Slemene, Križeva pota na Resevno (3 ure). Pohodniki krajše poti bodo šli v vas Podgorje ter mimo mlina Ferlež in pod skalami na Resevno (1,5 ure). Slavnostni govornik ob 60-letnici bojev na Resevni bo predsednik ROZB □ NOV Janez Stanovnik. Soorganizatoiji praznovanja pa bodo: Krajevna organizacija ZB - NOV □ Šentjur, Občina Šentjur, Krajevna skupnost Šentjur, mesto in okolica in taborniki Divjega petelina □ Šentjur. Lahko pa se z avtomobilom pripeljete do spomenika. Po programu bo srečanje pohodnikov v Planinskem domu na Resevni. PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO vabi na TRADICIONALNI MARČEVSKI POHOD na ŠMOHOR v nedeljo, 20. marca 2005. Start pohodnikov je med 7.in 9.uro nad Gasilskim domom v Debru pri Laškem, iz Zabukovice, Liboj ali Tremerij. Potrditev kontrolnih kartončkov in podelitev značk bo v domu na Šmohorju. Hoje je od povsod 1 V do 2 uri. Za enkratno, trikratno in pet kratno udeležbo na pohodu prejme udeleženec spominsko priponko, za desetkratno pismeno priznanje. Kulturni program ob 11. uri. Prispevek odraslih 300 SIT. Na 'A PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA vabi vse planince, ljubitelje narave in ostale na 12. TRADICIONALNI ZIMSKI POHOD V JELENOV ŽLEB ob 62. obletnici zmagovitega boja Cankarjeve, Gubčeve, Šercerjeve in Tomšičeve brigade nad italijanskim bataljonom divizije Macceratta (26.3.1943). Pohod bo v soboto, 26. marca 2005 z odhodom ob 8. uri iz Rakitnice. Pohod bo potekal po Rudeževi poti oz. po Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice po grebenu Velike gore, ki z ene strani oklepa Ribniško dolino. Načrt pohoda: Rakitnica □ Črni vrh (gozdarska koča) □ Gozdarska koča Korita □ Brezno v Jelenovem žlebu □ Jelenov žleb (980 m) □nazaj po isti poti. Hoje je za 6 ur, pot je lahka, potrebna pa je primerna (zimska) planinska oprema, dobra planinska obutev, pohodne palice in varen korak! Dodatne informacije: Gregor Češarek, 031/ 538 □ 005, vodja PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE vabi na 21. TRADICIONALNI POHOD PO BREŽIŠKI POTI. Pohod bo v nedeljo, 20. marca 2005. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pred Gostiščem LES na Čatežu ob Savi. Pot nas bo vodila s Čateža na Šentvid in skozi naselji Žejno in Sobenja vas na Cirnik (630 m). Spustili se bomo v Globočice, kjer bo pri Martinovih topla malica. Na Čatež se bomo vrnili po novo trasirani planinski poti. Hoje bo za 4 in pol do 5 ur. Pohod bosta vodila vodnika PZS Martin Slovenec in Jože Patty. Za enkrat prehojeno pot prejme vsak udeleženec značko, za petkratno udeležbo pa podeljuje PD Brežice pisno priznanje. ZGIBANKA 10 POMEMBNIH PREDNOSTI ČLANSTVA V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Planinska zveza Slovenije je za leto 2005 izdala zgibanko z naslovom 10 POMEMBNIH PREDNOSTI ČLANSTVA V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE. Zgibanka vabi k vstopu v svet prijateljskega druženja ljubiteljev gora, zanimivih izletov in pohodov, taborjenj in tekmovanj z namenom spoznavanja slovenskih planin in gora in uživanja v njih. Kot član velike družine planincev boste v gorah lahko bolj aktivni, strokovno podkovani in varni. Na voljo so vam številne možnosti in ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Planinska društva zgibanko lahko, po predhodnem telefonskem ali pisnem naročilu, prevzamejo na sedežu Planinske zveze Slovenije. Zgibanka je brezplačna. Nagrad ni kupon, ki je natisnjen na zadnji strani zgibanke je namenje n le novim članom. Ob včlanitvi društvo vpiše v kupon evidenčn o številko člana, kupon nalepi na dopisnico ter skupaj s podatki novega člana (ime, priimek, leto rojstva, naslov, planinsko društvo) pošlje na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana. POROČAJO □ POPRAVEK !! Z novim letom smo spremenili delovni čas društvene pisarne v dogovoru z Zvonko Kumer, ki bo vodila pisarno od 1. marca dalje. Zaradi počitnic je pisarna zaprta od 1. do 15. januarja in od 1. do 15. julija. Uradne ure so: torek in sreda od 14.00 do 16.00 in petek od 9.00 do 11.00. (ponedeljek in četrtek zaprto). Tako imamo objavljeno v našem programu izletov 2005, na odzivniku telefona 431 6114, v propagandni omarici na trgu OF16, pred vhodom v stavbo, na vratih pisarne in na spletni strani www.pdrustvo-ptlj.si. V Obvestilih PZS štev.2 je brez naše vednosti žal objavljen lanski delovni čas. Prosim za popravek v naslednji številki. Stane Uredniški odbor OBVESTIL PZS se Planinskemu društvu Pošte in Telekoma Ljubljana za napako v objavi opravičuje. Podatki so bili povzeti po njihovem zapisniku 4. seje UO in NO PD z dne. 21.01.2005 in zato smo v uredništvu smatrali, da so aktualni in v primerni za objavo. Prav zaradi taksnih in podobnih tpripetljajevT se bo uredništvo verjetno odločilo, da povzetkov društvenih zapisnikov, v bodoče ne bo več objavljalo; razen seveda v primeru, da bo povzetek posredovan s strani planinskega društva. PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA 29.11.2004 je bila v Ljubljani slovesnost na kateri so podelili priznanja za prehojeno pot Kurirjev in vezistov NOV. Med njimi je bilo kar 16 litijskih planincev. Prav je, da jih naštejemo: Marjan Jug, Vinko Jamnik (pot je prehodil 4x), Lojze Perčič, Lojze Hauptman (5x), Andrej Namestnik (4x), Stane Jerebič, Urban Vehovec, Anica Rozman (2x), Nuška Rozman (2x), Marija Kurent (4x), Cirila Godec (4x), Erika Zupančič, Rado Zupančič (5x), Vera Voglar (2x), Darja Štefrl (2x) in Viktor Čebela (17x). Tradicionalnega novoletnega srečanja savskih planincev na Zasavski sveti gori se je 1.1.2005 udeležilo 42 članov sekcije. Novoletnega srečanja planinske sekcije DU Litija pri Kavšku na Goliščah se je 8.1. 2005 udeležilo 70 članov. V preteklem letu so izvedli vseh 40 načrtovanih izletov in pohodov, na katerih je bilo kar 1857 udeležencev. Vodja sekcije Stane Jerebič vodi natančno statistiko udeležbe na izletih. Tako je v poseben zvezek za preteklo leto vpisal 147 imen, največkrat pa je bil križec, ki označuje udeležbo, narisan pri Ani in Jožetu Kukovici ter Stanetu Jerebiču, ki so bili na izletih 33-krat. Sledijo jim Viktor Čebela, Jelka Podoreh ter Erika in Rado Zupančič, vsak od njih se je udeležil 31 izletov. Tudi za letošnje leto so pripravili zanimiv in pester program, zato vabijo, da se jim pridružijo še novi člani, saj bo v njem vsak našel tudi nekaj zase. Na izletih in srečanjih ne manjka niti družabnosti, saj skupaj proslavijo rojstne dneve udeležencev. Na 7. seji UO PD Litija 13.1.12005 je bilo sprejeto še finančno poročilo 24. pohoda na Tisje, vsebinsko poročilo pa je bilo sprejeto že na prejšnji seji. Končno stanje je sicer -12.177 SIT, kar pa ni problematično saj je bilo plačanih 200 značk, ki se bodo podeljevale v naslednjih letih. V okviru priprav na stoletnico društva je bilo dogovorjeno, da se pripravi poseben seznam tistih, ki jih je potrebno na osrednjo slovesnost še posebej povabiti in da se izdela posebna jubilejna listina, ki jo bodo prejeli tisti, ki so pomembno prispevali k dosedanjem delu društva. Seznanili so se tudi z okvirnim predračunom zbornika (1.300.000 SIT). Obravnavali so priprave na Štrusov pohod in se dogovorili o udeležbi na občnih zborih društev MDO. Do seje je članarino poravnalo 29 članov. Na planinskem večeru z diapozitivi sta Borut Vukovič in Ana Mohar čez 40 obiskovalcem predstavila posnetke z nekaterih društvenih izletov in prireditev. Na državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo 15.1.2005 v Novi Gorici je ekipa društva v sestavi Janja in Gašper Repina, Andraž Zupančič in Klara Ceglar osvojila 22 mesto. Pohoda na Grmado nad Krškim se je 16.1.2005 udeležilo kar 55 članov planinske sekcije DU. Z vlakom so se odpeljali do Krškega in se potem skupaj z domačini povzpeli do doma na Grmadi. Njihov gostitelj Milan Jevšnik, dolgoletni predsednik društva, jih je pospremil do kmečkega turizma Radej na Sremiču. V soboto 22.1.2005 so tečajniki alpinistične šole obiskali umetno ledišče (ledene slapove) v Mlačci pri Mojstrani. Odziv je bil zelo velik, saj so se ture udeležili štirje tečajniki, deset ostalih članov ter pet alpinistov, oziroma inštruktorjev. Skupina inštruktorjev in alpinistov je prikazala orodje, ki se uporablja pri tovrstnem plezanju. Večji del ture je bil seveda namenjen plezanju. 28.1.2005 je Matjaž Klanjšček okrog tridesetim obiskovalcem s pomočjo izredno kvalitetnih diapozitivov predstavil lanskoletno alpinistično odpravo na Daulagiri. Zimskega izleta na Peco se je 29.1.2005 udeležilo 9 planincev. Pravzaprav je bil to prvi skupni izlet društva in nove sekcija Elekto Ljubljana. Vlogo šoferja v zahtevnih razmerah, ponoči je pričelo snežiti, je prevzel kar predsednik društva Roman, ki se je v tej vlogi odlično znašel. Zaradi snega so s hojo pričeli globoko v dolini v Mežici in se po idilični zimski pokrajin, ob meji so gazili tudi celec, povzpeli do mladinske koče pod Peco (1.665m), ki je nudila prijetno zavetišče, saj je zunaj pihal strupeno mrzel veter. Ob vrnitvi so si ogledali še prireditev Gradovi Kralja Matjaža v Podpeci, na kateri so sodelovale kar 103 ekipe. Na tretjem srečanju vseh sodelujočih v akciji t' Prijatelji Janč 0 janški prijateljiT 30.1.2005 je bilo toliko udeležencev, da je bil dom na Jančah skoraj premajhen. Nič čudnega, saj je bilo v letu 2004 kar 71 planink in planincev na Jančah najmanj petindvajsetkrat, s čimer so si pridobili naziv prijatelja Janč. Srečanje so se udeležili tudi številni njihovi prijatelji, kar nekaj pa je bilo takšnih, ki so se odločili, da se bodo letos prvič pridružili tej akciji. Tudi v preteklem letu je bil najvztrajnejša obiskovalka Janč Erika Zupančič iz Kresniških Poljan, ki je bila na Jančah kar 227-krat, sledi pa ji mož Rado z enim vzponom manj. Prehodno palico za kolesarje je tokrat prevzel Bojan Dovč (150), izročil pa mu jo je dosedanji nosilec Robert Likar (138). Več o srečanju v naslednji številki Obvestil. PLANINSKO DRUŠTVO KONJICE - LETNI VOLILNI ZBOR PLANINCEV V petek, 28. januarja so se konjiški planinci srečali na zboru, kjer so se ozrli nazaj in pregledali kaj so v preteklem obdobju naredili, postavili pa so si tudi plane za prihodnje obdobje, ki predstavlja predvsem izletniško dejavnost in obsega preko 30 organiziranih množičnih izletov in prireditev. Novoustanovljeni Odsek za pota pa bo imel precej dela z urejanjem katastra za obstoječe planinske poti na Konjiški gori. Dogajanje so s pesmijo popestrile Pevke z Brinjeve gore. Zbor se je odvijal v avli OŠ Pod goro in se ga je udeležilo okoli 150 članov društva in vabljeni predstavniki MDO ter sosednjih društev. Ob trendu upadanja članstva v PZS je razveseljiv porast članstva v konjiškem društvu, ki šteje 333 članov, od tega preko 100 mladih iz konjiških in okoliških osnovnih šol, za kar imajo zasluge tudi mentorice na šolah. Letos je potekel štiriletni mandat upravnemu odboru ter organom društva, zato so v skladu s trendom v širši domovini staro oblast zamenjali z novo in sedaj društvo vodi novi predsednik Franc Vahter. Po uspešni menjavi starih kadrov so prisluhnili zanimivemu potopisnemu predavanju Sama Oniča o potepanju po južni Ameriki in Andih, sledila je zabava in planinski ples. Več zanimivosti si lahko ogledate na spletni strani društva: www.planinskodrustvo-konjice.si Jože KAMENŠEK PLANINSKO DRUŠTVO TREBNJE Gubčeva cesta 16a, 8210 Trebnje Telefon:0730-44-965, mob.:050 (041)-632-956 Matična štev.:DQ5193494 Davčna štev.:na79579647 Šifra dejavnosti: ..120420 □50100-620-128-1153110-80829 V Obvestilih PZS vsak mesec berem o delovanju planinskih društev po Sloveniji. Tudi na Dolenjskem obstaja več društev, med njimi tudi naše 0 PD Trebnje. O njegovem delovanju je zunaj meja občine Trebnje malo znanega, ker ni nikogar, ki bi o tem kaj napisal. Vsak mesec organiziramo pod vodstvom vodnikov PZS-A in B kategorije en društven izlet za vse člane. O planiranih izletih izdamo vsako leto lično zgibanko, ki vam jo pošiljam v prilogi. Planinske krožke za otroke od prvega do petega razreda devetletke imamo organizirane v OŠ Trebnje. OŠ Nemška vas, OŠ Šentlovrenc, OŠ Veliki Gaber. V sodelovanju z mentoricami v osnovnih šolah in ob pomoči drugih vodnikov iz društva, to delo požrtvovalno in neutrudno opravlja načelnica mladinskega odseka Marjeta Martinčič. Aktivni smo tudi v društvu Sožitje v občini Trebnje. Otrokom in osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter njihovim svojcem, zavzeto in skrbno odkriva lepote naših gora Ciril Doles. IZLETI 2005 ZA DRUŽINE IN SOŽITJE Mesec Datum Dan S M E R T U R E Zahtevnost in čas trajanja Za izvedbo odgovoren PLV-B APRIL 26. 04 sobota Zalisca-sv.LOVRENC (722 m) ogled Cluzijevga svišča-Zalisca LP 3 ure Doles Ciril MAJ 28. 05. sobota Predmeja □Zavetišče A.Bavčaija (1242 m) na ČAVNU □ Predmeja LP 3 ure Doles Ciril JUNIJ 25. 06. sobota Medvedovi konti- Blej ska koča na Lipanci(1633 m) □ (Debela peč-2015 m) LP 4 ure Doles Ciril AVGUST 27. 08. sobota SviščakiS V.SNEZNIK(1796 m)-SviščakiS grad Snežnk LP 3 ure Doles Ciril SEPT. 24. 09 sobota Mali Kum □ KUM (1220 m) □ M. Kun LP 3 ure Doles Ciril V društvu je registriranih 13 vodnikov PZS, ki imajo opravljeno A ali B kategorijo za vodenje. Letos smo dva poslali na tečaj za D kategorijo, dva člana pa sta lani končala tudi tečaj Varuh gorske narave. Za obnavljanje, urejanje, čiščenje poti na Trebni vrh, Vrhtrbnje, Debenec zagnano skrbi 11 markacistov, ki so se lani udeležili tudi akcije v okviru Meddruštvenega odbora za Dolenjsko in Belo Krajino 0 markiranje poti od Debenca do Hmeljnika pri Novem mestu. Na Vrhtrebnjem že nekaj let gradimo planinski dom. V spodnjih prostorih je urejena velika soba za cca 80 oseb, kuhinja, sanitarije, tako da imamo tam že razne aktivnosti: občni zbor društva, predavanja in usposabljanje za vodnike PZS, zaključek tradicionalnega zimskega in letnega pohoda na Vrhtrebnje, itd. Lep planinski pozdrav z Dolenjske! Milojka VITEZ, tajnica PD Trebnje 14. NOČNI POHOD NA GRMADO Planinsko društvo Blagajana je že v mesecu novembru 2004 pričelo s pripravami na že tradicionalni nočni pohod na Grmado, letos že štirinajsti (14) po vrsti. Plakati, ki so iz oglasnih desk vabili pohodnike k udeležbi, so bili nameščeni vse do Maribora in Novega Mesta. Letošnji nočni pohod je bil eden izmed najlepših in najbolj obiskanih do sedaj. Po mnenju članov Gorske reševalne službe Ljubljana, se je pohoda udeležilo približno 2000 pohodnikov, vpisalo pa se jih je 485. Navkljub ne najboljši napovedi vremenoslovcev, si lepših vremenskih pogojev za vzpon na vrh Grmade ne bi mogli želeti. Vseskozi nam je pot osvetljeval mesec in svečke, ki so bile nameščene ob poti od Lovske koče proti vrhu Grmade. Na vzopnu proti vrhu se je odpiral prečudovit pogled na Ljubljansko kotlino in na našo prestolnico, ki se je v soju svoje svetlobe mogotila daleč naokrog. Tudi pogledi proti vrhu in nazaj k vznožju Grmade je bil nebeško čaroben. V tej noči je bila Grmada prava lepotica. Obdana z nešteto lučkami, se je mogočno dvigovala v osrčju polhograjskih dolomitov in opozarjala nase. Mislim da je vsakdo, ki je v tisti noči stopil na njen vrh obdržal košček nje globoko v sebi. Vzdušje na pohodu je bilo čudovito. Valove spokojne tišine je prekinjalo kramljanje in vriskanje zadovoljnih pohodnikov. Člani planinskega društva Blagajana so skrbeli za pohodnike od začetka vzpona, pa do vrha Grmade. Pohodniki so se že pri vpisu lahko okrepčali v gostilni pri Pratkarju, naslednja postojanka je bila na posestvu planinskega društva Blagajana na Ravneku nad Polhovim Gradcem in še zadnja pred vrhom, pri Lovski koči pod Grmado. S toplim čajem, kuhanim vinom in medenim žganjem, smo si pohodniki nabirali novih moči za osvojitev vrha. Z vrha Grmade so pohodniki sestopali na različne strani. Nekateri so se podali do kmetije odprtih vrat pri Mehačku, nekateri so odšli proti Katarini, spet drugi pa so se udeležili kresovanja na turistični kmetiji Gonte. Na Gontah je kres prižgal gospod Lovro Mrak, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, ki se je pohoda udeležil skupaj z ostalimi predstavniki občinske uprave.Srečanja na Gontah so se poleg župana in predstavnikov občinske uprave udeležili še predsednik PD Blagajana Stane Dvanajščak, predstavniki občine Medvode, predsednik PD Medvode Dušan Brekič in predsednik turistične zveze Medvode Sandi Bartolj. Za dobro organiziran pohod gre zahvala članom Planinskega društva Blagajana (30), predsedniku društva Stanetu Dvanajščaku, vrvašem PD Blagajana, ki so premišljeno zavarovali nevarne dele poti, članom Gorske reševalne službe Ljubljana (19), ki so skupaj z vrvaši skrbeli za varnost pohodnikov in vsem ostalim, ki so bodisi z delom, bodisi s finančnimi sredstvi pomagali, da se je pohod organiziral v takšni obliki. Za PD Blagajana zapisali: Ani KAVČIČ in Urška KAVČIČ Zasnovan je spletni portal: www.razgibajmozivljenje.net, ki zagotavlja brezplačen dostop do najpopolnejšega nabora športnorekreativne ponudbe v Sloveniji in četrtletna revija Razgibajmo življenje, namenjena družinam za promocijo dejavnega življenjskega sloga. I * I -t I RAcGIBAJmO ŽIVLJENJI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA CELOVEC V ZNAMENJU USPEŠNEGA DELOVANJA HANZI LESJAK VNOVIČ IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA CELOVEC - 22. februarja 2005 - Slovensko planinsko društvo Celovec je 22. februarja v K+K-CENTRU v Šentjanžu v Rožu na avstrijskem Koroškem priredilo svoj redni občni zbor, ki je potekal v znamenju uspešnega delovanja društva v preteklih treh letih. Delovanje društva v mandatni dobi 2002 do 2004 ter načrte za bodočnost so navzočim članom in častnim gostom predstavili člani Predsedstva SPD Celovec, po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika pa so udeleženci občnega zbora z izjemo manjših sprememb soglasno potrdili dosedanji odbor na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, ki že 15 let vodi edino planinsko društvo koroških Slovencev. Za podpredsednika je bil vnovič izvoljen Joško Igerc, tajniške posle bo še naprej opravil Rihard Brumnik. Kot blagajnik je bil vnovič potrjen Stefan Riegelnik. Vnovič izvoljeni predsednik Hanzi Lesjak in tajnik Rihard Brumnik sta v poročilih izpostavila plodno delovanje društva, ki v letošnjem letu stopa v 105. leto svojega delovanja in ki šteje danes nad 370 članov. V bilanci za preteklo mandatno dobo sta posebej omenila sanacijo in nadaljnjo izgradnjo koče na Bleščeči v Karavankah, katero letno obiskuje blizu 1000 planincev, vsakoletno tradicionalno srečanje zamejskih planincev (SPD Celovec je bil gostitelj lanskoletnega srečanja v Selah), številne planinske izlete in pohode (Arihov peč, itd.), vsakoletni nagradni natečaj tPlanine v slikiT, oskrba in popravilo planinske poti v Meli pod Tolsto Kosuto, itd. Glede ureditve članstva pri Planinski zvezi Slovenije (SPD Celovec je včlanjeno kot društvo, niso pa več včlanjeni posamezni člani) sta Lesjak in Brumnik poročala, da sta imela razgovor z vodstvom PZS, čakata pa še na odgovor. Posebna zahvalo je predsedstvo SPD Celovec izreklo dolgoletnemu odborniku Toniju Valentinitschu, ki iz zdravstvenih razlogov ne more več aktivno sodelovati. Blagajniško poročilo je podal Stefan Riegelnik, Reinhard Pukel pa je kot preglednik računov predlagal razrešnico staremu odboru, kije bila tudi soglasno izglasovana. V imenu Slovenske športne zveze, krovne športne organizacije Slovencev na Koroškem katere član je SPD Celovec, se je vodstvu in članom društva zahvalil tajnik Ivan Lukan. Poudaril je velik pomen Slovenskega planinskega društva za Slovence na avstrijskem Koroškem ter ob tem izpostavil tudi prekomejno sodelovanje s sosedi. Na občnem zboru SPD Celovec, ki ga je profesionalno vodil Miha Travnik, je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsednik: Hanzi Lesjak; podpredsednik: Josko Igerc; tajnik: Rihard Brumnik; blagajnik: Stefan Riegelnik; odborniki: Tomi Miki, Folti Cidaj, Franci Kropivnik, Miha Travnik, Hanzi Wieser, Johann Buchwald, mag. Klara Mak, Marijan Mikl, Marta Lepuschitz, Hanzi Rehsmann in Anton Starmann; preglednika računov: Hanzi Millonig, Reinhard Pukel; častni predsednik: Lubo Urbajs. V okviru občnega zbora SPD Celovec so bili nagrajeni tudi letošnji udeleženci tradicionalne foto-razstave "Planine v sliki". Prvo nagrado med 20 izbranimi nagrajenci je prejel Tomaž Piijevec iz Tržiča v Sloveniji, drugo in tretjo nagrado pa sta prejela Valentin Oraze iz Lepene pri Železni Kapli in Celovčan Gerd Truppe. Nadaljnji nagrajenci/ke že 19. natečaja so: Josef Gasper, Stane Valjavec, Janko Meglic, Anna Schiemann, Ivana Stefaner, Sebastian Oblak, Erich Mickl, Hanzi Meschnik, Mateja Mickl, Daniel Meschnik, Friederike Wieser, Marijan Mickl, Franci Kropivnik, Josko Igerc, Ani Ressmann, Karla Haderlap in Gregor Kristof. Odmevno prireditev oz. občni zbor SPD Celovec je zaključil Mirko Lepuschitz z multimedialnim predavanjem "Mongolija v besedi, glasbi in sliki". Učitelj na dvojezični ljudski šoli v Sentlenartu pri Sedmih studencih na avstrijskem Koroškem se je v poletnih mesecih 2004 s kolesom podal na 4000 kilometrov dolgo pot po Mongoliji. V svojem predavanju je številni navzoči publiki predstavil neizmerne daljave in nikoli prej doživeto tišino narave ter odprtost in ljubeznjivost ljudi, ki so se neizbrisno vtisnili v spomin pustolovca. Ekspedicijo je med drugimi podprla tudi Slovenska športna zveza. (IL.) Vnovič potrjeni predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzi Lesjak (desno) z drugouvrščenim nagrajencem natečaja "Planine v sliki" Valentinom Orazejem. (slika: Ivan Lukan) OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA KOMENDA ali KAKO V KOMENDI GRADIMO PLANINSKI DOM Čeprav je bilo letošnje leto volilno v našem društvu, občni zbor planinskega društva Komenda, 19. februarja, ni potekal v znamenju volitev, saj smo prisotni soglasno in brez pripomb potrdili tstariT odbor društva z dosedanjim predsednikom Petrom Zmrzlikarjem na čelu. Več časa in pozornosti smo posvetili predsedniku gradbenega odbora Zoranu Sodniku, ki nam je ob elektronski slikovni predstavitvi podal izčrpno poročilo o gradnji našega planinskega doma. Ideja o postavitvi planinskega doma v Komendi je iz leta 1999, ko je predsedoval Planinskemu društvu Komanda Milan Šinkovec. Veliko časa in truda je predsednik z upravnim odborom namenil v iskanju primerne lokacije za izgradnjo planinskega doma. Najbolj primerno mesto smo našli na obrobju gozda, nedaleč od lokalne ceste, ki vodi iz Podboršta na Komendsko Dobravo. V spodnjem delu, oziroma vznožju, je pretočni ribnik z bogatim rastlinjem in vodnim živalstvom. Teren se prične blago vzpenjati in nato izravna. Planinski dom delno obdaja mešani gozd, od koder je na severno stran pogled na greben Krvavca, južno se odpira pogled na vas Podboršt. Zemljišče v velikosti 5000 m2 smo leta 2000 odkupili od domačinov, za kar smo denar v veliki večini prispevali sami planinci, ostalo razni donatorji. Veliko pogovorov in posvetovanj je bilo glede velikosti in samem namenu planinskega doma. Sledili so ogledi koč in postojank v bližnji in daljni okolici širom po Sloveniji. Prvotno smo si kot vzorec izbrali kočo, ki stoji na starem mejnem prehodu Ljubelj, vendar smo kasneje leta 2004 načrte spremenili in kočo povečali na sedanjo velikost, ki lahko hkrati sprejme do 60 ljudi, oziroma avtobus planincev. Ves ta čas smo opravljali različna dela na samem zemljišču v zvezi z urejanjem okolice, posaditve ribnika z rastlinstvom, izdelavo in postavitvijo klopi ter miz, pripravo gradbenega materiala, s čimer je v veliki meri mišljeno sekanje smrek s kasnejšim obžagovanjem ter skladiščenjem na parceli. Ko je v začetku leta 2002 umrl takratni predsednik planinskega društva Milan Šinkovec, ki je bil tudi idejni vodja izgradnje, je sama izvedba doma zastala. Leta 2003 smo na upravnem odboru ustanovili gradbeni odbor za izgradnjo planinskega doma in dom poimenovali po pokojnem dolgoletnem predsedniku Milanu Šinkovcu. Pričeli smo urejati dokumentacijo o lastništvu, spremembi namembnosti zemljišča, razna soglasja, izdelavo projekta in načrtov planinskega doma. Po dolgotrajnem čakanju smo dobili pozitivno rešeno vlogo, oziroma zazidljivo parcelo in že na prvem sestanku gradbenega odbora 23. aprila 2004 smo določili datum postavitve temeljnega kamna. Priprave so bile v polnem zamahu, saj je bilo potrebno zakoličiti gabarit planinskega doma, izdelati svečano ploščo, pripeljati temeljni kamen, oziroma skalo, povabiti svečane goste, pripraviti prireditveni prostor0 Tako smo 16.maja 2004, v sklopu prireditve 12 ur Šenturške gore, svečano položili temeljni kamen za izgradnjo planinskega doma, ki sta ga slovesno odkrila predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in župan občine Komenda Tomaž Drolec. V tem času smo opravili izkop za položitev električnega in telefonskega kabla, javne razsvetljave, vode z hidranti, kabelsko televizijo ter gradbena dela v smislu preboja rova pod cesto in potokom, revizijskih jaškov z betoniranjem in pokrovi, zasutjem celotne trase z zemljo ter ureditvijo ceste in travnikov v prvotno stanje. Ni kaj, obsežen, a očitno ne prevelik planinski zalogaj za tri dni, če računamo, da govorimo o inštalacijah v dolžini nekaj sto metrov v trasi od Podboršta pa do lokacije planinskega doma. Izvedeni projekt nam je prinesel krila in že čez štirinajst dni, sredi julija, so zabrneli stroji. Izkop gradbene jame je potekal ves teden in le vremenu se moramo zahvaliti, da so gradbena dela nemoteno potekala. A smo vseeno naleteli na prvo večjo oviro, saj so se tla v globini 2,5 m pričela vdirati pod težo strojev, kajti zemlja se je mešala z talno vodo. Potrebna je bila takojšna izvedba drenaže z večjim lovilnim jaškom, zasipavanjem peščenega tampona v plasteh, položitev plasti filca z ponovnim zasipavanjem in utrjevanjem peska v plasteh. Ves ta proces je prinesel tampon in podlogo za temelj v debelini enega metra. Kakor koli, vzelo nam je en mesec, a če bi deževalo dela sploh ne bi bilo mogoče opraviti. Na tako pripravljeni podlagi je sledil ponoven zaris objekta, položitev podložnega betona in opažanje temeljev. Nabava materiala in vsakodnevne popoldanske delovne akcije, v katerih smo vezali stremena, polagali palice v temelje, so dale rezultat v zalitju temeljev konec meseca julija. Prvi teden v avgustu smo zasuli temelje, utrdili in položili kanalizacijske PVC cevi med temelje ter zabetonirali podlago. Kakor sončni žarki in neznosna vročina čez dan nista popuščala, tako tudi udarni planinci nismo popuščali v izvedbi del. Sledila sta premaz z ibitolom in varjenje traku izoteka, to so bila zaključna pripravljalna dela pred zidavo kleti. V zgodnjih jutranjih urah drugo soboto v avgustu se je odvijala druga večja delovna akcija, v kateri je sodelovalo preko dvajset planincev s ciljem pozidati kleti. Celodnevno delo do poznih popoldanskih ur je obrodilo sadove, saj smo skoraj v celoti pozidali kletne prostore planinskega doma. No, nismo vseskozi zidali, tudi za obilno kosilo in kakšno okrepčilo smo si vzeli trenutek časa. Ne glede na čas dopustov se je delo nadaljevalo. Izvedli smo drenažo in hidroizolacija okoli objekta, vzporedno pa že opaženje prve plošče. Povpraševanje po najugodnejši ponudbeni ceni materiala, nabava in transport, koordinacija del ter manjša in večja usklajevanja glede izvedbe raznih del na objektu, so zahtevala od gradbenega odbora pogoste sestanke in posvetovanja, da so dela lahko nemoteno potekala. Vsakodnevno popoldansko vezanje stremen, nosilcev in nato polaganje mrež ter vezava vsega naštetega železja v celoto, je doprineslo k zalitju prve plošče sredi meseca septembra. Pomembna delovna zmaga nas ni uspavala, nasprotno, dela so se še hitreje odvijala in če koga slučajno ni bilo kakšen teden naokoli, kar ni mogel verjeti, koliko se lahko naredi v tednu dni. Sledila so zidarska dela in priprava ter izvedba druge plošče. Nekam znano, vendar smo bili sedaj že natrenirani in dela so potekala skoraj rutinsko. Po mesecu dni, ko je bila zabetonirana prva plošča, je prišla na vrsto še druga. Čeprav se je oktober že počasi poslavljal, so bile temperature še vedno nad lediščem in take pogoje je bilo potrebno izkoristiti. Dela so se odvijala, četudi v popoldanskem času nismo imeli pretirano dolgo dnevne svetlobe. Vendar smo kljub vsemu pozidali mansardo, zabetonirali vezi ter pripravili zidove planinskega doma za postavitev ostrešja. Les za ostrešje, shranjen na parceli, je nekaj let čakal na dan, da je prišel v uporabo. t'ŠpirovciT smo obdelali, plohe razžagali v letve, vse skupaj z deskami vred pa smo prebarvali, oziroma zaščitili z barvo proti črvom in plesnijo. Zadnji teden v mesecu novembru, ko se barva še ni utegnila posušiti, smo že postavljali ostrešje. Dela so potekala vsak dan in spet se moramo zahvaliti vremenu, da nas dež in seveda mesecu primerni sneg, nista prevečkrat zalotila na delu. Nabijanje napušča, podeskanje strehe, montaža paropropustne folije, vzdolžno in prečno letvanje, izdelava poglobljenih tzlotT, čopov in čelnih desk, je potekala do druge polovice decembra. V pričakovanju božičnih in novoletnih praznikih smo dela začasno prekinila. Da bi kleparska in krovska dela v mesecu januarju nemoteno potekala, smo celotno ostrešje zaščitilo s prevlekami in polivinilom, v primeru, da bi zapadel sneg, se ne bi obdržal na ostrešju, temveč bi spolzel s strehe. Prazniki so minili, nabrali smo si novih moči in že prvi delovni teden v letošnjem letu smo pričeli s kleparskimi deli. Kritina je bila pripravljena, ekipa tudi, in tako smo v naslednjem tednu pokrivali planinski dom. V lepem sončnem vremenu so dela nemoteno potekala, le dnevne temperature so bile krepko pod lediščem, a smo delovno temperaturo reševali s čajem, kuhanim vinom in raznimi domačimi zvarki. Dom je bil sredi januarja pokrit in že naslednjega dne, ko smo pospravljali zadnje orodje, je streho preizkusil še prvi sneg. Naj poudarim, da je od položitve temeljnega kamna sredi meseca maja in do pokritja strehe planinskega doma preteklo samo osem mesecev, da so bila vsa dela opravljena brezplačno, se pravi udarniško. Za takšen rezultat se moramo zahvaliti delovni vnemi planincev in drugih sovaščanov, ki jim ni bilo težko podariti svoj prosti čas za delo na gradbišču planinskega doma. Enako velja za okoliške obrtnike, ki so opravili prostovoljno razna manjša in seveda tudi obsežnejša dela. Malice, kosila, sladice in seveda kava ter ostali posladki, so bili domena gospodinj, ki so se kar skušale, katera bo pripravila okusnejši obed. Zahvala gre tudi donatorjem, ki so nam podarili orodja, material in opremo manjše ter večje vrednosti, ter s tem doprinesli, da smo prihranjeni denar porabili za ostale nakupe. V tem času se je nabralo preko 2000 prostovoljnih delovnih ur na samem gradbišču, ter seveda še mnogo nenavedenih ur v smislu urejanja dokumentacije, nabave materialov, usklajevanj, dogovorov, itd. Ob takšnem poročilu gradbenega odbora, so ostale 0 planinske dejavnosti, ki smo jih vestno opravljali preko vsega leta, kar nekoliko zbledele. Predsednik gradbenega odbora, Zoran SODNIK OBČNI ZBOR PD RTV LJUBLJANA Občni zbor smo imeli 12. februarja v Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah. Dnevni red je obsegal kar 15 točk, ki pa smo ga s pomočjo predsednice Delovnega predsedstva Marjetke Dlesk v poldrugi uri pripeljali do srečnega konca. Največ razprav je bilo o vili na Planini pod Golico, ki bi jo društvo rado dobilo v upravljanje, čeprav je sedaj v obupnem stanju. Veliko je bilo govora tudi o predlogu o planinskih poteh, ki je na spletnih straneh PZS. Člani na občnem zboru smo predlagali, da naj načelnik Komisije za planinska pota pri UO PZS Tone Tomše to čimprej uredi. Sprejeli smo okvirni plan izletov za letošnje leto. Občnega zbora so se udeležili tudi naši dragi gostje iz PD Metlika, PD Železničar, PD Drago Bregar in MDO Ljubljana. Veseli in ponosni smo bili pohvale, da je naše društvo edino, ki ima svoj ansambel Ruševci in da je edino, ki vsako leto vsaj enkrat izpelje krvodajalsko akcijo. Za novo predsednico društva smo izvolili dosedanjo predsednico Danico Kranjc. ToneJARC OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA GOZD MARTULJK, KI JE BIL V SOBOTO, 19.02.2005 OB 19.00 URI V HOTELU ŠPIK V GOZD MARTULJKU S pozdravom vseh prisotnih članov in gostov je predsednica Oti Mertelj pričela občni zbor društva. Ker na začetku občnega zbora še ni bilo zadostne udeležbe smo si ogledali projekcijo Klemena Gričarja. Ob 19.30 uri smo nadaljevali z občnim zborom. Izvolili smo organe občnega zbora. Potrdili predlagani dnevni red in potrdili člane verifikacijske in kandidacijske komisije. Sledila so poročila predsednice, blagajničarke, markacista, načelnice mladinskega odseka in nadzornega odbora. Poročila vseh so bila obsežna, kar dokazuje, da je društvo uspešno delovalo na vseh področjih: UO društva je imel šest rednih in eno korespondenčno sejo, udeleževali smo se sestankov MDO PD Gorenjske, se udeležili seminarja PZS za vodilne društvene delavce, posredovali v podpis soglasje za uporabo igrišča solastnicama, na občino Kranjska Gora prošnjo za reševanje zemljiškoknjižnih zadev, ena članica se je udeležila predavanja HACCAP. Oblikovali pravilnik o uporabi plezalne stene, določili ponudbo, se dogovarjali glede deležev na umetni plezalni steni, KS Rute prosili za pomoč pri reševanju problema igrišča. Pridobili smo dve novi vodnici PZS A kategorije in mentorico planinskih skupin. Vse tri so opravile pripravništvo in čakajo na podelitev licenc. Na PZS smo poslali dopis o naših stališčih glede članarine PZS, in kataster planinskih poti. Pripravili smo Pravilnik o strokovnem usposabljanju naših članov za vodnike PZS. Določili smo članarino 2005 in pripravili kratek povzetek informacij za naše člane. Udeležili smo se sestanka, kjer smo si ogledali načrt novega prizidka pri Gasilskem domu. Upamo, da bomo nekoč lahko imeli ali pa si vsaj delili prostor za arhiv, sestanke in ostale dejavnosti našega društva. Skozi leto je potekala organizacija trinajstih izletov in dveh predavanj. Uspešno smo izvedli športna tekmovanja v januarju in februarju: hokejski turnir 23 udeležencev, sankaške tekme s 60 tekmovalci, veleslalom s 50 tekmovalci in tek na smučeh s 23 udeleženci. Pomladi in med letom so potekala vzdrževalna dela in čiščenje na igrišču in ob plezalni steni. V avgustu in septembru so najmlajši člani lahko preizkusili plezalne sposobnosti na umetni plezalni steni, na igrišču pa se je dogajala delo-igra Igrajmo se v Rutah. Redna vzdrževalna dela so se vršila tudi v Bivaku pod Špikom, s helikopterjem smo pripeljali nov inventar in material za solarni sistem. Novembra je zasvetila prva žarnica. Prav tako so se redno vzdrževale vse planinske poti, katere so nam zaupane. Na koncu nam je uspela še postavitev spletne strani našega društva: www.planinskodrustvogozdmartuljk.si Tudi mladinski odsek društva je lepo deloval. Organizirali smo tri izlete, dvodnevni družinski tabor na Pokljuki, Igralni dan na igrišču skupaj s CPM podružnica Kranjska Gora, se udeleževali sestankov odbora MO, PO MO Gorenjske, se izobraževali za planinske vodnike in mentorje planinskih skupin, otroci pa so tekmovali na vseh športnih prireditvah našega društva. Verifikacijska komisija je podala poročilo, da je prisotnih 28,9 % vseh članov društva in ugotovila, da je občni zbor sklepčen. Navzoči člani na poročila niso imeli pripomb in so jih soglasno potrdili. Občni zbor so pozdravili tudi gostje in nam čestitali za opravljeno delo, želeli uspehov še naprej. Sledila je razrešnica starega UO, NO in ČO. Navzoči člani so soglasno potrdili in izvolili novega predsednika Planinskega društva Gozd Martuljk Oman Anton; in člane UO, NO in ČS. Novi predsednik UO PD Gozd Martuljk OMAN ANTON se je članom zahvalil za zaupanje in izvolitev. Podal je plan dela za leto 2005 in povabil člane UO in vse člane društva k še nadaljnjemu uspešnemu sodelovanju. Tudi načelnica MO je podala plan dela 2005. Oba plana so člani potrdili. Predsednik MDO PD Gorenjske g. Marjan Burja je podelil pet Srebrnih častnih znakov PZS našim članom za opravljeno delo in za njihov prispevek k delovanju društva. Predsednik društva Oman Anton se je dosedanji predsednici društva zahvalil za njeno nesebično delo pri vodenju in ohranjanju tradicije društva. Vse člane pa povabil na družabno srečanje. (Po zapisniku zbora in poročilih za PD Gozd Martuljk - RenataOitzl.) IZ DRUŠTVENIH GLASILO GLASILO GLASILO PD POHODNIK NOVO MESTO Namesto, da bi obeležili deset-letno sodelovanje s podjetjem Intel servis, se je razvoj dogodkov obrnil v drugo smer in primorani so bili poiskati si novo ime. Nastalo je Planinsko društvo Pohodnik. Za njimi je leto prehojene poti, ki pa, kot so zapisali, ni bilo lahko. V Glasilu lahko preberete obsežnejše razpise podanih planinskih pohodov na osnovi katerih bo odločitev, da se jim pridružite veliko lažja. Trudijo se, da bo Glasilo še naprej zanimivo, da bralec lahko prebere tudi kaj razburljivega, dobi idejo za lep izlet, povod za srečen dan0.. in beseda dve še o slovenskih orhidejah. Cvetovi naših vrst so v primerjavi s tropskimi večinoma mnogo manjši, a nič manj lepi, od cvetov tropskih sorodnic. Ena izmed 27 rodov, ki raste pri nas, je rod naglavka (Cephalanthera). V rodu naglavk pa rastejo tri vrste: BLEDA NAGLAVKA, DOLGOLISTNA NA-GLAVKA in RDEČA NAGLAVKA. Rastejo po gozdovih in grmovnatih področjih, v nižinah in gorah. Cvetijo od maja do julija. Pisec članka je vse tri našel na pohodih po Gorjancih, Trški gori, Stekla- sovi poti v Šentrupertu0. Marjan Lenart je vse tri vrste tudi fotografiral in jih predstavlja bralcu z besedami: t'Če so nam všeč, si vzamemo iz njihovega rastišča le podobo shranjeno v fotoaparatuT. Predstavili so tudi članarino za leto 2005 ter pravice in ugodnosti članstva. VIHARNIK GLASILO PD VIHARNIK LJUBLJANA Februarska številka prinaša kar nekaj zanimivega branja, med drugim tudi čestitko njihovemu ustanovnemu in dolgoletnemu članu društva dr. Tonetu Strojinu, ki je konec lanskega leta prejel Svečano listino PZS za vsestransko uspešno planinsko delo v planinski organizaciji, posebej na področju publicistike. Kaj prinaša letošnja članarina v planinski organizaciji in zneski, Novosti Evropske pešpoti in Via Alpina, katere koordinator je s strani PZS Peter Šilak (koordinator za Slovenijo pa je podjetje PROPLUS Maribor), je le del zanimivega branja. Zanimiv pa je tudi prispevek Bineta Mlača Izkušenj nimamo nikoli dovolj, ki govori kako se obleči za veter. Seveda pa lahko preberemo kaj vse so in še bodo videli. k A SLOvemja Doma * Evropi. OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana / p.p. 214, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: Tone ŠKARJA, odgovorni urednik, Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale Naklada: 1700 izvodov, brezplačno, marec 2005 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana ali p.p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). El. pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželjeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi.. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. AKCIJE MK PZS > PLEZALNI TABOR Vodniški servis Izidor MK PZS vabi letos prvič na plezalni tabor. Zanimanje za plezanje med člani MO je vedno večje in zato je VSI poskrbel, da se lahko mladi udejstvujejo tudi na tem področju. Do sedaj se plezanje pojavlja na taborih le kot popestritev, pri nas pa bo imelo glavno besedo. Glavna tema plezalnega tabora, ki bo potekal med 6. in 12. 8. 2005 v PUS Bavšica, bo torej plezanje. Plezali bomo po različnih terenih po balvanih v Trenti, plezališčih in tudi v naravnih plezališčih visoko v hribih (za prevoze do plezališč bo poskrbljeno). Tabor bo popestren tudi z zanimivimi izleti po okolici ter pestrimi družabnimi večeri. Tabor je namenjen tako izkušenim plezalcem kot tudi za nabiranje prvih plezalnih izkušenj. Vsakodnevne aktivnosti bodo potekale v več skupinah, tako da bo poskrbljeno za vse želje ter sposobnosti. KDAJ: 6. - 12. 8. 2005 KJE: PUS Bavšica STAROST: 16 □ 27 let CENA: 48.000 SIT ŠT. UDELEŽENCEV: 20 ROK PRIJAVE: 6. 7. 2005 Čakamo tvojo prijavo (prijave seveda sprejema Mladinska komisija PZS) in ne pozabi, da za prijatelja narediš največ, če ga spomniš na stvari, ki jih lahko počne. Iztok Rojc > TABOR ZA OSNOVNOŠOLCE Si želiš preživeti teden dni v gorah? Spati v šotorih? Spoznati nove prijatelje? Preživeti večere ob tabornem ognju? Vsak dan spoznavati bisere naših gora? Vse to in še več boš doživel, če se udeležiš tabora za osnovnošolce. ZA KOGA: ♦♦♦ za vse, ki hodijo v OŠ (priporočljivo je, da so starejši od 9 let), ♦♦♦ za vse, ki se želijo obogatiti svoje znanje o pohodništvu, ♦♦♦ za vse, ki želijo spoznati še kaj drugega kot beton in asfaltno džunglo, ♦♦♦ za vse, ki jim spanje v šotorih pomeni izziv in veselje, ♦♦♦ za vse, ki bi želeli spoznati zadnje koščke neokrnjene narave, ♦♦♦ tudi za vse tiste, ki nimajo možnosti taborjenja preko njihovih matičnih PD ali kako drugače. KDAJ: 2. □ 9. 7. 2005 KJE: RATEČE (Zavetišče na Slatni) STAROST: Učenci OŠ (nad 9 let) CENA *: 35.000 SIT ST. UDELEŽENCEV: 35 ROK PRIJAVE: 3. 6. 2005 INFORMACIJE MK PZS * V ceno so všteti stroški celotne nastanitve in oskrbe (trije obroki dnevno in malica na turi), vodenje, nezgodno zavarovanje ter vsi stroški izvedbe dodatnega programa. V primeru sofinanciranja akcije iz javnih financ se bo temu prilagodila tudi cena (manj kot 35.000 SIT na osebo). Podatke o programu tabora in opremi, ki jo potrebuje udeleženec, boste dobili po pošti do 20. 06. 2005. Mojca Odar ^ MEDNARODNI TEČAJ GORNIŠTVA E ŠOLA VARNE HOJE Vsem dobro poznana akcija MK PZS bo letos že drugič potekala kot mednarodni tečaj gorništva (akcija proglašena za YC UIAA in GYS camp), pri čemer bo lokacija tradicionalna 0 dolina Bavšice. Nastanjeni bomo v Planinskem učnem središču Bavšica in sicer od 12. 0 20. 8. 2005. Akcija Tečaj gorništva je namenjena vsem vam mladim, ki želite aktivno preživeti počitnice, ali bi radi svoje gorniško znanje še obogatili, vam gorništvo pomeni način življenja ali pa si nekoč želite postati tudi vodnik PZS. Tabor, ki obeta pester spekter tur, raznih aktivnosti (plezanje, kajak...), spoznavanje naravnih in kulturnih značilnosti doline itd., smo lansko leto prvič ponudili YC UIAA tudi kot mednarodni tabor. Lanskoletna pozitivna ocena tabora je bila povod za ponovno izvedbo mednarodnega tečaja. Lepo vas vabimo, da dober teden poletnih počitnic preživite z mladimi planinci iz drugih dežel, pridobite nove izkušnje, nova prijateljstva in doživite kraljestvo gora, ki povezuje vse ljudi. Ker je število udeležencev omejeno na 25 in ker je za mlade iz tujine rezervirano 17 mest, vas pozivamo, da svojo prijavo oddate čimprej (še pred zadnjim rokom prijav). Dodatne informacije in prijave: MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si. KDAJ: 12. - 20. 8. 2005 KJE: PUS Bavšica STAROST: 17 □ 25 let CENA*: 48.200 SIT ST. UDELEŽENCEV: 25 (8 Slovencev, 17 mladih iz tujine) ROK PRIJAV: za Slovence do 12. 7. 2005 * V primer sofinanciranja akcije iz javnih financ se bo temu primerno prilagodila tudi cena. Matjaž Hafner NEKAJ MEDNARODNIH t'Najsrečnejši niso tisti, ki imajo tisto, kar je najboljše, ampak tisti, ki najboljše izkoristijo tisto, kar imajo.t' Zanimiva misel, kajneB, zadnjič mi jo je poslal prijatelj. Ali res znamo izkoristiti tisto, kar nam je dano ter vse svoje talente in razno razne sposobnosti, ali pa pustimo to vnemar in le tarnamo za nečim, kar nam je morda nedosegljivo, a to ima sosed, kolega® Koliko skrbi in slabe volje bi si lahko prihranili, če bi raje namesto tistega, česar ne moremo imeti ali dobiti, gledali v tisto, kar imamo in kaj lahko s tistim naredimo... Letošnja Prešernova nagrajenka Irena Grafenauer je rekla: iOsreči me, da sem našla pot, veseliti se tistega, kar imam in ne tistega, česar ne morem biti deležna.f Tudi danes vas vabim na mednaroden tabor in sicer v Rusijo. Plezanje v Uralu, hm...zakaj pa ne? © PLEZALNI TABOR, TFESTIVAL EVROPA E AZIJAT (YC UIAA in GYS camp): Na plezanje in potepanje na Ural vas vabi Planinska zveza Rusije (UMCR). Ural je naravna med Evropo in Azijo, hkrati pa ju tudi povezuje. V osrednjem delu Urala vas z lepotami preseneti Ekaterinburg (Jekaterinburg, oddaljen 1500 km od Moskve), ki slovi predvsem po naravnih lepotah z mogočno uralsko reko Tchusovaya in stenami. Tabor bo potekal od 15. E 29. 7. 2005, dogajalo pa se bo marsikaj B od plezanja v fantastični skali, raftanja po zanimivi, slikoviti reki Tchusovaya s plezanji ter 100 m spusti v vodo z vrha obrežij, opremljanja novih smeri in njih poimenovanja z vašimi imeni, pa do spoznavanja različnih kulturnih, zgodovinskih znamenitosti in sodelovanja v pomembni ekološki akciji zavarovanja edinstvenih sten in gozdov Urala ter seveda do druženja in spoznavanja novih prijateljev, kultur. Tabor je namenjen mladim med 16. in 25. letom starosti (za nepolnoletne priporočljivo spremstvo) z vsaj začetnim znanjem plezanja. Cena za 14-dnevni program znaša na udeleženca 250 EUR, vanjo pa je vključena nastanitev v planinski koči in šotorih, celotni program, polni penzion, malice za na turo in strokovno vodstvo. Med opremo pa bodo polega nahrbtnika, spalne vreče sodila še topla in zaščitna oblačila (proti vetru, dežju in mrazu), pohodniški čevlji, plezalniki, vponke, čelada, pas, kopalke, čelna svetilka itd. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 20. 4. 2005. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, mobi, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v hribih in plezanju. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@volja.net. Srečno in varno, kamorkoli vas bo vaš korak vodil! Pa radi se 'mejte in podarite nasmeh! © Zdenka Mihelič NOVICE IZ PO MO > PO MO POSAVJA IN ZASAVJA DRUGO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE PO MO Posavja in Zasavja vabi na drugo tekmovanje iz orientacije, ki ga organizira MO PD Radeče. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 26. marca 2005. Za vse informacije se obrnite na načelnika MO PD Radeče: 041/ 976-635, Jure. TRETJA TURA PO MO POSAVJA IN ZASAVJA Pod okriljem PO MO Posavja in Zasavja smo imeli v soboto, 26. 2. 2005 izlet na Rzenik. Za izlet je bil zadolžen MO PD Lisca. Zbor udeležencev na spodnji postaji žičnice Velika planina ob 8.30 je obetal veselo druženje. Šest nas je bilo, tistih, ki se nismo ustrašili zimskih razmer, ostali pa so raje ostali doma. Bojazen, za nekatere pa veselje, da bomo gazili do pasu, je bila odveč. Pot do Planine Dol je potekala v strmo vzpenjajočih se ključih. Za nekatere, ki nismo bili v dobri kondiciji, je bil že ta del poti precej naporen. Ko smo končno prispeli iz gozda, smo zagledali koče na Planini Dol. Tukaj smo prvič tudi izkusili hojo po bolj vdirajočem in globjem snegu. Vso pot smo razglabljali tzivljensko pomembne stvariT in se čudili količini novo zapadlega snega. Na naše veselje je bila pot do Planine Rzenik bolj zasnežena, tako da smo kar nekako pozabili, da tudi tukaj ni pot nič kaj položna. Na moje presenečenje sem na Pl. Rzenik zagledal obnovljeno kočo, saj ko sem pred leti hodil tod mimo, sem videl samo neko podrtijo. Sedaj pa je tu lepa in obnovljena koča, lep zgled, kaj se da narediti z nekaj truda. Do vrha Rzenika smo nadaljevali samo štirje zanesenjaki. Tukaj se je začelo zares. Hoja po grmičevju posutem s snegom, kjer se nam je vdiralo tudi do komolcev, je bila skrajno naporna. Z veliko vztrajnosti in ljubezni do naših prelepih planin in gora, smo tudi ta del poti premagali in se skupaj veselili na vrhu Rzenika (1833 m). Po poti navzdol nismo hodili, ampak skoraj leteli, saj smo v slabi uri in pol premagali 1200 višinskih metrov. V dolini smo se veselili lepega, a napornega izleta in že planirali naslednji skupni izlet. Zahvaljujem se PD Radeče za uporabo društvenega kombija. Vabim vse, da se nam pridružijo na naših izletih! Informacije lahko dobite po telefonu: 041/937-888 (Gorazd) ali elektronski pošti: gorazd_santej@yahoo.com Gorazd Šantej NOVICE IZ MO > MLADINSKA SKUPINA SANKAŠKO RAZPOLOŽENA NA JEZERSKEM Kot naročeno je po suhi zimi zapadel težko pričakovani sneg. Ravno prav, saj je bil čas zimskih počitnic za dijake, študentje pa itak imajo vedno čas, da si oddahnejo od prenapornega študija. Na dan našega prihoda na Gorenjsko je močno snežilo in tudi ceste niso bile ravno očiščene za pet+. Vendar smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da na Jezerskem sploh ni toliko snega kot na našem Štajerskem koncu. Seveda so nas že čakali, saj smo zamujali. Stisnjeni kot sardele smo se natovorili v dva džipa. Zadaj je bila prikolica s sanmi. Z eno besedo, vožnja je bila adrenalinska. Na vrhu so nam razložili, kako se pravilno ustaviti, kako držati sani, skratka kako se čim bolj varno presankati do vznožja. Ugotovila sem, da je lažje govoriti in biti pameten, kot se potem sankati. Le zakaj sem vedno prišla zadnja na cilj? Mladinec Urban je modro povedal, da vedno niso krive sanke. Torej je slab tisti, ki na njih sedi. Vsi pač niso za zimske športe sem se tolažila. Organizatorji so po spustu poskrbeli, da smo dobili topel čaj. Seveda je moral kdo tudi v sneg ali pa biti vsaj malo nariban. Upam, da so naslednji dan še koga bolele mišice razen mene. Načelnica MO PD t'DobrovljeT Braslovče Maja Kumer IZ NAŠIH LOGOV > TABOR 11, letnik XLIX, november 2004 - Javorjev vrh, Urška in Andrej Stritar, str. 32 > TABOR 2, letnik XLIX, februar 2005 - Turno smučanje, Daša Lamut, str. 37 > GEA, letnik XIV, november 2004 - Iz Jurija čez Plački vrh na Šentilj, Dario Cortese, str. 36 Vesna Lenart Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Objavljata javni razpis za SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE (SPOT) LAŠKO - 2005, 21.-22. MAJ 2005 KRAJ TEKMOVANJA: področje občine Laško z manjšim odmikom prog na področje sosednjih občin ZBIRNO MESTO Sobota, 21. maj ob 10:00 pri OŠ Debro v Laškem (kategorije C, D in H): ZBIRNO MESTO Nedelja, 22. maj ob 7:00 pri OŠ Debro v Laškem (kategorije A, B, E, F in G): KATEGORIJE, ZA KATERE BO ORGANIZIRANO TEKMOVANJE: • kategorija A: učenci do vključno 6. razreda osnovne šole, • kategorija B: učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, • kategorija C: mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti), • kategorija D: mlajši člani (od 27. do vključno 39. leta starosti), • kategorija E: starejši člani (starost 40 let in več), • kategorija F: družine (najmanj eden od staršev in otroci do 18. leta starosti), • kategorija G: lažja odprta, (težavnost B kategorije) • kategorija H: težja odprta. EKIPE: Ekipe sestavlja od tri do pet tekmovalcev in niso ločene po spolu. Ekipam s po dvema tekmovalcema organizator ne bo dovolil tekmovati. POTREBNI TEHNIČNI in DRUGI PRIPOMOČKI: Kompas, kotomer, šestilo, ravnilo, pisalo, kalkulator, piščalka in svetilka. SPECIALNA oz. DODATNA ZNANJA: • Bajke in legende iz okolice Laškega (naknadno) • Zgodovinski pregled Laškega (naknadno) PODATKI O KARTI: Državna topografska karta DTK 25, merilo 1 : 25.000, leto izdaje 1998. Karto ekipe prevzamejo na startu. PRIJAVE (kategorije A, B, C, D, E in F): Končne rezultate iz področnih planinskih orientacijskih lig, ki so hkrati že prijave na SPOT, posredujejo vodje področnih planinskih orientacijskih lig do vključno ponedeljka, 25. aprila 2005, na naslov Mladinske komisije PZS. UVRSTITVE EKIP NA SPOT IZ PODROČNIH PLANINSKIH ORIENTACIJSKIH LIG: Na SPOT se iz področnih planinskih orientacijskih lig iz vsake kategorije uvrstita ekipi prvih dveh društev, če pa v ligi tekmujejo v posamezni kategoriji ekipe vsaj šestih različnih društev, se na SPOT uvrsti tudi tretje uvrščena ekipa. PRIJAVE (kategorije G in H): Za odprti kategoriji G in H je rok za oddajo pisnih prijav sreda, 4. maj 2005. ODPRTE KATEGORIJE: V odprtih kategorijah lahko na SPOT-u sodelujejo ekipe vseh planinskih društev (ne glede na to ali so sodelovali na tekmovanjih v področnih planinskih orientacijskih ligah ali ne) ter drugih društev in organizacij. Za odprte kategorije se ekipa sama odloči, v katero kategorijo se bo prijavila in ni starostnih omejitev. Ekipa lahko šteje od tri do pet članov. NASLOV ZA PRIJAVE: Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije p.p. 214 1001 Ljubljana ali na faks št.: 01/434-56-91 ŠTARTNINA (A, B, E, in F): 3.000 SIT/ekipo ŠTARTNINA (C, D,G in H): 5.000 SIT/ekipo ODPOVED TEKMOVANJA: Tekmovanje poteka v vsakem vremenu, zato naj imajo ekipe v primeru slabše vremenske napovedi s sabo primerno zaščito pred vremenskimi vplivi. PREDVIDEN ZAKLJUČEK TEKMOVANJA: Nedelja, 22. maj 2005 do 17. ure. MOŽNOST PREHRANE: Organizator bo ekipam v C, D in H kategorijah zagotovil preprosto večerjo in zajtrk, za vse ekipe pa manjše okrepčilo ob prihodu na cilj. Na vsaj eni kontrolni točki na progi in na cilju bo tekmovalcem na voljo brezplačni čaj ali sok. V bližini cilja bo možno proti plačilu naročiti pijačo in toplo hrano. PRENOČIŠČA (kategorije C, D in H): Za ekipe v kategorijah C, D in H bodo organizirana brezplačna prenočišča v večjem prostoru (obvezna spalna vreča in ležalna podloga). Proti plačilu bo ponujena možnost prenočišča v sobah in na skupnih ležiščih. OPREMA TEKMOVALCEV: Ekipe morajo biti primerno opremljene za gibanje po terenu ne glede na vremenske razmere. Vsem ekipam priporočamo planinsko obutev in športno- planinska oblačila, ki naj pokrivajo celo telo. PRAVILA: Tekmovanje bo potekalo po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja (Obvestila PZS, št. 10, oktober 2001). IDENTIFIKACIJA TEKMOVALCEV: Vsi tekmovalci morajo imeti s sabo planinsko izkaznico s plačano članarino za leto 2005. Tekmovalci organizacij izven PZS morajo imeti s sabo dokument (članska izkaznica, osebna izkaznica ipd.) za preverjanje pravilnosti podatkov in identifikacijo (ime, priimek, starost). OPOZORILO: Vsako uporabo telekomunikacijskih naprav (gsm aparati, UKV postaje,D) med tekmovanjem bo organizacijski odbor SPOT 2005 upošteval za hudo kršitev 25. člena pravil. Prav tako je na dan tekmovanja prepovedano predhodno ogledovanje terena, zbiranje podatkov o progi, hoja po progi z namenom okoriščanja, hoja po obdelanem svetu in onemogočanje drugih tekmovalcev. V navedenih primeru sledi diskvalifikacija ekipe. VIRI IN DODATNE INFORMACIJE: www.orientacija.net V A B L J E N I ! Vodja SPOT-a 2005: Tomaž Mavri Predsednica MK PZS: Maja Mohar Na podlagi 1. alinee 52. člena in skladno z 80. členom Statuta Planinske zveze Slovenije ter 5. člena Poslovnika Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in Predsedstva Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji 12. seji dne, 07.04.2000 sprejel Pravilnik o priznanjih PZS, ter spremembe in dopolnitve tega Pravilnika na: 19. seji, dne 16.03.2001, na 24. seji, dne 01.03.2002, na 25. seji, dne 19.04.2002 ter na 16. seji, dne 10.03.2005 P R A V I L N I K O PRIZNANJIH PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (čistopis) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Planinska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu PZS) s tem pravilnikom določa priznanja Planinske zveze Slovenije, merila za podeljevanje priznanj, postopek, organe pristojne za podeljevanje priznanj in evidenco o podeljenih priznanjih. 2. člen Priznanja PZS se podeljujejo posameznikom, planinskim društvom, podjetjem, združenjem in drugim organizacijam za: - delo, dejanja, ki krepijo planinsko organizacijo predvsem na področju dela z mladimi, na področju vzgoje in izobraževanja, večje varnosti v gorah in drugih oblik planinske dejavnosti, - za dolgoletno uspešno delo v planinski organizaciji oziroma za planinsko organizacijo, - razvijanje mednarodnega sodelovanja na področju planinstva in alpinizem, - za izjemne dosežke na področju alpinizma in za športne dosežke, - za publicistično delo na področju planinstva in alpinizma, - za izjemne dosežke na drugih področjih planinske dejavnosti. 3. člen Priznanja PZS so: - Pismena pohvala PZS - Bronasti častni znak PZS - Srebrni častni znak PZS - Zlati častni znak PZS - Jubilejna listina - Spominska plaketa PZS - Svečana listina PZS - Častni član PZS PZS lahko ob izjemnih priložnostih podeli tudi posebna priznanja PZS. Priznanja komisij so opredeljena v posebnih pravilnikih, ki urejajo pogoje za podeljevanje, oblike priznanj in načine podelitev. II. PRIZNANJA PZS 4. člen Pismena pohvala se podeljuje posameznikom, planinskim društvom, podjetjem in drugim organizacijam za uspešno delo na področjih opisanih v 2. členu tega pravilnika. Pismena pohvala PZS je tiskana na belem umetniškem kartonu formata 250 x 350 mm, uokvirjena s srebrno črto, na zgornji tretjini strani natisnjeno silhueto severne triglavske stene. 2/3 diplome pa izpolnjuje reliefno vtisnjen grb PZS, napis "Planinska zveza Slovenije" in mesto za vpis podatkov. 5. člen Bronasti častni znak PZS se podeljuje posameznikom za daljše, vsaj petletno, uspešno delo na področjih opisanih v 2. členu tega pravilnika. Bronasti častni znak je znak PZS, velikosti 17 x 22 mm (širina x višina) opisan v 12. členu statuta PZS, z bronasto vejico na desni strani znaka in bronasto osnovo. Prejemnik bronastega znaka dobi tudi diplomo, natisnjeno na belem umetniškem kartonu formata 250 x 350 mm. Na diplomi so vpisani podatki o podelitvi. 6. člen Srebrni častni znak PZS se podeljuje posameznikom za dolgoletno uspešno delo na področjih opisanih v 2. členu tega pravilnika. Srebrni častni znak se ob pogojih iz 2. člena praviloma podeljuje posameznikom, ki so že prejeli bronasti častni znak in je od podelitve minilo najmanj 5 let. Srebrni častni znak je znak PZS, velikosti 17 x 22 mm, opisan v 12. členu statuta PZS s srebrno vejico na desni strani znaka in srebrno osnovo. Prejemnik srebrnega znaka dobi tudi diplomo, natisnjeno na belem umetniškem kartonu formata 250 x 350 mm. Na diplomi so vpisani podatki o podelitvi. 7. člen Zlati častni znak PZS se podeljuje posameznikom za izjemne dosežke in dolgoletno uspešno delo na področjih opisanih v 2. členu tega pravilnika. Zlati častni znak se ob pogojih iz 2. člena praviloma podeljuje posameznikom, ki so že prejeli srebrni častni znak in je od podelitve minilo najmanj 8 let. Zlati častni znak je znak PZS, velikosti 17 x 22 mm, opisan v 12. členu statuta PZS, z zlato vejico na desni strani znaka in zlato osnovo. Prejemnik zlatega častnega znaka dobi tudi diplomo, natisnjeno na belem umetniškem kartonu formata 250x350 mm. Na diplomi so vpisani podatki o podelitvi. Samo Zlati častni znak PZS se lahko izjemoma podeli posamezniku doma, tujemu državljanu, domačemu ali tujemu društvu izven PZS ter združenju ali organizaciji za enkratne dosežke ali izjemne uspehe, s katerimi so bistveno prispevali k razvoju in delovanju planinstva in alpinizma ali drugih planinskih dejavnosti in imajo izredne zasluge za napredek, promocijo in širjenje ugleda naše planinske organizacije doma in po svetu. Znak iz petega odstavka tega člena je velikosti 34 x 44 mm, opisan v 12. členu statuta PZS, z zlato vejico na desni strani znaka in zlato osnovo, izdelan v obliki medalje in vgrajen v pravokotno šatuljo modre barve, oblazinjeno s sivim žametom ali svilo. Znak ni prirejen za nošenje. Za podelitev znaka iz petega odstavka tega člena je lahko predlagatelj le Odbor za priznanja UO PZS. 8. člen V izjemnih primerih se lahko na predlog Odbora za priznanja UO PZS podelijo častni znaki iz 5., 6. in 7. člena tudi posmrtno. 9. člen Jubilejna listina se podeljuje planinskim društvom ob 50 in večletnem jubileju za dolgoletno vzorno in aktivno delo na predlog pristojnega MDO. 10. člen Spominska plaketa PZS se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85, 90 let □ itd.). Spominska plaketa se podeljuje le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS. Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60 letno delovanje. Spominska plaketa se posameznikom podeli samo enkrat. Spominska plaketa PZS je okrogle oblike, izdelana iz brona z reliefnim obrisom severne Triglavske stene, vejico na levi strani in vgraviranim napisom komu se podeljuje in datumom podelitve. 11. člen Svečana listina PZS se podeljuje posameznikom in planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in življenjsko delo. Podeljuje se enkrat letno na posebni svečanosti. Vsako leto se podeli največ 10 svečanih listin PZS. 12. člen Častni član PZS je najvišje priznanje, ki ga PZS lahko podeli članu planinske organizacije za posebne zasluge za delo v planinski organizaciji. PZS lahko izjemoma podeli to priznanje tudi drugemu občanu, tujemu državljanu, predstavniku tuje države ali organizacije za izredne zasluge za delovanje naše planinske organizacije, njen napredek ali širjenje ugleda. Članu planinske organizacije ali drugemu občanu podeli PZS to priznanje na svečan način, praviloma na Skupščini PZS, tujim državljanom pa ob izrednih priložnostih, ki jih za vsak primer posebej določi UO PZS. Dobitnik priznanja častni član PZS prejme posebno listino z napisom Častni član PZS, izpisano na umetniškem ročno izdelanem papirju formata 290 x 410 mm ter Plaketo štirje srčni možje □ prvi pristopniki na Triglav (delo akademskega kiparja Stojana Batiča), vlito v bronu in pritrjeno na ustrezno podlago v lesenem okvirju. Na dodatni kovinski ploščici je vgravirano ime in priimek prejemnika priznanja ter kraj in datum podelitve. O podelitvi priznanja Častni član PZS odloča UO PZS le na predlog odbora za priznanja PZS. ORGANI ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ 13. člen Planinska priznanja podeljuje Upravni odbor Planinske zveze Slovenije, med dvema sejama Upravnega odbora pa Predsedstvo PZS. Predsedstvo PZS lahko odloča o podelitvi vseh priznanj razen o podelitvi spominske plakete in svečane listine PZS. O podeljenih priznanjih enkrat letno poroča UO PZS. 14. člen O podelitvi priznanj komisij PZS odločajo komisije, Upravni odbor oziroma Predsedstvo pa ugotovita podelitev priznanj posameznih komisij. 15. člen Upravni odbor imenuje Odbor za priznanja PZS, ki ga sestavljajo: predsednik Odbora in štirje člani. Naloge odbora so: - pregled in priprava predlogov za priznanja PZS in posredovanje predlogov v obravnavo in odločanje Upravnemu odboru, oziroma Predsedstvu PZS, - zbiranje predlogov za druga družbena odlikovanja in priznanja ter daje k predlogom mnenje in priporočila, - spremljanje evidence o podeljevanju priznanj PZS in komisij PZS, - opravljanje drugih nalog, ki so povezane s priznanji. 16. člen Priznanja PZS se podeljujejo na podlagi javnega razpisa ali na predlog predlagatelja. 17. člen Predlagatelji za podelitev priznanj PZS so lahko posamezniki, člani PZS, meddruštveni odbori planinskih društev, organi PZS, in druge organizacije. 18. člen Predlagatelj mora poslati predlog za planinsko priznanje na predpisanem obrazcu v dveh izvodih meddruštvenemu odboru, ki ga s svojim mnenjem posreduje Odboru za priznanja PZS. V izjemnih primerih se lahko pošlje predlog neposredno Odboru za priznanja PZS. Odbor lahko po proučitvi predloga stopnjo priznanja spremeni. 19. člen Predlog mora biti posredovan Meddruštvenemu odboru svojega področja najmanj 2 meseca pred želeno podelitvijo priznanja. MDO mora oblikovati svoje mnenje v 1 enem mesecu po prejemu predloga, organi PZS pa morajo o predlogu odločiti v enem mesecu po prejemu predloga in mnenja MDO. Priznanja izročajo praviloma člani Predsedstva Upravnega odbora PZS, ali po pooblastilu tudi drugi planinski funkcionarji na slavnostnih sejah, občnih zborih in drugih pomembnih prireditvah. 20. člen Planinska društva ali druge planinske organizacije ne smejo izdelovati ali podeljevati priznanj, ki bi imele videz priznanj PZS ali komisij PZS. EVIDENCA 21. člen O podeljenih planinskih priznanjih vodi strokovna služba PZS ustrezno evidenco v kateri so podatki o odlikovancu, planinskem društvu in o vrsti podeljenih priznanj. 22.člen Strokovna služba PZS je dolžno na zahtevo društva posredovati podatke o priznanjih PZS, ki so jih prejeli njihovi člani. Planinska društva morajo strokovni službi PZS sproti sporočati spremembe podatkov, ki jih vsebuje evidenca odlikovancev. PREHODNE DOLOČBE 23. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o priznanjih, ki ga je na 9. seji 21. in 22.2.1992 sprejel UO PZS. 2. člen Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Obvestilih PZS. PREDSEDNIK PZS: mag. Franci Ekar ŠTEVILKA: UO/0121 DATUM: 10.03.2005 PLANINSKO DRUŠTVO P R E D L O G ZA PLANINSKO PRIZNANJE 1. PRIIMEK IN IME 2. DAN, MESEC IN LETO ROJSTVA 3. KRAJ IN NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA 4. NARODNOST 5. POKLIC 6. PRIDOBITEV NAZIVA V PZS (mentor, inštruktor, vodnik, itd.) 7. NAZIV ORGANIZACIJE ALI PODJETJA, KJER OSEBA DELA 8. ČLAN PLANINSKE ORGANIZACIJE OD LETA 9. DOSEDANJA PLANINSKA PRIZNANJA IN DRUGA ODLIKOVANJA (naziv, leto) 10. ZA KATERO PRIZNANJE SE PREDLAGA 11. OBRAZLOŽITEV 12. NAZIV POBUDNIKA PREDLOGA 13. ČLAN PZS* JE SPREJEL SKLEP O PREDLOGU PRIZNANJA NA SEJI, DNE PODPIS MP 14. MEDDRUŠTVENI ODBOR SOGLAŠA S PREDLOGOM, OZIROMA PREDLAGA NASLEDNJO SPREMEMBO OZ. DOPOLNITEV: DNE MP PODPIS PREDSEDNIKA MDO 15. ODBOR ZA PRIZNANJA PREDLAGA UPRAVNEMU ODBORU PZS NASLEDNJE PRIZNANJE DNE ODBOR ZA PRIZNANJA PZS MP PREDSEDNIK član PZS (po 1. členu Statuta PZS) IZDELAVA IN PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA IZ DOBIČKA ZA LETO 2004 DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE DO 31. 3. 2005 Društva so dolžna v skladu s 199. členom zakona o davčnem postopku pristojni davčni upravi predložiti obrazec za obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2004 in zraven predložiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2004 ( kopije obrazcev, ki ste jih predložili do 28.2.2005 na AJPES ). Davčne oprostitve, ki se nanašajo na pravne osebe, so izrecno naštete le v 6. členu zakona med katerimi so tudi društva, in sicer društva, verske skupnosti, javni in zasebni skladi ter druge organizacije in zavodi ustanovljeni za ekološke, humanitarne, dobrodelne in druge nepridobitne namene, razen za pridobitno dejavnost. Društva, ki opravljajo samo nepridobitno dejavnost, predložijo obrazec davka iz dobička z izjavo, da nimajo obdavčljivih prihodkov. Društvo, ki poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo tudi pridobitno dejavnost, predložijo obračun davka s podatki o pridobitni dejavnosti, katere dobiček je obdavčen. Društva so za pridobitni del zavezana za plačilo davka od dobička pravnih oseb po stopnji 25%. Če ni možno zagotoviti vseh evidenc vodenja pridobitne dejavnosti od nepridobitne dejavnosti, izračunamo sorazmeren delež. V davčnem obrazcu prikažemo le obdavčljive prihodke in sorazmeren del odhodkov: Sorazmeren del odhodkov izračunamo z naslednjim primerom: Prihodki iz naslova pridobitne dejavnosti : 1.400.000,00 sit Vsi prihodki iz izkaza uspeha: 7.900.000,00 sit Izračun deleža prihodkov iz pridobitne dejavnosti Prihodki iz pridobitne dejavnosti 1.400.000,00 Skupaj vsi prihodki iz izkaza uspeha 7.900.000,00 Delež pridobitne dejavnosti je 17,80% Vsi odhodki obdobja ( iz izkaza uspeha ) 7.100.000,00 7.100.000,00 sit x 17,80% = 1.263.800.00 sit (izračunani predvideni odhodki iz naslova pridobitne dejavnosti) Od prihodkov iz pridobitne dejavnosti odštejemo izračunane odhodki iz naslova pridobitne dejavnosti 1.400.000,00 sit □ 1.263.800,00 sit = davčna osnova je 136.200,00 sit. Obrazec obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2004 (DDPO) je bil objavljen v Ur. listu RS 6/05 in ga lahko nabavite v knjigarni ali pa ga uvozite iz programa iz spletnih strani Davčne uprave RS/ Davki □ predpisi in pojasnila/ Davek od dobička pravnih oseb/ obrazci/ Program za vnos podatkov za obračun davka iz dobička pravnih oseb, kratka navodila za namestitev programa. Pri izpolnjevanju obrazca je potrebno upoštevati metodologijo za izpolnitev po posameznih postavkah s predvidenimi davčno priznanimi odhodki in možnostmi davčnih olajšav ( iz naslova investicij □ ..). Društva predložijo davčnemu organu obračun davka do 31. marca za preteklo leto. Razliko med obračunanim davkom in plačanimi akontacijami morajo poravnati v 30 dneh po predložitvi davčnega izkaza, vračilo preveč plačane akontacije pa lahko zahtevajo ob predložitvi davčnega obračuna. Preveč plačani znesek jim mora davčni organ vrniti v 30 dneh od preložitve zahtevka vrniti. Pripravila računovodkinja PZS: Vera ŠMID Na osnovi 5. alinej e 51. člena Statuta PZS je Zbor mladinskih odsekov dne 20. novembra 2004 v prostorih Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu sprejel z večino glasov SKLEP O IMENOVANJU za načelnico Mladinske komisije UO PZS se z dnem 20. november 2004 imenuje Maja MOHAR, Cesta Dušana Kvedra 8, 1270 Litija za člane Mladinske komisije UO PZS se z dnem 20. november 2004 imenujejo: Borut VIDOVIC Jure CENCELJ Matjaž HAFNER David LAPORNIK Zdenka MIHELIČ Mojca ODAR Nina OZIMIC Karmen KONKOLIČ Maja KOPRIVŠEK Maja KUMER Gorazd LAPANJA Andrej ROŽIČ Gorazd ŠANTEJ Neva ZUPANC Tin KOHLENBRAND Satleijeva ul. 1, 2251 Ptuj Petrovče 282, 3301 Petrovče Podlubnik 158, 4220 Škofja Loka Leskovca 6, 3270 Laško Grič-c.VII/4, 1310 Ribnica Srednja vas 89, 4267 Sr. vas Javornik 60, 2390 Ravne na Kor. Hrašče 28, 6230 Postojna Pot v Zeleni gaj 21, 1000 Lj Podvrh 25, 3314 Braslovče Cesta OF 4, 5282 Cerkno Brod 12a, 4264 Boh. Bistrica Razbor 19a, 1434 Loka Črneče 25, 2370 Dravograd Ptujska cesta 1, 3252 Rogatec Sklep o imenovanju je na osnovi 6. alineje 52. člena Statuta PZS in 5. člena Poslovnika Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in Predsedstva Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, potrdil Upravni odbor PZS na svoji 16. seji dne, 10.03.2005. Na osnovi 6. alineje 52. člena Statuta PZS in 5. člena Poslovnika Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in Predsedstva Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, je Upravni odbor PZS na svoji 16. seji dne, 10.03.2005 I M E N O V A L 1. Mag. Slavico Tovšak za novo članico Uredniškega odbora Planinskega vestnika. 2. Toneta Škaijo, podpredsednika PZS za odgovornega urednika OBVESTIL PZS. 3. Bojana Pollaka za člana Komisije za mednarodne stike UO PZS in za člana Sveta UIAA. 4. Tomaža Jamnika za predsednika Komisije za mednarodne stike UO PZS. v _ _ ter sprejel tale dva sklepa o RAZREŠITVI: 1. Adiju Vidmajerju preneha članstvo v Uredniškem odboru Planinskega vestnika. 2. Mag. Slavica Tovšak se razreši s funkcije odgovorne urednice Obvestil PZS. mag. Franci EKAR, predsednik PZS NAJVIŠJE CENE NOČITEV, OSNOVNE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU 2005 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skladu z 51. členom Statuta Planinske zveze Slovenije na svoji 16. seji dne 10. 03. 2003 sprejel sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. kategorije, ki ga je v skladu s 15. členom fPravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih kočT pripravila Gospodarska komisija UO PZS. Ta predlog je bil sprejet in potrjen tudi na Zboru gospodarjev PD s kočami 4.3.2005 Najvišje dovoljene cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. kategorije, v letu 2005 so naslednje: Storitev kategorije koče: I. II. 1. NOCNINE a) soba 1 D 4 postelje b) soba 5 in več postelj c) skupna ležišča 50%popust polna 50%popust polna cena cena 2400 SIT 4800 SIT 1600 SIT 3200 SIT 2000 SIT 4000 SIT 1100 SIT 2200 SIT 1200 SIT 2400 SIT 900 SIT 1800 SIT 2. HRANA Popustov pri hrani in pijači ni! a) enolončnica brez mesa 700 600 b) enolončnica z mesom 900 800 c) golaž, 1200 900 segedin 3. PIJAČE a) čaj 0,25 litra 300 200 b) voda 1,5 600 300 litra Vse ostale cene prehrane in pijač, razen priporočenih, se oblikujejo prosto. Upravljala planinskih koč 3. kategorije oblikujejo cene prenočišč, hrane in pijače sami, spoštovati pa so dolžni vse predpisane popuste za prenočevanje. POPUSTI ZA PRENOČEVANJE V PLANINSKIH KOČAH V LETU 2005 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skladu z 51. členom Statuta Planinske zveze Slovenije na svoji 16. seji dne 10.03. 2005 sprejel sklep o popustih za prenočevanje v planinskih kočah, ki ga je v skladu s 16. členom fPravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih kočT pripravila Gospodarska komisija UO PZS. Ta predlog je bil sprejet in potrjen tudi na Zboru gospodarjev PD s kočami 4.3.2005 Polno ceno prenočevanja (100 % ) plačajo vsi nečlani. Pravico do 50% popusta na polno ceno prenočevanja imajo v sobah in na skupnih ležiščih vsi člani PZS z veljavno izkaznico, člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini, člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992, člani enot Slovenske vojske v času vojaških vaj in člani planinskih organizacij včlanjenih v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti. Podpisnice sporazuma o reciprociteti so: Nemčija DAV - Deutscher Alpenverein Liechtenstein LAV - Liechtensteiner Alpenverein Avstrija OeAV - Österreichister Alpenverein Luxembourg GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois Belgija BAC - Belgische Alpen Club Nizozemska NKBV - Niederlandse Klim □ en Bergsport Vereniging CAB - Club Alpin Belge Švica CAS □ Club Alpin Suisse Španija FEDME - Federación Española de Deportes de Montaña AACBa - Akademischer Alpenclub Basel Velika Britanija AC - Alpine Club AACB - Akademischer Alpenclub Bern Italija CAI - Club Apino Italiano CAAG - Club Alpin Académique Genčve AVS - Alpenverein Südtirol AACZ - Akademischer Alpenclub Zürich Francija CAF - Club Alpin Français Slovenija PZS □ Planinska zveza Slovenije 60 % popust, na polno ceno, ki velja le na skupnih ležiščih, imajo - mladi člani S+Š kategorije do dopolnjenega 26. leta starosti, - registrirani alpinisti, vsi registrirani vodniki PZS, gorski vodniki in mentorji planinskih skupin, vsi registrirani člani Gorske reševalne službe Slovenije in vsi registrirani markacisti Do brezplačnega prenočišča so upravičeni: - gorski reševalci in markacisti na akciji Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 350 SIT na ceno prenočišča za planince. Vsi ti se morajo pri prijavi izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva - oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3 kratne polne cene ležišča. Planinskim društvom priporočamo, da nudijo družinam z otroki popuste pri prenočevanju po lastni presoji. Planinskim društvom priporočamo, da omogočijo brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja. Pravico do popusta za prenočevanje imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico. Načelnik GK UO PZS: Predsednik PZS: Metod KOVAČ mag. Franci EKAR PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UPRA VNI ODBOR PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: UO/0122 DATUM: 03.12.2004 Z A P I S N I K 15. seje UO PZS, ki je bila 3. decembra 2004 v v sejni sobi Zavarovalnice Triglav d.d., Območna enota Kranj, Bleiweisova cesta 20 v Kranju. Seja se je pričela ob 16,00 uri. Sejo je vodil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je pozdravil prisotne člane UO PZS. Ker je bila navzoča večina članov UO PZS, je ugotovil, da je odbor sklepčen, in da se seja lahko nadaljuje. Prisotne člane UO PZS je obvestil tudi, kdo se je za današnjo sejo opravičil. Lista prisotnosti je priloga arhivskega izvoda zapisnika seje. Sprejet je bil s sklicem predlagani DNEVNI RED z v razpravi predlagano dopolnitvijo Jožeta Kodreta, predsednika Savinjskega MDO, da se doda točka fRaznoT:: 1. Pregled in potrditev zapisnika 14. seje UO PZS, z dne 22.10.2004 in poročilo o opravljenih nalogah med obema sejama 2. Potrditev pregleda sklepov, stališč in zadolžitev sprejetih dne, 23.10.2004 - na Brdu pri Kranju -na nadaljevanju zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila prekinjena 15.05.2004 v Novem mestu zaradi nesklepčnosti in na Izredni Skupščini PZS ter sprejem okvirnega programa rešitev in ukrepov do Skupščine PZS, ki bo predvidoma maja 2005 3. Obravnava in sprejem predloga Programa dela PZS in predloga Finančnega načrta PZS za leto 2005 4. Informacija o predlogu za razrešitev obveznosti v organih PZS 5. Informacija o poteku dogovorov glede organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije 6. Obravnava in potrditev predlogov za najvišja priznanja PZS za leto 2004 (Svečane listine PZS in Spominske plakete PZS) ter določitev kraja, datuma in ure svečane seje UO PZS v mesecu decembru 2004 7. Informacija GK o predlogu cen in popustov v planinskih kočah za leto 2005 8. Informacija o poteku razgovorov o izgradnji oz. ureditvi Slovenskega planinskega muzeja 9. Planinski vestnik - obeleževanje 110 letnice 10. Potrditev predlogov pravilnikov: - Pravilnika Komisije za planinska pota UO PZS, - Pravilnika o Knafelčevem priznanju in diplomi. 11. Sprejem Plezalnega kluba 6b Ptuj v polnopravno članstvo Planinske zveze Slovenije 12. Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 13. Tekoče naloge organov PZS: - Poročilo o izvedenih prijavah na javne razpise (Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport R Slovenije) 14. R a z n o: sprejem Planinskega društva Galicija v polnopravno članstvo Planinske zveze Slovenije K 1. točki PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 14. SEJE UO PZS, Z DNE 22.10.2004 IN POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH MED OBEMA SEJAMA Zapisnik je bil priložen sklicu današnjega zasedanja. Do 30.11.2004 Strokovna služba PZS ni prejela nobene pripombe na zapisnik. Poročilo o opravljenih nalogah med obema sejama je podal Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS. Izpostavil je, da: - bo odgovor zakaj so sredstva v osnutku Finančnega načrta za leto 2005 za MDO (sklep 2.6.) nižja , kot so bila v letu 2004 podan ob današnji obravnavi predloga finančnega načrta; - še vedno ni bila imenovana Finančna komisija UO PZS, kar ostaja odprta naloga za bodoče; - bo KVGN UO PZS postala ena od komisij s pravico do glasovanja, ko bodo sprejete spremembe in dopolnitve Statuta PZS, kot je predlagano v sklepu 7.4. zapisnika; - še vedno predsedniki MDO PD niso posredovali vseh poročil s pripadajočo dokumentacijo za akcije, ki so potekale v okviru gesla t'Za življenje zdravo v gorsko naravoT, za katere so že prejeli akontacije sredstev s strani PZS: "Danes je vaš dan na gori" (srečanje slovenskih planincev in srečanje s planinci sosednjih dežel)_ "Nikoli ni prepozno" srečanje veteranov planinske organizacije in alpinistov veteranov "OdPrekmurja do Primorja" "Družinsko gorništvo " "Planinska orientacijska tekmovanja" ter opozoril, da je Strokovna služba PZS dolžna posredovati končno poročilo MŠZŠ R Slovenije o porabi sredstev najkasneje do 31.12.2004. V razpravi je Jože Melanšek zastavil vprašanje v imenu Danila Škerbineka, ki je svojo odsotnost opravičil, ali so bile upoštevane pripombe pod 7.3. Pravilnika KVGN UO PZS ter prejel s strani Rudolfa Skobeta pritrdilni odgovor. Soglasno so bili sprejeti tile SKLEPI: 1.1.UO PZS sprejema zapisnik 14. seje UO PZS, z dne 22.10.2004 v predloženem besedilu. 1.2.Zapisnik 14. seje UO PZS se objavi v Obvestilih PZS. 1.3.UO PZS sprejema Poročilo o opravljenih nalogah med obema sejama v besedilu, kot je bilo podano na seji. K 2. točki POTRDITEV PREGLEDA SKLEPOV, STALIŠČ IN ZADOLŽITEV SPREJETIH DNE, 23.10.2004 - NA BRDU PRI KRANJU - NA NADALJEVANJU ZASEDANJA SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, KI JE BILA PREKINJENA 15.05.2004 V NOVEM MESTU ZARADI NESKLEPČNOSTI IN NA IZREDNI SKUPŠČINI PZS TER SPREJEM OKVIRNEGA PROGRAMA REŠITEV IN UKREPOV DO SKUPŠČINE PZS, KI BO PREDVIDOMA MAJA 2005 Zapisnika nadaljevanja zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila prekinjena 15.05.2004 v Novem mestu zaradi nesklepčnosti in Izredne Skupščine PZS z dne, 23.10.2004 sta bila priložena sklicu seje. Priložen je bil tudi pregled sprejetih sklepov. Uvodno obrazložitev je podal Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS ter prisotne seznanil, da je gradivo obravnavalo tudi Predsedstvo UO PZS in pri rokih določilo, da se gradiva, kot realizacija sklepov, pripravijo najkasneje do aprilske seje UO PZS, kar predlaga UO PZS, da sprejme kot sklep. Prisotni so se nadalje seznanili, da je bila seja NO PZS dan poprej in da je bil na seji sprejet sklep, da bo dopolnjeno poročilo NO PZS za leto 2003 pripravljeno že do februarja 2005, poročilo za leto 2004 pa v roku, ki je predviden po rokovniku za pripravo gradiv za zasedanje Skupščine PZS v maju 2005. NO PZS bo posredoval tudi odgovore na vprašanja, ki so bila zastavljena s strani delegatke Manje Rajh na zasedanju Skupščine PZS v oktobru 2004. Sprejet je bil tudi predlog, s katerim Skupščina PZS predlaga UO PZS, da imenuje strokovno komisijo, ki pripravi delovni predlog reorganizacije PZS. To je naloga UO PZS in mora biti prav tako opravljena do Skupščine PZS. Predlagal je, da je rok za realizacijo najkasneje konec marca ali konec aprila 2005 □ to je pred sejo na kateri se obravnavajo gradiva za zasedanje majske Skupščine PZS. Mag. Franci Ekar je v nadaljevanju pojasnil, da so predlagani sklepi že v izvajanju, in da bo stremljenje za tem, da bo realizacija sklepov izvedena v zato zastavljenem programu. V sprejem je predlagal tele SKLEPE: 2.1. UO PZS predlaga, da nosilci nalog takoj pristopijo k realizaciji sprejetih sklepov in stališč z dne, 23.10.2004. 2.2. UO PZS predlaga, da se zapisnika nadaljevanja zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila prekinjena 15.05.2004 v Novem mestu zaradi nesklepčnosti in Izredne Skupščine PZS z dne, 23.10.2004 skupaj s pregledom sprejetih sklepov, ugotovitev in stališč objavita v Obvestilih PZS s tem, da je rok dokončne realizacije nalog aprilska seja UO PZS (leta 2005). UO PZS ocenjuje, da je gradivo zelo dobro pripravljeno in kot takšno primerno za objavo. 2.3. UO PZS predlaga, da se okvirni program rešitev in ukrepov do Skupščine PZS, ki bo predvidoma maja 2005 objavi v Obvestilih PZS. K predlogu sklepa pod 2.3. je pripombo podal Jože Melanšek ter predlagal, da se sklep glasi: - da UO PZS sprejema okvirni program rešitev in ukrepov. Dopolnitev sklepa je podal mag. Franci Ekar, ki je predlagal, da se doda: - na vmesnih sejah bodo nosilci nalog oz. v.d. generalnega sekretarja sproti poročali o izvajanju nalog. 2.3. UO PZS predlaga, da se okvirni program rešitev in ukrepov do Skupščine PZS, ki bo predvidoma maja 2005, ki ga pripravi Strokovna služba PZS objavi v Obvestilih PZS.V vmesnem obdobju naj nosilci nalog oz v.d. generalnega sekretarja PZS sproti poročajo UO PZS o izvajanju nalog. Sklepi, predlagani od 2.1. do 2.3. z upoštevanjem dopolnitve sklepa 2.3. so bili soglasno sprejeti. V nadaljevanju razprave je Franc Kocbek, predsednik NO PZS predlagal, da se UO PZS opredeli, kako je z delom Delovne skupine za organizacijo dela PZS. Delovna skupina je v pristojnosti UO PZS, ki jo je tudi imenoval in ne v pristojnosti odločanja v sestavi NO PZS. Mag. Franci Ekar je predlagal, da se predlog predsednika NO PZS Franca Kocbeka upošteva in da se predlog glede opredelitve do potrebe po delovanju Delovne skupine za organizacijo PZS posreduje v obravnavo na naslednjo sejo UO PZS s tem, da se pridobi tudi opredelitve Strokovne službe PZS in Predsedstva UO PZS. Predlog je bil soglasno sprejet. K 3. točki OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA PROGRAMA DELA PZS IN PREDLOGA FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2005 Predlog Programa dela UO PZS in predlog Finančnega načrta PZS za leto 2005 sta bila priložena sklicu seje. Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja pa je opozoril na predlog Komisije za alpinizem, da se sredstva za delo Strokovne službe PZS črpajo iz sredstev članarine ter predlog Rudolfa Skobeta, načelnika KVIZ, da se KVIZ UO PZS dodeli 350.000 SIT sredstev za delo, prav tako iz članarine. Kot možen vir sredstev za pokrivanje stroškov dela nekaterih komisij, ki nimajo lastnih prihodkov je zmanjšanje predvidenih prispevkov za delo MDO PD. Kot drug vir je omenil Obvestila PZS, kjer bi bilo potrebno racionalneje pristopati k tisku, k zmanjšanju obsega, □ s čimer bi tudi pridobili del sredstev. Pojasnil je, da predloga KA UO PZS in KVIZ UO PZS nista bila upoštevana iz razloga, ker gre za komisiji, ki lahko pokrivata svoje delo iz sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, da pa v okviru UO PZS delujejo komisije, ki pa nimajo nobenih možnosti pridobiti sredstva za svoje delovanje izven fhišeT. Dodatno pojasnilo je podala Veronika Šmid, računovodkinja PZS, ki je pojasnila iz katerih virov PZS črpa sredstva za svoje delovanje ter opozorila na dejstvo, da velik del sredstev porabimo za delo Strokovne službe PZS, ki skrbi, da se programi odvijajo v skladu z navodili in v predpisanih rokih. Drugi, velik del sredstev, pa se porabi za zavarovanje članstva (za leto 2005 42 mio SIT). Na osnovi današnje razprave je potrebno ugotovit ali so pripombe umestne, ugotoviti od kje se bodo sredstva črpala oz. zagotoviti dodaten dotok sredstev. V nadaljevanju razprave so sodelovali mag. Franci Ekar, Rudolf Skobe, Borut Vukovič, Uroš Vidovič, Franc Kocbek, Marko Goršič, Jože Melanšek, Veronika Šmid, Metod Kovač, Jože Stanonik, Danijel Kopušar in Matija Perko. Predlogi iz razprave: - na eni od sej UO PZS je bil sprejet predlog za dvig sredstev za potrebe dela MDO, ne najde pa se sredstev za dejavnost komisij znotraj UO PZS; podan je predlog, da se komisije za katere ni sredstev za delovanje, ukinejo; - vse aktivnosti je potrebno usmeriti v pridobivanje dodatnih sredstev (razpisi, Strukturni skladi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, donacije, sponzorska sredstva,^ ); - MDO PD bi morali svoje delo usmeriti v aktivnejše pridobivanje novega članstva; - sredstva za KVIZ UO PZS naj se uredi v rebalansu; - v PD obstaja načelen sklep, da se en del članarine namenja za delo Mladinskih odsekov; naj bi se torej del članarine namenil tudi za delo Mladinske komisije UO PZS; - Evropska popotniška zveza ima fundacijo za zbiranje prostovoljnih sredstev □ je registrirana in ima 100.000 Evrov; tisti, ki prispevajo denar imajo v odboru svoj glas; - MDO PD naj PZS specificirajo porabo in upravičenost sredstev, ki jih prejmejo za delovanje; NO PZS naj takoj zavzame potrebne ukrepe za realizacijo predloga, pregleda stroškovnike po MDO PD in zavzame ustrezne ukrepe; - Vodniški servis je tržna dejavnost in naj stališče do delovanja servisa v okviru UO PZS zavzame finančna služba PZS; - pokrivanje stroškov s strani GRS Slovenije za OD referentke, računovodstva PZS in dela znotraj Strokovne službe PZS je premajhno; ugotovi naj se ali je ob teh sredstvih še smiselno opravljati vsa dela ali se delo prenese na zunanji servis (op. Kopušar: 6.12.2004 bo komisija razpravljala tako o finančnih sredstvih, kot o ostalih odprtih vprašanjih; pojasni, da bo zavarovanje reševalnih psov v letu 2005 le 10 mio □ lani 20 mio; 9 mio sredstev za delo Strokovne službe je napram letu 2004 kar 40% povečanje; v prometu 158 mio pa je tudi 5 avtomobilov, kar ni strošek dela za vsako leto); Računovodstvo PZS naj posreduje strokovno opredelitev do dela in stroškov dela; - ni programa Strokovne službe PZS; - Strokovno službo PZS in njeno delovanje mora obravnavati UO PZS in ne, da se obravnava vrši znotraj same službe; - potrebno bo interno knjiženje sredstev PUS Bavšica (iz sredstev komisij, ki objekt uporabljajo za izvedbo tečajev); - sredstva na GK UO PZS so absolutno prenizka, saj sodni cenilec ne računa za ogled terena manj kot 200.000 SIT; zabeleži naj se, da se iz kupnin poplačajo nastali stroški cenitev zemljišč, ipd.; - stroški investicijskega vzdrževanja poslovne stavbe PZS v Ljubljani so previsoki glede na načrtovano spremembo; vzdrževanje je potrebno omejiti na minimum; - več sredstev naj se nameni za ustrezno programsko opremo; - povečati je potrebno število naročnikov na Planinski vestnik. V nadaljevanju razprave je Rudolf Skobe ponovno pojasnil, da je predlog za sredstva 350.000 SIT za delo KVIZ UO PZS posredoval v Strokovno službo PZS že 1.9.2004 in pričakoval je povabilo na usklajevanje. Po krajši razpravi med Francijem Ekarjem in Danilom Sbrizajem je Jože Melanšek predlagal v sprejem sklep: celotni znesek UO PZS se zniža za 350.000 SIT. Znesek se preknjiži na KVIZ UO PZS, Strokovna služba PZS pa naj znotraj ustrezno razporedi ostanek sredstev. Danilo Sbrizja, v.d. generalnega sekretarja je v dokončno potrditev predlagal SKLEP: 3.1. Sredstva za UO PZS ostanejo nespremenjena. Za KVIZ UO PZS pa se sredstva v znesku 350.000 SIT preknjižijo iz postavke obnove poslovne stavbe, kjer bo Strokovna služba PZS poizkušala pridobiti manjkajoči del sredstev iz dodatnih virov (javni razpisi). Sklep je bil soglasno sprejet. Soglasno so bili sprejeti še tile SKLEPI: 3.2. UO PZS sprejema predlog Programa dela PZS za leto 2005 in predlaga v potrditev Skupščini PZS. 3.3. UO PZS sprejema predlog Finančnega načrta PZS za leto 2005 in ga s predlogi rebalansa predlaga v potrditev skupščini PZS s tem, da se predlog poveča na prihodkovni in odhodkovni strani za 5 mio SIT glede na predlog Komisije za alpinizem UO PZS. Predlog je dodatno obrazložil Jernej Bevk, predstavnik Komisije za alpinizem, ki se je seje udeležil namesto upravičeno odsotnega Andreja Štremflja, predsednika te komisije. 3.4. UO PZS predlaga, da Skupščina PZS sprejme dodatni sklep s katerim pooblašča UO PZS, da Finančni načrt za leto 2005 spremlja, preverja in po potrebi usklajuje porabo z dejanskim dotokom sredstev. Rudolf Skobe je predsedniku PZS mag. Franciju Ekarju izročil podpisan predlog za razrešitev s funkcije načelnika in člana KVIZ UO PZS in drugih funkcij v UO in drugih organih PZS z dne 3.12.2004 ter zapustil sejo (predlog je priloga arhivskega izvoda zapisnika). K 4. točki INFORMACIJA O PREDLOGU ZA RAZREŠITEV OBVEZNOSTI V ORGANIH PZS Predlog mag. Slavice Tovšak, podpredsednice PZS za razrešitev iz funkcije podpredsednice PZS in predsednice Komisije za muzejsko dejavnost je bil priložen sklicu. Obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. PREDLOG SKLEPA: 4.1. Sprejme se informacija o predlogu za razrešitev obveznosti v organih PZS, ki jo je podala mag. Slavica Tovšak, podpredsednica PZS. 4.2. UO PZS sprejema sklep o razrešitvi mag. Slavice Tovšak z mesta predsednice Komisije za muzejsko dejavnost UO PZS. Sklep pod 4.2. je bil sprejet z večino glasov (4 VZDRŽANI, 2 PROTI). 4.3. UO PZS predlaga, da se do naslednje seje predlaga v potrditev novo ime za predsednika KMD UO PZS. Sklepa pod 4.1. in 4.3. sta bila soglasno sprejeta. Prisotni se seznanijo, da v skladu z obstoječimi akti PZS odstop z mesta podpredsednice mag. Slavice Tovšak sprejmejo le kot informacijo; sklep o razrešitvi pa lahko sprejme Skupščina PZS, ki jo je na to mesto tudi izvolila. Jože Melanšek je glede predloga za razrešitev Rudolfa Skobeta s funkcije načelnika in člana KVIZ UO PZS predlagal, da se smatra kot brezpredmeten, saj je bilo zahtevi KVIZ UO PZS oz. njenega načelnika, po dodelitvi sredstev 350.000 SIT za delo komisije ugodeno. Danilo Sbrizaj je prisotne seznanil z vsebino predloga za razrešitev s funkcije načelnika in člana KVIZ UO PZS in drugih funkcij v UO in drugih organih PZS z dne 3.12.2004. Na osnovi krajše razprave je dr. Tomaž Vrhovec predlagal še dodaten SKLEP, da se: 4.4. mag. Slavici Tovšak v imenu UO PZS zahvalimo za sodelovanje in delo v Komisiji za muzejsko dejavnost UO PZS; enako pa je predlagal tudi na naslednji seji UO PZS za Rudolfa Skobeta pri delu v KVIZ UO PZS in drugih organih UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. Mag. Franci Ekar je prisotne seznanil, da je Tovšakova obljubila, da je po strokovni strani še vedno pripravljena pomagat pri delu za ohranitev planinske zgodovine. Ker se predlog za razrešitev za Rudolfa Skobeta nanaša na datum 15.12.2004 bo sklepanje o njegovi razrešitvi, glede na v razpravi podan predlog mag. Francija Ekarja, obravnavano na naslednji seji UO PZS. Mag. Franci Ekar je predlagal še glasovanje o SKLEPIH, in sicer: 4.5. V Delovni skupini za reorganizacijo GRS Slovenije pri UO PZS se kot člana razreši Danila Škerbineka. 4.6. V Delovno skupino za reorganizacijo GRS Slovenije pri UO PZS se imenuje Franca Goriška. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. K 5. točki INFORMACIJA O POTEKU DOGOVOROV GLEDE ORGANIZIRANOSTI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE Informacija oz. pojasnilo sta podala mag. Franci Ekar, predsednik PZS in Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS.. Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja je v sprejem predlagal tele SKLEPE, ki so bili oblikovani na seji Predsedstva UO PZS dne, 30.11.2004: 5.1. UO PZS ne pristaja na razdružitev med PZS in GRS Slovenije. GRS S je sestavni del PZS (kot je zapisano v 20. členu petega poglavju Statuta PZS je to služba PZS) in bo tako tudi v bodoče. 5.2. Ime GRS S in simboli, s katerimi se GRS S predstavlja, so last PZS kot ustanovitelja GRS Slovenije, zato se s tem imenom in temi simboli ne more in ne sme formirati in registrirati nobena nova zveza. 5.3. Z vsebino tega sklepa mora Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS v ponedeljek 6. decembra 2004 seznaniti MNZ in vse upravne enote. 5.4. UO PZS prepoveduje uporabo imena, simbolov in pečatov GRS S pri ustanavljanju kakršne koli zveze . 5.5. Ne oziraje na prizadevanja posameznikov, da se odcepijo od PZS, mora GRS Slovenije delovati tako kot sedaj □ t. j. v dobro ponesrečence, ker se za gorske reševalce po posamezni postajah ne spreminjajo pogoji za nemoteno delovanje in ostajajo v veljavi vsa določila in Pravilnik GRS S. 5.6. Ugotoviti je potrebno vrednostno in inventurno stanje sredstev in premoženja GRS S. Pri tem se mora tudi navesti, kje se posamezni predmeti nahajajo . 5.7. V kolikor se bodo posamezniki pridružili novo nastali zvezi se bodo s tem avtomatsko izločili tako iz GRS S kot iz PZS. 5.8. Člane □ reševalce GRS S vseh 17. postaj GRS S v Sloveniji se takoj po sprejemu seznani s stališči UO PZS. Kot je Danilo Sbrizaj seznanil navzoče, sta sklepe pregledala tudi predsednik (Milan Mesojedec) in njegov namestnik (Franc Gorišek) Pravne komisije UO PZS, ki smatrata, da bi bilo potrebno predloge sklepov ublažit, ker so preveč radikalni. Predlagata, da Delovna skupina, ki jo je imenoval UO PZS nadaljuje s postopkom razdružitve PZS in GRS Slovenije s tem, da je pri tem postopku potrebno upoštevati tudi premoženjsko stanje in odnose med GRS Slovenije in PZS. Ugotoviti bo potrebno tudi kateri člani PZS, ki so člani GRS Slovenije želijo delovat v predvideni novoustanovljeni zvezi postaj GRS Slovenije in kateri bi želeli delovat v okviru PZS, saj se PZS ni potrebno odreči gorsko-reševalni službi, ki lahko nemoteno deluje tudi v bodoče. Po mnenju obeh predstavnikov Pravne komisije postopek razdružitve ne more potekati iz danes na jutri, ker gre za dolgotrajnejši proces. V razpravi so sodelovali Matija Perko, Marko Goršič, Danijel Kopušar, Jože Kodre, mag. Franci Ekar, Gregor Rupnik, Tone Škaija, Borut Vukovič, Adi Vidmajer, Rajko Čerin, Janko Kovačič in Metod Kovač. Po razpravi je bil predlagan dokončen sklep s strani predsednika PZS mag. Francija Ekaija, in sicer: 5.9.UO PZS sprejema predlagane sklepe od 5.1. do 5.8., ki naj bodo podlaga za nadaljnje razgovore med GRS Slovenijo in PZS ob upoštevanju, da PZS gorsko-reševalne dejavnosti iz svojega delovanja ne bo izključila. ZA sklepe je glasovalo 25 članov UO PZS, 1 član je bil VZDRŽAN. K 6. točki OBRAVNAVA IN POTRDITEV PREDLOGOV ZA NAJVIŠJA PRIZNANJA PZS ZA LETO 2004 (SVEČANE LISTINE PZS IN SPOMINSKE PLAKETE PZS) TER DOLOČITEV KRAJA, DATUMA IN URE SVEČANE SEJE UO PZS V MESECU DECEMBRU 2004 Zapisnik 3. redne seje Odbora za priznanja UO PZS z dne, 27.10.2004 je bil priložen sklicu zasedanja. Uvodno pojasnilo je podal Jože Melanšek, predsednik Odbora za priznanja UO PZS, ki je prisotne seznanil tudi s predlogom za dodatno priznanje, kar bo podano v obravnavo na eno naslednjih sej UO PZS. Sprejeti so bili tile SKLEPI: 6.1. UO PZS potrjuje predloge za najvišja priznanja PZS za leto 2004, kot je navedeno v zapisniku Odbora za priznanja UO PZS z dne, 27.10.2004 (priloga arhivskega izvoda zapisnika). 6.2. Svečana seja UO PZS s podelitvijo priznanj PZS za leto 2004 bo 11.12.2004 v dvorani Margerita Hotela Kokra, Brdo pri Kranju ob 11,00 uri. Sklepi so bili soglasno sprejeti. Zvone Šere, namestnik predsednice MDO PD Ljubljane je opozoril na pobudo, ki je bila posredovana s strani MDO PD Ljubljane, da bi bila slovesnost na ljubljanskem Gradu in na katero s strani PZS ni bilo odziva. Po krajši razpravi Jožeta Melanška in mag. Francija Ekarja, je Franci Ekar dejal, da bo pobuda upoštevana v naslednjem letu. K 7. točki INFORMACIJA GK O PREDLOGU CEN IN POPUSTOV V PLANINSKIH KOČAH ZA LETO 2005 Gradivo je bilo priloženo sklicu. Uvodno obrazložitev je podal Metod Kovač, načelnik Gospodarske komisije UO PZS. V razpravi so sodelovali: Zvone Šere, Gregor Rupnik, Metod Kovač in Tone Tomše. Podani so bili predlogi, da: - se v gradivu popravi letnica, in sicer t'v letu 2005T, namesto 2004; - 60% popust naj bi se upošteval le pri mladih do 15. leta starosti; - da se pripravijo spremembe in dopolnitve Pravilnika o upravljanju s planinskimi kočami predvsem z dopolnitvami sankcij glede nespoštovanja sprejetih sklepov in odločitev UO PZS, označevanju cen in popustov v kočah, ipd.; - da se pri ležiščih napiše namesto 5 □ 8 le t'5 in večT. Sprejeti so bili tile SKLEPI: 7.1.UO PZS sprejema kot informacijo predlog cen in popustov v planinskih kočah za leto 2005, ki se posredujejo v obravnavo in sprejem Zboru gospodarjev PZS. 7.2.UO PZS predlaga, da GK UO PZS upošteva v današnji razpravi podane predloge in pobude. 7.3.Predlog cen in popustov v planinskih kočah za leto 2005 se objavi v Obvestilih PZS, na domači strani PZS in v Planinskem koledarčku za leto 2005 ter preko drugih sredstev javnega obveščanja. Sklepi so bili soglasno sprejeti. K 8. točki INFORMACIJA O POTEKU RAZGOVOROV O IZGRADNJI OZ. UREDITVI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA Obrazložitev: Komisija za muzejsko dejavnost je na svoji seji dne 30. septembra 2004 ocenila in predlagala sorazmerno zmanjšanje površine projekta SPM v Mojstrani na 1020 m2. Podan je bil predlog, da dr. Boris Leskovec prouči možnost nove idejne rešitve (varianta A) in da se v kontekstu novih sprememb pripravi nova finančna konstrukcija. O njej naj se nato v skladu s sklepi Skupščine PZS kompetentno odločajo organi PZS. Neodvisno od te odločitve naj se prouči in dokumentira tudi smiselnost, resnost, strokovni vidik ter finančna konstrukcija ostalih ponujenih lokacij SPM. Mag. Franci Ekar je uvodoma prisotne seznanil z dosedanjimi razgovori ter ob tem izpostavil predvsem zaščito oz. hranjenje eksponatov. Za iskanje rešitve naj se v sodelovanju z mag. Slavico Tovšak zadolži Danila Sbrizaja, v.d. generalnega sekretarja PZS. PREDLOGA SKLEPA: 8.1. UO PZS sprejema informacijo o poteku razgovorov o izgradnji oz. ureditvi Slovenskega planinskega muzeja. 8.2. UO PZS vztraja pri zaščiti planinske muzejske zbirke, ki se trenutno hrani v popolnoma neustreznih prostorih. Za iskanje rešitve se v sodelovanju z mag. Slavico Tovšak zadolži Danila Sbrizaja, v.d. generalnega sekretarja PZS. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. K 9. točki PLANINSKI VESTNIK - OBELEŽEVANJE 110 LETNICE Obrazložitev je na seji podala Marjeta Keršič Svetel, članica uredniškega odbora Planinskega vestnika ter opozorila, da je glede na datum 25.2.2005 zelo malo časa. Mag. Franci Ekar je prisotne seznanil, da za rezervacijo prostora za osrednjo proslavo v Cankarjevem domu že potekajo razgovori, da bi pridobili najugodnejšo ponudbo. Proslava naj bi bila 18.02.2005. Sredstva naj ne bi posegala v finančni načrt za leto 2005, ampak se črpajo iz izrednih prihodkov (donacije,D ) . Sprejeti so bili tile SKLEPI: 9.1. UO PZS sprejema informacijo glede obeleževanja 110-letnice izhajanja najstarejše slovenske revije Planinski vestnik. 9.2. UO PZS potrjuje imenovanje na Predsedstvu UO PZS dne, 16.11.2004 predlaganega Organizacijskega odbora za pripravo obeleževanja 110-letnice izhajanja Planinskega vestnika v sestavi: mag. Franci Ekar, Vladimir Habjan, Andrej Stritar, Marjeta Keršič Svetel in Danilo Sbrizaj. 9.3. UO PZS predlaga, da se akcija pod naslovom tS Planinskim vestnikom po Slovenski planinski potiT v okviru akcij pod skupnim geslom Za življenje zdravo v sorsko naravo odvija v okviru MDO PD. Sklepi so bili soglasno sprejeti. Adi Vidmajer je v nadaljevanju prisotne seznanil, da naj bi v letu 2005 akcija f S Planinskim vestnikom po Slovenski planinski potiT potekala v okviru akcij pod skupnim geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo za katero so bila na MŠZŠ zaprošena denarna sredstva na osnovi javnega razpisa za leto 2005. Krajše slovesnosti in predstavitev revije naj bi bile tudi na kočah. MDO naj bi bili v sodelovanju s PD organizatorji razstav, zato je predsednikom MDO PD predlagal, da posredujejo programe aktivnosti, saj naj bi akcije potekale od začetka meseca februarja 2005 dalje. Prav tako bo v letu 2005 pod istim geslom potekala tudi akcija f110 let na vrhuT, ki bo posvečena 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Tudi za to akcijo naj bi se v okviru MDO posebej dogovorili. K 10. točki POTRDITEV PREDLOGOV PRAVILNIKOV: - Pravilnika Komisije za planinske poti UO PZS, - Pravilnika o Knafelčevem priznanju in diplomi Predloge pravilnikov je obravnavala na svoji seji dne, 18.11.2004 tudi Pravna komisija UO PZS in nanje ni podala pripomb. Pravilniki so bili priloženi sklicu seje. Pred sejo pa so bile s strani KPP UO PZS podane še dopolnitve 17., 29. in 36. člena pravilnika. Uvodno pojasnilo je podal Tone Tomše, načelnik Komisije za planinske poti UO PZS. PREDLOG SKLEPA: 10.1. UO PZS potrjuje: - Pravilnik Komisije za planinske pota UO PZS z upoštevanjem predlaganih popravkov; - Pravilnik o Knafelčevem priznanju in diplomi v predloženem besedilu. 10.2. Pravilnika se objavita v Obvestilih PZS. K 11.točki SPREJEM PLEZALNEGA KLUBA 6B PTUJ V POLNOPRAVNO ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Za polnopravno članstvo je zaprosil plezalni klub 6b iz Ptuja, Čučkova ul. 8, registriran pri UE Ptuj z dnem 21.5.2004 pod zaporedno št. 670 in matično številko 1812319 že za obravnavo in sprejem na 13. seji UO PZS, ki je bila 18.06.2004.. Zakoniti zastopnik kluba je Danilo Šegula, Potrčeva 2, Ptuj. Točka je bila zaradi nerešenih lastninskih vprašanj s PD Ptuj umaknjena z dnevnega reda. Le pod zadnjo točko so bila podana stališča obeh strank, na osnovi katerih je bilo predlagano, da naj stranki poizkusita z medsebojnim pobotom in upoštevata določila veljavne zakonodaje. Priložena je celotna dokumentacija, ki nam jo je posredoval PK 6B Ptuj ter nova stališča PD Ptuj in MDO Podravja. Seje se je udeležil tudi Danilo Šegula, predsednik kluba. Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 11.1. UO PZS sprejema Plezalni klub 6B Ptuj v polnopravno članstvo Planinske zveze Slovenije. Sedež kluba je na Ptuju, Čučkova ulica 8. Klub je registriran pri UE Ptuj z dnem 21.5.2004 pod zaporedno št. 670 in matično številko 1812319. Zakoniti zastopnik je Danilo Šegula, Potrčeva 2, Ptuj. 11.2. Plezalni klub 6BPtuj sodi vpodpročje dela MDO Podravja. Jože Kodre, predsednik savinjskega MDO je že uvodoma predlagal razširitev dnevnega reda s sprejemom Planinskega društva Galicija v polnopravno članstvo PZS. Predlagal je, da se o sprejemu razpravlja kar pod 11. točko dnevnega reda. Prisotnim članom se je oprostil, ker gradiva ni posredoval Strokovni službi PZS. Pozabil je namreč, da do meseca marca ni predvidena več nobena seja UO PZS. V pojasnilo je Adi Vidmajer dejal, da je tudi sam prejel gradivo s strani PD Galicija in iz katerega izhaja, da imajo preko 100 članov. Do sedaj je bila to le društvena sekcija PD Žalec, ki pa odločitev o samostojnosti sekcije podpira. Soglasno so bili srejeti tile SKLEPI: 11.3. UO PZS sprejema Planinsko društvo Galicija v polnopravno članstvo PZS. 11.4. Predsednik Savinjskega MDO je dolžan takoj posredovati prejeto dokumentacijo Strokovni službi PZS. 11.5. Planinsko društvo Galicija deluje v okviru Savinjskega MDO. (Sklep 1.1. se po prejemu dokumentov s strani Jožeta Kodreta ustrezno dopolni z društvenimi podatki.) Lado Kladnik, predsednik MDO KBO je odločno nasprotoval sprejemanju klubov v polnopravno članstvo PZS, saj po njegovem mnenju to ni v dobro PZS in ne za MDO. Takšni klubi usposabljajo za denar in nimajo dobrih perspektiv. Tudi predsednik PZS je opozoril, da drugje v Evropi ožijo pravne oblike delovanja, pri nas pa jih širimo. Tudi Uroš Vidovič je prisotne seznanil, da se je iz PD Ptuj odcepil le del športnih plezalcev, del pa je ostal v okviru društva. Danilo Šegula se je prisotnim zahvalil za soglasje k polnopravnem članstvu kluba v okviru PZS. Sprejet je bil še dodaten SKLEP: 11.6. Komisija za prenovo Statuta PZS pri UO PZS naj pri prenovi dokumenta upošteva tudi razdruževanje društvenih sekcij, odsekov, ipd. in postavi ustrezne restrektivne pogoje za njihovo samostojno vključevanje v polnopravno članstvo PZS. K 12. točki VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UO PZS Člani UO PZS so do roka □ t.j. 30.11. niso posredovali pobud. Pobudo glede preoblikovanja MDO je posredovalo PD Drago Bregar. Pobuda bo, tudi na predlog Predsedstva UO PZS, obravnavana na seji s predsedniki MDO. O stališčih bo seznanjen tudi UO PZS. Mag. Franci Ekar je prisotne ponovno opozoril na spletne strani PZS, ki so v fazi polnega delovanja in dopolnjevanja. Oblikovalci so in bodo prisluhnili tudi pobudam za spremembo in poživitev delovanja. Vsi člani PZS se moramo zavedati, je še posebej poudaril, da je prioriteta oglaševanja prav domača stran Planinske zveze Slovenije, saj s te strani pošiljamo novice tudi ostalim uporabnikom. Ugotavlja se, da se Planinska društva še vedno ne poslužujejo direktnega oglaševanja in je zato predlagal, da predsedniki MDO vzpodbujajo predsednike društev, da se poslužujejo možnosti, ki jih spletne strani PZS ponujajo. Jana Racman je ponovno opozorila, da naj predsedniki MDO sporočijo društvenim delavcem, da v strokovni službi pridobijo geslo za direkten vnos društvenih akcij v spletni koledar akcij. Prav tako naj društva preverijo podatke (osebno izkaznico društva) na spletnih straneh in jih po potrebi dopolnijo oz. popravijo. K 13. točki TEKOČE NALOGE ORGANOV PZS: - Poročilo o izvedenih prijavah na javne razpise (Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport R Slovenije) Poročilo o izvedeni prijavi na javni razpis Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji je bilo priloženo sklicu; poročilo o prijavi na MŠZŠ R Sloveniji je bilo podano na seji, ker rok za oddajo prijave, do oddaje gradiv in sklica seje, še ni potekel. Soglasno je bil sprejet SKLEP: 13.1. UO PZS sprejema Poročilo o izvedenih prijavah na javne razpise: - Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji. - Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v R Sloveniji v vrednosti v skupni vrednosti zaprošenih sredstev 328.119.000 SIT. ---------- o ---------- Danilo Sbrizaj, v.d. generalni sekretar PZS je v potrditev predlagal SKLEP: 13.2. UO PZS potrjuje načelnika in člane Komisije za alpinizem UO PZS, ki so bili sprejeti z večino glasov na Zboru načelnikov Komisije za alpinizem UO PZS na osnovi 5. alineje 52. člena Statuta PZS dne, 11. novembra 2004 v prostorih Mestne občine Kranj, in sicer: za načelnika Komisije za alpinizem UO PZS se z dnem 11. november 2004 imenuje: Andrej Štremfelj, stanuje Cirilova 5, 4000 Kranj za člane Komisije za alpinizem UO PZS se z dnem 11. november 2004 imenujejo: Gregor Kresal, stanuje Mestni trg 14, 4220 Škofja Loka Blaž Navršnik, stanuje Smolnik 20, 2342 Ruše Klemen Mali, stanuje Hribarjeva 23, 1234 Mengeš Tanja Grmovšek, stanuje Gospejna 7, 2000 Maribor Miha Marenče, stanuje Kidričeva 10, 4000 Kranj Peter Mežnar, stanuje Groharjeva 18, 1241 Kamnik Matjaž Šerkezi, stanuje Zikova 7, 1240 Kamnik Jernej Bevk, stanuje Ul. Lizike Jančarjeve 25, 1000 Ljubljana Sklep je bil soglasno sprejet. ---------- o ---------- Jože Melanšek je opozoril, da v predlogu dnevnega reda ni bila navedena točka dnevnega reda predloga za pripravo 16. seje UO PZS ter predlagal, da se v dnevni red 16. seje UO PZS, ki bo predvidoma 04.03.2005, poleg ustaljenih točk dnevnega reda, uvrsti še: - obravnava zaključnega računa PZS za leto 2004 - poročilo o izvajanju Finančnega načrta PZS za leto 2005 - rebalans Finančnega načrta za leto 2005 (v kolikor bo izkazana potreba) - obravnava realizacije programa sklepov zasedanja Skupščin PZS iz leta 2004 in - priprava gradiv za Skupščino PZS, ki bo maja 2005 K 14. točki R A Z N O: - sprejem Planinskega društva Galicija v polnopravno članstvo Planinske zveze Slovenije Ker je bila točka obravnavana pod točko 11 današnjega dnevnega reda, se pod to točko ni ponovno obravnavala. ---------- o ---------- Janko Kovačič, predsednik MDO Podravja je opozoril na problem, ki ga je izpostavilo Planinsko društvo Slovenska Bistrica glede prodaje zemljišča. Društvo je na sodišče vložilo tudi tožbo s katero izpodbija prodajo zemljišča. Obžaloval je, da ni bil prisoten na junijski seji, ko je UO PZS izglasoval, da se zemljišče lahko proda. Problem je zaznal na zasedanju skupščine PZS, katerega se je udeležil tudi do sedaj popolnoma pasiven član MDO Podravja, predstavnik PD Slovenska Bistrica. Predlagal je sklic usklajevalnega sestanka, katerega bi se udeležili predstavniki GK UO PZS, prizadetega MDO, predsednik PD Slovenska Bistrica in Adi Vidmajer. Franci Ekar je prisotne seznanil z dogovorom na GK UO PZS, da se v bodoče nepremičnine ne smejo odtujevati le s sklepom matične organizacije, ampak v soglasju s prizadetim planinskim društvom. Opozoril je na še ne problem, ki lahko postane obremenjujoč za PZS □ to je problem Štuhecov dom. Tudi Adi Vidmajer je pojasnil, da je bil presenečen, ko je izvedel, da je društvo izvedlo na to temo Tiskovno konferenco. Gradivo je izročil v nadaljnjo obravnavo Metodu Kovaču, načelniku GK UO PZS. Metod Kovač je uvodoma opozoril, da naj se o zadevi pogovarja tisti, ki ima mandat, saj drugače pride do nerešljive sitacije. V gradivu, ki ga je prejel, je kup sprenevedanj. Prisotne je seznanil z tzgodovinoT: - leta 1994 je bilo ugotovljeno, da je Štuhecov dom v popolnem razsulu in potreben temeljite sanacije (vlaga, lesna goba,^ ); - najemnik ni imel denarja za sanacijo; najel je kredit za katerega najem je ime posodila PZS; - najemnik kredita ni plačeval, niti najemnine in na koncu je bila PZS tista, ki naj bi zadevo rešila; - vloženi sta bili tožbi in tako z Impolom, kot z najemnikom, sta bili ugodno rešeni; - z Impolom (sedaj PD Slovenska Bistrica) smo se dogovorili za izvensodno poravnavo, da tožbo umakne s tem, da PZS uredi prodajo doma in razlika po pokritju vseh stroškov in kredita pripada društvu; - sredstva so še vedno rezervirana v okviru GK UO PZS in čakajo na ustrezno dokumentacijo s strani PD Slovenska Bistrica; - kupec Juhart je že takrat želel odkup zemljišča; - razlog, da so proti prodaji zemljišča je, da nabirajo suhljat za kurjenje peči v društveni sobi. Tožbe Metod Kovač še ni dobil. Janko Kovačič je dejal, da so ga v okviru MDO Podravja prosili, da imajo izdelane projekte, da pa jim zveza ne da denarja. Pritisk je od zunaj in zato je postavil zahtevo po razrešitvi tega primera. Metod Kovač je dodatno pojasnil, da se je kupec parcele obrnil na društvo, ki pa ga je preusmerilo na PZS. Mag. Franci Ekar je v sprejem predlagal SKLEP: 14.1. UO PZS predlaga, da se za razrešitev zadeve fprodaja zemljišča PD Slovenska BistricaT sestanejo predstavniki MDO Podravja in GK UO PZS in zadevo pojasnijo ter o dogovoru oz. ugotovitvah seznanijo UO PZS. Po krajši razpravi Marka Goršiča, ki je predlagal zaščito interesa PZS v okviru zakonitosti in Franca Ekarja, ki je s predlogom soglašal, je Danilo Sbrizaj dodatno pojasnil, da je PZS talec Planinskega društva Slovenska Bistrica. Novinarjem posredujejo lažne izjave, saj je PZS na dva objavljena članka v Delu in Večeru, ki sta bila napisana po pooblastilu takratnega predsednika Andreja Brvarja, posredovala proti argumenti in so bile njihove lažne izjave ovržene. Društvo je bilo tisto, ki je dom pripeljalo do razsula. Že leta 1967 so ga dali v najem tovarni IMPOL in dokler je tovarna plačevala najemnino se za PZS sploh niso zmenili. Po prenehanju plačevanja pa so se obrnili na PZS. Vodstvo PZS je potem reševalo njihove probleme. Sami so nastavili najemnika, tudi tistega, ki je povzročil propad kredita. Na sestankih so terjali, da PZS poravna dolgove; niso soglašali s prodajo doma, čeprav jim je bilo povedano, da tako velik dom ne more biti planinska koča. Sedanjega lastnika Štuhecovega doma Juharta so pripeljali sami in ko je bila pogodba pred podpisom, so bili proti podpisu. In sedaj se dogajajo podobne stvari. Sam je predsednika društva Zafošnika seznanil, da je parcela na tem, da se proda, denar od prodaje pa bo nakazan društvu, a je vseeno terjal umik pogodbe. Je pa Sbrizaj prisotne seznanil, da v izvensodni poravnavi jasno piše, da bo PD Slovenska Bistrica, ne dobilo denarja, ampak da bo PZS plačevala račune za gradnjo nove koče potem, ko bo društvo GK UO PZS predložilo v pregled projekte in jih bo komisija potrdila. Prinesli pa so risbe in skice, ki ne ustrezajo ničemur. Seja je bila sklenjena ob 20,08 uri. Zapisala: Jana Racman. Danilo M. SBRIZAJ, mag. Franci EKAR, v.d. GS PZS predsednik PZS Na podlagi prve alineje 52. člena Statuta Planinske zveze Slovenije in 5. člena Poslovnika Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in Predsedstva UO PZS je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 16. seji, dne 10.03.2005 ob obravnavi 7. točke dnevnega reda, sprejel PRAVILNIK ZALOŽNIŠKEGA ODBORA PLANINSKE ZALOŽBE pri UO PZS I. Uvodne določbe 1. člen Pravilnik ZALOŽNIŠKEGA ODBORA PLANINSKE ZALOŽBE pri UO PZS (v nadaljnem besedilu: odbor) ureja naloge, organiziranost, delovanje, finančno in materialno poslovanje, medsebojna razmerja do organov PZS in Strokovne službe PZS. Operativno delovanje odbora podrobno urejuje Poslovnik Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS. 2. člen Odbor je strokovni organ Upravnega odbora PZS, ki zastopa interese planinske dejavnosti na področju založništva. Odbor usmerja, usklajuje in pospešuje dejavnosti na področju založniškega delovanja. Deluje po določilih Statuta PZS, Poslovnika o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS, Pravilnika o računovodstvu PZS, Vodil pri delu PZS in PD ter Častnega kodeksa slovenskih planincev. 3. člen Odbor ima svoj simbol, t.j. odprta knjiga s silhueto Jalovca v ozadju in napisoma: PLANINSKA ZALOŽBA SLOVENIJE in PZS. Logotip založbe je sestavni del Pravilnika. II. Naloge odbora 4. člen Naloge odbora so: - da usmerja, usklajuje in pospešuje planinsko založništvo, - skrbi za usklajenost programskih nalog, ki jih določajo Statut PZS, Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS, Vodila pri delu PZS in PD, Častni kodeks slovenskih planincev, določila tega Pravilnika, sklepi Skupščine PZS in UO PZS. III. Organiziranost, zastopanje in predstavljanje odbora 5. člen Člani odbora so na predlog ZO potrjeni na seji UO PZS. Njihov mandat traja štiri leta. Od kandidatov za člane ZO PZS, ki jih posredujejo ob volitvah področna PD se zaradi specifičnosti dela v založništvu PZS zahtevajo tudi strokovna znanja. Predlog za kandidate potrdi predsednik ZO, ki v tem primeru opravlja vlogo mandatarja. 6. člen Predsednik odbora lahko imenuje svojega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 7. člen Naloge predsednika odbora so: - predstavlja in zastopa odbor v obsegu njegovega delovnega področja, - vodi delo odbora, - skrbi za sodelovanje in povezovanje med komisijami PZS pri izvajanju skupnih nalog in sodeluje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji, usklajeno s predsednikom PZS, skrbi za finančno poslovanje odbora, pripravlja kratkoročni in dolgoročni program edicij in publikacij odbora, vodi uredniško politiko odbora, odgovarja za strokovno realizacijo programa, sodeluje in usklajuje delo recenzentov za posamezne projekte v sklopu programa odbora, v vseh edicijah odbora se v impresum v rubriko: za založbo, vedno vpiše ime in priimek tedanjega predsednika odbora. IV. Delovanje odbora znotraj PZS 8. člen Odbor koordinira, usmerja, usklajuje planinsko založništvo tudi v okviru ostalih komisij/odborov UO PZS in UO PZS, tako, da vsako leto preko internega obvestila v Obvestilih PZS vključi v program odbora tudi učbenike in priročnike za delo posameznih komisij/odborov UO PZS, vendar v okviru možnosti finančnega plana za tekoče leto. V. Program dela, finančno in materialno poslovanje in poraba finančnih sredstev 9. člen Odbor izvaja svoje aktivnosti na podlagi programa dela, ki je sprejet za tekoče leto, oz. mandatno obdobje. Ob zaključku koledarskega leta oz. mandatnega obdobja pripravi poročilo o delu in finančno poročilo. 10. člen Odbor uporablja finančni načrt za uresničevanje programa dela, ki ga predlaga v sprejem UO PZS in v potrditev Skupščini PZS. Predlog finančnega načrta pripravi odbor in vsebuje pričakovane finančne vire in odhodke. Prihodki so: - prihodki od prodaje na osnovi realizacije programa za tekoče leto - dotacije - sredstva sponzorjev in donatorjev, - prihodki od oglasnega trženja v edicijah odbora. Odhodki so: - z letnim finančnim načrtom določene postavke. 11. člen Vodenje finančno-materialnega poslovanja opravlja Strokovna služba PZS (računovodstvo PZS) v skladu s Pravilnikom o računovodstvu PZS in drugimi veljavnimi zakonskimi določili. Podpisnik vseh dokumentov odbora je njegov predsednik, ki odgovarja za pravilnost poslovanja in namensko porabo sredstev. V njegovi odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik, oz. od njega pooblaščena oseba. Delavec v Strokovni službi PZS, ki pokriva področje dela odbora je odgovoren za pripravo in usklajenost finančno-materialne dokumentacije, skladno s programom dela in letnim finančnim načrtom, preden se da le-ta v potrditev predsedniku odbora in generalnemu sekretarju PZS. 12. člen Javnost finančno-materialnega poslovanja se zagotavlja v skladu z določili Statuta PZS, Pravilnika o računovodstvu PZS, Pravilnika Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS in drugimi zakonskimi določili. 13. člen Vse aktivnosti, ki imajo značaj profitne dejavnosti se izvajajo v skladu s Pravilnikom o računovodstvu PZS. 14. člen Medsebojne spore med odborom in prizadetimi člani odbora se rešuje najprej sporazumno. Če do sporazuma ne pride, rešuje to arbitraža PZS. VI. Medsebojna razmerja komisije 15. člen Medsebojna razmerja med odborom in organi PZS se uporabljajo tako kot so opredeljena v Statutu PZS ter Poslovniku o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS. Odbor in komisije/odbori UO PZS se medsebojno povezujejo in sodelujejo pri izvajanju skupnih nalog. Predsednik odbora je odgovoren, da poteka povezovanje in sodelovanje v interesu planinske organizacije, skladno s programom dela in finančnim načrtom odbora. 16. člen Odbor ima za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih nalog delavca, ki je delovno-pravno vključen v Strokovno službo PZS, ki jo vodi generalni sekretar PZS, ki delovne obveze delavca usklajuje. Delavec in predsednik odbora sta dolžna sodelovati pri pripravah gradiv in aktov, pri izvajanju programskih nalog in nadzoru poslovanja odbora. V ta namen sodelujeta z generalnim sekretarjem in računovodjo PZS. 17. člen Delavec opravlja naloge v skladu z njegovim opisom del nalog v Strokovni službi PZS ter je odgovoren, posebej za delovne naloge za potrebe odbora: - se udeležuje sej odbora in piše zapisnike, če je potrebno in v kolikor ni drugače določeno, - tekoče spremlja aktualno problematiko na področju delovanja odbora in o tem tekoče obvešča predsednika odbora, - pripravlja, skupaj s predsednikom odbora, gradiva za seje odbora in druge strokovne podlage, - opravlja administrativno tehnična dela za potrebe odbora, usklajuje naloge tega področja in vodi arhiv odbora, - opravlja druge naloge po zadolžitvah odbora. VII. Poslovanje in delovanje odbora 18. člen Odbor posluje in deluje po načelu dobrega gospodarja, skladno z letnim programom dela in finančnim načrtom odbora, ki je sestavni del Programa dela in finančnega načrta UO PZS. Za zakonitost poslovanja in delovanja odbora sta odgovorna predsednik odbora in generalni sekretar PZS, ob pomoči ter sodelovanju delavca v Strokovni službi PZS, ki pokriva področje dela odbora ter računovodje PZS. 19. člen Odbor za svoje delo uporablja Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS ter druge skupne akte za poslovanje in delovanje PZS. Določene specifične naloge pa ureja s posebnimi sklepi in navodili. VIII. Prehodne in končne določbe 20. člen Pravilnik Založniškega odbora Planinske založbe pri UO PZS je sprejel odbor na 7. seji, dne 11. 03. 2004. 21. člen Pravilnik začne veljati, ko ga potrdi Upravni odbor PZS in se uporablja z dnem objave v Obvestilih PZS. Predsednik PZS: mag. Franci EKAR ŠTEVILKA: U0/0123 DATUM: 10.03.2005 VODJEM PLANINSKIH ŠOL PO PLANINSKIH DRUŠTVIH SE PRIPOROČA KOT UČNO gradivo GORNIKOV SVETOVALEC, ki ga je izdala GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE. BROŠURA JE BREZPLAČNA IN JO PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO PREVZAMETE NA SEDEŽU GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE, BLEIWEISOVA 34, KRANJ ALI V STROKOVNI SLUŽBI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (TAJNIŠTVO), DVORŽAKOVA 9, LJUBLJANA. Telefon: 04/201 06 70 FAX: 04/201 06 71 GSM: 041/ 617 817 E-pošta: grs@pzs.si N O R M A T I V I ZA OBRABO OPREME PRI AKCIJAH USPOSABLJANJA, NA VODENIH TURAH ALI DELOVNIH AKCIJAH ZA LETO 2005 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, Dvoržakova 9 Normativi so bili sprejeti na 16. seji UO PZS, 10.03.2005 Načelnik KVIZ PZS Rudolf Skobe Uporab Cena Gibanj Gibanj Razveda Drug Delo mark no Cena obrabe e v e v nje Razvedanje o na Obleka, tere acist nar. nar. orien. obutev štev. ur 2003 v 1 uri letno zimsko kopna orient. snežna nu a nogavice spodnje nogavice srednje nogavice zunanje 500 500 500 spodnje hlačke 1000 hlače 500 majica spodnja 500 srajca 500 termovelur 500 vetrovka 500 vetrne hlače 500 3.100 SIT 4.190 SIT 5.290 SIT 3.600 SIT 26.990 SIT 7.490 SIT 14.890 SIT 13.293 SIT 58.990 SIT 39.990 SIT 6 SIT 6 SIT 6 SIT 6 SIT 8 SIT 8 SIT 8 SIT 8 SIT 11 SIT 0 SIT 11 SIT 0 SIT 4 SIT 4 SIT 4 SIT 4 SIT 54 SIT 54 SIT 54 SIT 54 SIT 15 SIT 15 SIT 15 SIT 15 SIT 30 SIT 20 SIT 30 SIT 20 SIT 27 SIT 3 SIT 15 SIT 3 SIT 118 SIT 10 SIT 60 SIT 30 SIT 80 SIT 0 SIT 20 SIT 0 SIT 6 SIT 6 SIT 8 SIT 8 SIT 11 11 SIT SIT 4 SIT 4 SIT 54 54 SIT SIT 15 15 SIT SIT 20 20 SIT SIT 10 10 SIT SIT 10 10 SIT SIT 0 SIT 0 SIT kapa rokavice rokacice -protektorji gamaše bivak vreča čevlji prva pomoč ostala obvezna oprema tehnična oprema_ 6.190 1000 SIT 6 SIT 13.990 500 SIT 28 SIT 9.900 500 SIT 20 SIT 11.990 500 SIT 24 SIT 31.990 500 SIT 64 SIT 39.990 1000 SIT 40 SIT 10.000 200 SIT 50 SIT 5.000 1000 SIT 5 SIT 1 SIT 5 SIT 1 SIT 0 SIT 20 SIT 0 SIT 5 SIT 10 SIT 0 SIT 0 SIT 24 SIT 0 SIT 4 SIT 4 SIT 1 SIT 40 SIT 40 SIT 40 SIT 20 SIT 20 SIT 20 SIT 3 SIT 3 SIT 2 SIT 5 SIT 20 SIT 5 SIT 24 SIT 2 SIT 40 SIT 20 SIT 3 SIT 1 SIT 1 SIT 20 20 SIT SIT 0 SIT 0 SIT 0 10 SIT SIT 0 SIT 4 SIT 40 40 SIT SIT 20 20 SIT SIT 5 SIT 3 SIT plezalni pas 600 14.990 SIT 25 SIT 25 SIT 25 SIT 0 SIT 0 o sit SIT 15 SIT Uporab Cena Gibanj Gibanj Razveda Drug Delo no Cena obrabe e v e v nje Razvedanje o na mark Obleka, nar. nar. orien. tere acist obutev štev. ur 2003 v 1 uri letno zimsko kopna orient. snežna nu a čelada 1000 1000 500 1000 100 500 1000 1000 500 400 vrvice - trakovi 400 n. alp ploščica (osmica) HMS vponke (10) kladivo klini (10) zatiči (1) metulji (1) nahrbtnik vponke za ferrate (3) vrv 9.990 SIT 2.740 SIT 22.900 SIT 3.000 SIT 14.520 SIT 1.300 SIT 6.000 SIT 39.990 SIT 10.470 SIT 16.000 SIT 6.000 SIT 10 SIT 10 SIT 10 SIT 0 SIT 3 SIT 1 SIT 1 SIT 0 SIT 46 SIT 46 SIT 46 SIT 0 SIT 1 SIT 1 SIT 0 SIT 0 SIT 145 145 SIT SIT 0 SIT 0 SIT 3 SIT 1 SIT 0 SIT 0 SIT 6 SIT 1 SIT 0 SIT 0 SIT 40 SIT 40 SIT 40 SIT 0 SIT 21 SIT 21 SIT 0 SIT 0 SIT 40 SIT 40 SIT 40 SIT 0 SIT 15 SIT 15 SIT 15 SIT 0 SIT 0 10 SIT SIT 0 SIT 1 SIT 0 10 SIT SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 40 20 SIT SIT 0 20 SIT SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT palice cepin dereze 14.390 500 SIT 29 SIT 15.990 1000 SIT 16 SIT 15.490 500 SIT 31 SIT 15 SIT 15 SIT 0 SIT 8 SIT 0 SIT 20 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 0 sit SIT 0 SIT 0 0 SIT SIT 0 SIT 0 0 SIT SIT 0 SIT tehnična oprema turni čevlji turne smuči (vezi, psi) lavinska žolna lopata sonda kompas zemljevidi svetilka baterijski vložki 1000 1000 1000 1000 1000 1000 100 500 10 48.990 SIT 80.970 SIT 52.790 SIT 9.900 SIT 5.000 SIT 9.990 SIT 7.500 SIT 6.490 SIT 1.000 SIT 49 SIT 0 SIT 49 SIT 0 SIT 81 SIT 0 SIT 81 SIT 0 SIT 53 SIT 0 SIT 53 SIT 0 SIT 10 SIT 0 SIT 2 SIT 0 SIT 5 SIT 0 SIT 1 SIT 0 SIT 10 SIT 10 SIT 10 SIT 10 SIT 75 SIT 25 SIT 25 SIT 75 SIT 13 SIT 1 SIT 1 SIT 1 SIT 100 SIT 10 SIT 10 SIT 10 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 10 SIT 75 SIT 4 SIT 50 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 25 SIT 1 SIT 10 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 0 SIT 10 SIT 16 SIT 2 SIT 10 SIT SKUPAJ: 725.276 SIT 1.415 SIT 600 800 SIT SIT 300 SIT 520 SIT 300 SIT 350 SIT Zneski v poševnem tisku: Ta oprema se ne uporablja ves čas, zato bi bilo potrebno za za točen obračun vzeti stvarni čas uporabe, kar pa je v praksi nemogoče, zato je tu določen "povšal" - nek povprečni čas. Ure veljajo tudi za planinske ture kat. A, B, D in G. Za C, E in H se vzame dejanska uporaba opreme (če se uporablja cepin, dereze, vrv in plezalni pas, se običajno ne uporabljajo psi in smuči □) puaivska zveza slovtftm Ovdartovj * »ooo ljubtjj»a letcton O* 4)45 Mo, ' J •. O'4345 69". e po* t o info4Ppri ti. a.p4etni našlo« pn.sl PLANINSKI KOLEDARČEK 2005 puaivska zveza slovtftm Ovdartovj * »ooo ljubtjj»a letcton O* 4)45 Mo, ' J •. O'4345 69". e po* t o info4Ppri ti. a.p4etni našlo« pn.sl PLANINSKI KOLEDARČEK 2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI KATASTER PLANINSKIH POTI V Obvestilih PZS, št. 1 z dne 14. januarja 2005 je bil objavljen kataster (seznam) planinskih poti po posameznih planinskih društvih. V seznamu so bile upoštevane planinske poti in planinska društva, ki so poslala podatke do 31. oktobra 2004. Seveda so planinska društva pošiljala svoje podatke tudi po tem datumu, a jih član KPP odgovoren za kataster zaradi pomanjkanja časa ni uspel pravočasno urediti. Zato v tej številki Obvestil PZS objavljamo dopolnjen seznam planinskih poti, s podatki, ki so bili poslani na komisijo do 1. marca 2005. Upoštevani so, upam, tudi vsi popravki, ki so bili sporočeni s strani planinskih društev. Planinskim društvom, ki so posredovala podatke po 31. oktobru 2004 pa niso bili objavljeni v januarski številki Obvestil PZS se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje saj vso to goro podatkov urejamo na prostovoljni bazi poleg svojih službenih in drugih obveznosti. V današnjem seznamu ni PD Bled, ki nam je podatke posredoval pred dnevi. Vsa planinska društva, ki še niso oddala ustreznih podatkov in popravkov pa ponovno prosimo, da to store čim prej, da bomo v naslednji številki Obvestil PZS že lahko zapisali, da je kataster (seznam) planinskih poti po 17 letih zaključen. V podkomisiji za kataster smo že določili še dodatne člane za pomoč pri dokončni ureditvi katastra. Vsem planinskim delavcem in društvom se še enkrat zahvaljujemo za pomoč. Seznam je objavljen tudi na spletnih straneh PZS pod ikono poti. Ko bomo imeli zbrane in ažurirane vse podatke o planinskih poteh nameravamo izdati tudi posebno knjižico, kjer bo zbranih tudi nekaj napotkov za nadaljno delo pri dokončni ureditvi katastra planinskih poti na podlagi bodočega Zakona o planinskih poteh. Načelnik komisije za planinske poti pri UO PZS Tone TOMŠE PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1041 NE Mirna - Zapuže - Stan -Debenec Mirna Debenec TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1053 NE Mirna peč - Vrhtrebnje žel. Postaja Mirna peč Trebni vrh TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1054 NE odsek vezne poti Čatež - grad Hmeljnik Trebnje Debenec TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1055 NE odsek vezne poti Čatež - grad Hmeljnik Čatež Velika Loka TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1056 NE odsek vezne poti Čatež - grad Hmeljnik Trebanjski grad Trebni vrh TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1057 NE Rdeči kal - Frata Rdeči kal Frata TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1058 NE Debenec - Grad Hmeljnik Debenec grad Hmeljnik TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1112 NE Odsek vezne poti Čatež -Hmelnik Velika Loka Vrhtrebnje TREBNJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 1 NE Tržič - Lom - Kopišče - Dom pod Storžičem Tržič Dom pod Strožičem TRZIČ GORENJSKI 2 NE Podljubelj - Matizovec - dom na Kofcah Podljubelj dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 3 NE Tržič - Završnik - Kal - dom na Kofcah Tržič dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 4 NE Tržič - Pirmance - Kal - dom na Kofcah Tržič dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 5 NE Tržič - Dolžanova sot.- Ukec -Kal (priključek na št. 4) Tržič dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 6 DA gostilna Krvin - slapovi Lomščice - sp. lom gostilna Krvin sp. Lom TRZIČ GORENJSKI 7 DA Jelendol - Zali potok -pl.Tegošca - dom na Kofcah Jelendol ( Puterhof ) dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 8 NE Ukec - Jelendol - pl. Dovžanka - dom na Kofcah kmetija Ukec ( v Dovžanovi s.) dom na Kofcah TRZIČ GORENJSKI 9 NE dom na Kofcah - Križ -Kladivo dom na Kofcah Kladivo TRZIČ GORENJSKI 10 NE Dom na Kofcah - Veliki vrh Dom na Kofcah Veliki vrh TRZIČ GORENJSKI 11 NE SPT 1 var. (dom pod Storžičem-Škarjev rob-toržič) dom pod Storžičem Storžič TRZIČ GORENJSKI 12 NE SPT 1 ( dom pod Storžičem -Zrelo - Storžič ) dom pod Storžičem Stroržič TRZIČ GORENJSKI 2 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 13 NE SPT 1 (d.pod Storžičem -Mala Poljana ) Dom pod Storžičem Mala Poljana TRZIC GORENJSKI 14 NE sp. Lom - Javorniški sedlo -dom pod Storžičem sp. Lom dom pod Storžičem TRZIC GORENJSKI 16 NE SPT 1 ( Tržič - Jožefov grič -Kriška gora do križišča s potjo št.19) Tržič Kriška gora TRZIC GORENJSKI 17 NE Tržič - vas Gozd Tržič vas Gozd TRZIC GORENJSKI 32 NE SPT 1 (Tržič - Bistrica-Sv.Jurij - Brezje pri Tržiču -koča na Dobrči) Tržič Kostanjčeva koča na Dobrči TRZIC GORENJSKI 33 NE Kostanjčeva koča na Dobrči -vrh Dobrče Kostanjčeva koča na Dobrči vrh Dobrče TRZIC GORENJSKI 34 NE Sv.Jurij - Hudi grad - Bistiška Pl. (odcep od poti 32) Sv. Jurij Bistiška pl. TRZIC GORENJSKI 36 NE Tržič - Bistiška pl.- Breška pl.- koča na Dobrči Tržič Kostanjčeva koča na Dobrči TRZIC GORENJSKI 37 NE koča na Dobrči - Preval Kostanjčeva koča na Dobrči Preval ( 1309 ) TRZIC GORENJSKI 38 NE Begunje - Slatna - koča na Dobrči Begunje Kostanjčeva koča na Dobrči TRZIC GORENJSKI 39 NE Podljubelj - Sentanška dolina - Preval Podljubelj Preval TRZIC GORENJSKI 42 NE Sv.Ana ( sp.post.žičnice ) -dom na Zelenici Sv.Ana ( sp. post. žičnice ) dom na Zelenici TRZIC GORENJSKI 43 NE dom na Zelenici - greben Begunjščica (do križišča s potjo 41) dom na Zelenici Roblekov dom TRZIC GORENJSKI 44 NE dom na Zelenici - Sija pod srednjim vrhom - križišče v kožnah s potjo Stol -Celovška koča dom na Zelenici Stol TRZIC GORENJSKI 1031 NE dom na Zelenici - Visoka Vrtača (do križišča s potjo št. 44) dom na Zelenici Visoka Vrtača TRZIC GORENJSKI 1032 DA Tržič - Kamnek - Pirmance (Trim steza) Tržič Pirmance TRZIC GORENJSKI 3 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1080 NE Tržič - Velika Mizica - Kriška Gora (ista kot št. 16) Tžič koča na Kriški Gori TRZIC GORENJSKI 1081 NE Pristava - Gozd (ista kot št. 17) Pristava Gozd TRZIC GORENJSKI 1356 NE Dom pod Storžičem - Srpiči -Pavšl - turistična kmetija P'r tič TRZIC GORENJSKI 1357 NE Srpiči - planina Javornik TRZIC GORENJSKI 1358 NE Javorniško sedlo - Skarjev rob pod Storžičem TRZIC GORENJSKI 1359 NE Lom - Potaje - Tič -Konjščica- planina Javornik TRZIC GORENJSKI 1360 NE Dolga njiva - Košutnikov turn (vzhodni pristop) TRZIC GORENJSKI 1361 NE Dolga njiva - Košutnikov turn (zahodni pristop) TRZIC GORENJSKI 1362 NE Dolga njiva - Kofce TRZIC GORENJSKI 1363 NE Podljubelj - Vasovje - Kal TRZIC GORENJSKI 1364 NE planina Pungrat - Skrbina -Kladvo TRZIC GORENJSKI 1365 NE Podljubelj - planina Korošica - Veliki vrh na Košuti TRZIC GORENJSKI 1366 NE Veliki grunt pod Košutico (Babo) - planina Korošica TRZIC GORENJSKI 1367 NE Veliki grunt pod Košutico -Košutica - Hajnževo sedlo TRZIC GORENJSKI 1368 NE Plato mejnega prehoda Ljubelj - vrh Ljubelja TRZIC GORENJSKI 1369 NE Hudi Graqben - Hibje (do križišča s potjo številka 38) TRZIC GORENJSKI 1370 NE Zadnja vas - Hibje (po gozdni cesti) TRZIC GORENJSKI 1371 NE Preska nad Begunjami -križišče s potjo številka 38) TRZIC GORENJSKI 1498 NE Zg.Lom - pl.Javornik (NOVA Številka - prej 45a !! ) Zg.Lom pl. Javornik TRZIC GORENJSKI 4 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1499 NE Veliki vrh - Košutnikov Tum (greben Košute) Kofci vrh Veliki vrh TRŽIČ GORENJSKI 1530 NE Plan Transverzala "M" Zgornja Muta Zgornja Muta BRICNIK MUTA KOROSKI 161 NE Sleme - Govca Zg. Sleme Govca (Govejšca) DOLGA POT DRAVOGRAD KOROSKI 172 NE Pot po Kozjaku (Dravograd-Goriški vrh-Planinski dom Košenjak Dravograd Košenjak DRAVOGRAD KOROSKI 173 NE Dravograd-Ojstrica-Planinski dom Košenjak Dravograd Planinski dom Košenjak DRAVOGRAD KOROSKI 664 NE Sola Branik - Pernice -Košenjak Sola Branik Košenjak DRAVOGRAD KOROSKI 1429 NE Pernice - Košenjak Pernice Košenjak DRAVOGRAD KOROSKI 1430 NE Dravograd - Steharski vrh Dravograd Steharski vrh DRAVOGRAD KOROSKI 178 NE Sumel - Sleme - Grohat Sumel Grohat MEŽICA KOROSKI 179 NE Črna - Topla - Dom na Peci Črna Dom na Peci MEŽICA KOROSKI 180 NE Pikovo - Najbrževo -Tomaževa koča ( gornja pot ) Pikovo Tomaževa koča MEŽICA KOROSKI 181 NE Mušenik - Pikovo - Mrdavšič Mušenik Mrdavšič MEŽICA KOROSKI 182 NE Črna - Mihev - Tomaževa koča Črna Tomaževa koča MEŽICA KOROSKI 183 NE Dom na Peci - Kordeževa glava Dom na Peci Kordeževa glava MEŽICA KOROSKI 184 NE Dom na Peci - Kordeževa glava - vrh Pece Dom na Peci Kordeževa glava - vrh Pece MEŽICA KOROSKI 185 NE Mežica - Stenge - Dom na Peci Mežica Dom na Peci MEŽICA KOROSKI 186 NE SPT 1 ( Koča na Grohatu -Durce ) Koča na Grohatu Durce MEŽICA KOROSKI 270 NE Jurharjeva pot ( Dom na Grohatu-Raduha /prej 186b) Dom na Grohatu Raduha MEŽICA KOROSKI 282 NE Jama v Topli - Mala Peca (prej št. 193a ) Jama v Topli Mala Peca MEŽICA KOROSKI 289 NE Mežica - Pikovo ( prej št. 186a ) Mežica Pikovo MEŽICA KOROSKI 1431 NE Mežica - Pikovo Mežica Pikovo MEŽICA KOROSKI 5 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 773 NE Dovže - Grmovškov dom pod V. Kopo avtobusna postaja Dovže Grmovškov dom pod Veliko Kopo MISLINJA KOROŠKI 774 NE Mislinja-Crni vrh-Ribniška koča Mislinja avtobusna postaja Ribniška koča MISLINJA KOROŠKI 826 NE Gornji dolič-Paški Kozjak-Sv. Jošt Gornji Dolič avtobusna postaja Kmetija Ramšak Kozjak 10 MISLINJA KOROŠKI 1443 NE Grmovškov dom pod Veliko Kopo-Črni vrh Grmovškov dom Črni vrh MISLINJA KOROŠKI 1444 NE Mislinja-Rogla Mislinja avtobusna postaja Rogla MISLINJA KOROŠKI 1445 NE Mislinja-Crepič-Fričev vrh Mislinja avtobusna postaja Mislinja MISLINJA KOROŠKI 1446 NE Mislinjska dobrava-Fričev vrh Mislinjska dobrava-avtobusna p. Loranc Fričev vrh MISLINJA KOROŠKI 1433 NE REMSNIK -KAPLA Remšnik KAPLA na Kozjaku OŽBALT OB DRAVI - KAPLA KOROŠKI 1434 NE Ožbalt elektrarna - Rdeči Breg Ožbalt elektrarna Lovska koča na Glančniku -Rdeči breg OŽBALT OB DRAVI - KAPLA KOROŠKI 1435 NE Remšnik - Kapla na Kozjaku -Seršenov vrh Vas Remšnik Seršenov vrh OŽBALT OB DRAVI - KAPLA KOROŠKI 1436 NE STIMPAH - REMSNIK Stimpah REMSNIK OŽBALT OB DRAVI - KAPLA KOROŠKI 1437 NE Kumer-Knepsovo sedlo Kmetija Kumer v Koprivni Knepsovo sedlo PLAN.KLUB PECA - OLSEVA KOROŠKI 1438 NE Kumer- sedlo pod Govco Kmetija Kumer v Koprivni Sedlo pod Govco PLANINSKI KLUB PECA - olSeva KOROŠKI 1439 NE Kumer- Luže Kmetija Kumer v Koprivni Luže (državna meja) PLANINSKI KLUB PECA - olSeva KOROŠKI 754 NE Prevalje - Navarske ledine -Uršlja gora Prevalje Uršlja gora PREVALJE KOROŠKI 755 NE Smučarska koča - Kozji hrbet - Luže - Uršlja gora Smučarska koča Luže - Uršlja Gora PREVALJE KOROŠKI 756 DA Prevalje - Leše - Jankovec -logarnica Godec Prevalje logarnica Godec PREVALJE KOROŠKI 1432 NE KPP - Mežica - Leše -Naravske Ledine Mežic Koča na Naravske Ledine PREVALJE KOROŠKI 1440 NE Slovenjegraško sedlo-Koča Planinc-Kaštivsko sedlo Slovenjegraško sedlo Kaštivsko sedlo VUZENICA KOROŠKI 1441 NE Vuzenica-Koča pod Kremžarjevim vrhom Vuzenica Koča pod Kremžarjevim vrhom VUZENICA KOROŠKI 1442 NE Vuzenica-Koča Planine Vuzenica Koča Planinc VUZENICA KOROŠKI 6 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 654 NE Sober - Zavcarjev vrh Sober (priBresterniškem potoku) Koča na Zavcarjevem vrhu JAKOB ALJAZ MARIBOR PODRAVSKI 668 NE Selnica ob Dragi - Duh na Ostrem vrhu Selnica ob Dragi Duh na Ostrem vrhu JAKOB ALJAZ MARIBOR PODRAVSKI 1302 NE Sv. Lovrenc - Grad - Vebrovo - Grajska kašča - Sv. Lovrenc ATOMSKE TOPLICE SAVINJSKI 1303 NE Zg. Gabernik - Galke - Dom na Boču - Pečica - Kamnolom - Galke ATOMSKE TOPLICE SAVINJSKI 1374 NE SZP, odsekšt. 7 Olimje (lekarna, menihi) Čarovnica - Plešivec na Rudnici ATOMSKE TOPLICE SAVINJSKI 25 NE Zg. Gabernik - Galke - pl. Dom Zg. Gabernik pl. Dom na Boču BOČ KOSTRIVNICA SAVINJSKI 35 NE Štajersko - Zagorska krožna pot Sv. Mihael pl. dom na Boču BOČ KOSTRIVNICA SAVINJSKI 741 NE Zg. Kostrivnica - Dom na Boču Zg. Kostrivnica Dom na Boču BOČ KOSTRIVNICA SAVINJSKI 742 NE Zg. Kostrivnica - Pestače -Dom na Boču Zg. Kostrivnica Dom na Boču BOČ KOSTRIVNICA SAVINJSKI 1375 NE žp Dolga gora -Sv. Mihael žp Dolga Gora Sv. Mihael (cerkev) BOČ KOSTRIVNICA SAVINJSKI 86 NE Okrešelj - Savinjsko sedlo Okrešelj Savinjsko sedlo CELJE SAVINJSKI 87 NE Prag - Mrzli dol - Mrzla gora Prag - Mrzli dol Mrzla gora CELJE SAVINJSKI 88 NE Prag - Mrzli dol - Križ Prag - Mrzli dol Križ ( prehod pod vrhom ) CELJE SAVINJSKI 97 NE Dežmanova pot ( Ojstrica-Škarje-Planjava ) SPT 1 Ojstrica Planjava CELJE SAVINJSKI 98 NE Podvežak - Inkret - Korošica CELJE SAVINJSKI 99 NE Rogovilec - Robanov kot -Korošica Rogovilec Kocbekov dom na Korošici CELJE SAVINJSKI 100 NE Korošica - Ojstrica Korošica Ojstrica CELJE SAVINJSKI 101 NE Kopinškova pot ( Logarska dolina - Ojstrica ) Logarska dolina ( plan. dom ) Ojstrica CELJE SAVINJSKI 102 NE Zgornja Jama - Škarje Zgornja Jama Škarje CELJE SAVINJSKI 103 NE Logarska dolina - Plesnikova pl. - Sterlovec Logarska dolina ( plan. dom ) Sterlovec CELJE SAVINJSKI 105 NE Logarska dolina - slap Rinka -Okrešelj Logarska dolina Okrešelj CELJE SAVINJSKI 7 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 106 NE Okrešelj-Kamniško sedlo(SPT 1) Okrešelj Kamniško sedlo CELJE SAVINJSKI 107 NE Okrešelj - Turski žleb - rob Malih podov Okrešelj rob Malih podov CELJE SAVINJSKI 108 NE Podvolovljek - Marjanine njive - Velika planina Podvolovljek Dom na Veliki planini CELJE SAVINJSKI 995 NE Kocbekova pot.( Korošica -Ojstrica )glej tudi 100 Sedelce Ojstrica CELJE SAVINJSKI 1289 NE Matkov škaf - Krnica -Latvica - Mrzla gora Matkov škaf Mrzla gora CELJE SAVINJSKI 1304 NE Podvolovljek - Sibje -Kocbekov dom Podvolovljek Kocbekov dom CELJE SAVINJSKI 1305 NE Korošica - Srebrno sedlo -Planjava Korošica Planjava CELJE SAVINJSKI 1306 NE Logarski kot - Izvir Savinje Logarski kot izvir Savinje CELJE SAVINJSKI 1307 NE Kocbekov dom - Skarje (krajša pot) Kocbekov dom Skarje CELJE SAVINJSKI 1308 NE Sedlarjevo - Bohor Sedlarjevo Bohor CELJE SAVINJSKI 1309 NE Luče - pl. Vodole - Korošica Luče Kocbekov dom na Korošici CELJE SAVINJSKI 823 NE Dobrna - dom na Paškem Kozjaku Dobrna dom na Paškem Kozjaku DOBRNA SAVINJSKI 1376 NE Anina pot Dobrna Brdce (vas) DOBRNA SAVINJSKI 1377 NE Pot XIV. divizije Velika Raven Basališče (1272 m) DOBRNA SAVINJSKI 1378 NE Lanšperška pot Dobrna vas Lanšperg DOBRNA SAVINJSKI 770 NE Letuša - Dom na Dobrovljah Letuša dom na Dobrovljah DOBROVLJE BRASLOVCE SAVINJSKI 1207 NE Braslovče - Dom na Dobrovljah Rakovlje, ap Braslovče Dom na Dobrovljah DOBROVLJE BRASLOVCE SAVINJSKI 1208 NE Rakovlje - Destovška kapela Rakovlje, ap Braslovče Destovška kapela DOBROVLJE BRASLOVCE SAVINJSKI 1209 NE Dom na dobrovljah - Creta, sv. Mati Božja Dom na Dobrovljah Creta - sv. Mati Božja DOBROVLJE BRASLOVCE SAVINJSKI 1379 NE Rakovlje - Orešnik Rakovlje, ap Braslovče Orešnik DOBROVLJE BRASLOVCE SAVINJSKI 1310 NE Vezna pot Uršula - Ponikva Planinsaka koča na Uršuli Ponikva DRAMLJE SAVINJSKI 1311 NE Pot XIV. Divizije: Odsek bolnica zima - Sojek Bolnica zima v Cerovcu Sojek DRAMLJE SAVINJSKI 1372 NE Drameljska planinska pot OS Dramlje OS Dramlje DRAMLJE SAVINJSKI 8 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1373 NE Vezna pot Uršula - Tomaž pl. Dom na Uršuli Tomaž nad Vojnikom DRAMLJE SAVINJSKI 130 NE Sv. Lenart - Lepenatka Sv. Lenart Lepenatka GORNJI GRAD SAVINJSKI 131 NE Gornji grad - Bezovšek -Lamprečnik - Zgornji Špeh -Kal Gornji grad Kal (sedlo med Lepanatko in Rogatcem) GORNJI GRAD SAVINJSKI 132 NE Kal - Veliki Rogatec Kal Rogac GORNJI GRAD SAVINJSKI 133 NE Gornji Grad - Sv.Lenart - Zg. Špeh - Veliki Rogatec Gornji grad V. Rogatec GORNJI GRAD SAVINJSKI 134 NE Dom na Menini - Vivodnik Dom na Menini Vivodnik GORNJI GRAD SAVINJSKI 136 NE Črnivec - Dom na Menini Črnivec Dom na Menini GORNJI GRAD SAVINJSKI 138 DA Šavnica - Biba ( plan.dom PD Emona ) Šavnica Biba ( plan.dom PD Emona ) GORNJI GRAD SAVINJSKI 139 DA Bočna - Šavnica - Dom na Menini Bočna Dom na Menini GORNJI GRAD SAVINJSKI 140 NE Gornji grad - čez Borovnice -Dom na Menini Gornji Grad Dom na Menini GORNJI GRAD SAVINJSKI 141 NE Gornji grad - Semprimož -Dom na Menini Gornji Grad Dom na Menini GORNJI GRAD SAVINJSKI 1064 NE Nova Štifta - Vrtačnik -Planina Travnik (pot Črnivec - Dom na Menini) Nova Štifta Pl. Travnik - (pot Črnivec -Dom na Menini ) GORNJI GRAD SAVINJSKI 1533 NE Dom na Menini - Šavnice (Goli vrh) Dom na Menini Šavnice GORNJI GRAD SAVINJSKI 1535 NE Črnivec - vrh Kašne planine -Lepenatka Črnivec Lepenatka GORNJI GRAD SAVINJSKI 1536 NE Golice - oseki - Dom na Menini Golice Dom na Menini GORNJI GRAD SAVINJSKI 111 NE Pot čez Grmado Križ pod Grmado pl. Koča na Grmadi GRMADA CELJE SAVINJSKI 113 NE koča na Tolstem vrhu - Svetina koča na Tolstem vrhu Svetina GRMADA CELJE SAVINJSKI 116 NE Pod Grmado na Celjsko kočo Celje Celjska koča GRMADA CELJE SAVINJSKI 799 NE Škofja vas - Šmartno v Rožni dolini Škofja vas Šmartno v Rožni dolini GRMADA CELJE SAVINJSKI 1335 NE Strma pot kmetija Trobiš Celjska koča GRMADA CELJE SAVINJSKI 1336 NE pot pod Vipoto Pečovnik Celjska koča GRMADA CELJE SAVINJSKI 1337 NE pot čez vrh Vipote Križišče pod vrhom kmetija Ivankovič GRMADA CELJE SAVINJSKI 9 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1338 NE pot čez Hud Graben Pečovnik pod Vipoto pl. Koča na Grmadi GRMADA CELJE SAVINJSKI 1339 NE grebenska pot čez Refengozd Refengozd Celjska koča GRMADA CELJE SAVINJSKI 1340 NE čez Srebotnik na Celjsko kočo Hudičev graben Celjska koča GRMADA CELJE SAVINJSKI 1341 NE Na Tolsti vrh čez Suhi potok Celje pod Grajskim hribom Tolsti vrh GRMADA CELJE SAVINJSKI 1342 NE Pot 1. Celjske čete Celje Zaroviše GRMADA CELJE SAVINJSKI 1343 NE Grajska pot Stari Grad Osenca GRMADA CELJE SAVINJSKI 1344 NE Povezava CPP s Savinjsko potjo Celje (most čez Savinjo) Petriček GRMADA CELJE SAVINJSKI 1345 NE pot na Smohor kmetija Ivankovič pod Vipoto Tremarje GRMADA CELJE SAVINJSKI 1380 NE Ob Savinji na Brnico Celje, most na Otoku Levška brv GRMADA CELJE SAVINJSKI 802 NE Liboje - Smohor Liboje Smohor LIBOJE SAVINJSKI 1381 NE Brnica - Smohor Pl.dom Brnica Pl. dom Smphor LIBOJE SAVINJSKI 1382 NE Liboje - Veliki Slomnik Liboje Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1383 NE Kasaze - Hom na Celjem Kasaze - Savinjski most Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1384 NE Zg. Kasaze - Bukovica, SPP Zgornje Kasaze Pl. dom Bukovica LIBOJE SAVINJSKI 1385 NE Brnica - Bukovica, SPP Pl. dom Brnica Pl. dom Bukovica LIBOJE SAVINJSKI 1386 NE Petrovče - Brnica Petrovče Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1387 NE Zg. Kasaze - Brnica, SPP Zgornje Kasaze - Brnica Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1388 NE Liboje - Brnica Liboje Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1389 NE Prelaz - Brnica Prelaz Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1390 NE Celje - Brnica Celje - Petriček Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1391 NE Levška brv nad Savinjo -Brnica Levša brv nad Savinjo Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1392 NE Liboje - Kotečnik, SPP Liboje Pl. dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 1393 NE Po poteh - meja KS Liboje Kasaze - Savinjski most Pl. Dom Brnica LIBOJE SAVINJSKI 146 NE Ljubno - Oltarna peč - Travnik Ljubno Travnik LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 147 NE Rastke - potok Zep - Tratnik -Komen Rastke Komen LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 148 NE Ljubno - dom na Smrekovcu Ljubno dom na Smrekovcu LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 149 NE Ljubno - Jezernikova planina - koča na Golteh Ljubno koča na Golteh LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 10 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 150 NE Ljubno - Terske peči - koča na Golteh Ljubno koča na Golteh LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 151 NE Ljubno - Zgornji Speh Ljubno Zgornji Speh LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 259 NE Taška - Mrzli vrh - Stari stani ( št.151a ) Taška Stari stani LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1395 NE Trasa pohoda Vahta spomenik Koča na Travniku LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1396 NE Ljubno - Koča na Travniku Rastke Koča na Travniku LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1397 NE Ljubno - Dom na Smrekovcu Spomenik na Razpoki Dom na Smrekovcu LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1398 NE Ljubno - Rajhovka Ljubno Ljubno LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1399 NE Pot XIV. divizije Smrekovec Rastke, žig (Planina 1 ?) LJUBNO OB SAVINJI SAVINJSKI 1394 NE Loško-zbelovska planinska pot (krožna) LOČE SAVINJSKI 152 NE Pl.Bela peč - Pl.Vodol - koča na Loki ( SPT 1 ) Planina Bela peč koča na Loki LUCE SAVINJSKI 153 NE Rastke - koča na Loki Rastke koča na Loki LUČE SAVINJSKI 154 NE Struge - Lakovnik -Pl.Cirkovnica - koča na Loki Struge koča na Loki LUCE SAVINJSKI 155 NE koča na Loki - Durce koča na Loki Durce LUCE SAVINJSKI 156 NE Huda Raven - Planina Arta -Raduha Huda Raven Raduha LUCE SAVINJSKI 157 NE Luče - Kal - Planina - Raduha Luče Raduha LUCE SAVINJSKI 158 DA Luče - Ložekar - Zgornji Speh Luče Zgornji Speh LUCE SAVINJSKI 159 DA Luče - Lučnica - kmet Rihar -Kal Luče Kal LUCE SAVINJSKI 10012 NE Jelovec - Konjska loka -Lanež - Durce (159a) Jelovec (= Jalovc?) Durce LUCE SAVINJSKI 110 NE Mozirska koča - Kal - Koča pod Smrekovcem Mozirska koča Koča pod Smrekovcem MOZIRJE SAVINJSKI 142 NE koča na Golteh - Boskovec koča na Golteh Boskovec MOZIRJE SAVINJSKI 143 NE koča na Golteh - Medvedjak koča na Golteh Medvedjak MOZIRJE SAVINJSKI 144 NE Mozirje - Smihel - koča na Golteh Mozirje koča na Golteh MOZIRJE SAVINJSKI 145 NE Mozirje - Zekovec - Korte -koča na Golteh Mozirje koča na Golteh MOZIRJE SAVINJSKI 11 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 779 NE koča na Golteh - Stari stani -Medvedjak koča na Golteh Medvedjak MOZIRJE SAVINJSKI 780 NE Rečica ob Savinji - Goličnik -Korte Rečica ob Savinji Goličnik - Korte MOZIRJE SAVINJSKI 781 NE Znidar - Radegunda -Gostečnik Znidar Gostečnik MOZIRJE SAVINJSKI 782 NE Zekovc - Radegunda -Gostečnik Zekovc Gostečnik MOZIRJE SAVINJSKI 783 NE Zekovc - Kugler - Gostečnik Zekovc ( sp. postaja žičnice ) Gostečnik MOZIRJE SAVINJSKI 137 NE Volog - Savnice (Goli vrh) Smartno ob Dreti Savnice (Goli vrh) NAZARJE SAVINJSKI 1400 NE Prelaz Lipa - Savnice Lipa Savnice (Goli vrh) NAZARJE SAVINJSKI 1401 NE Kokarje - Tolsti vrh Kokarje (Laze) Tolsti vrh NAZARJE SAVINJSKI 1402 NE Kokarje Creta Kokarje (Laze) Crreta, velikacerkev, sv. Marija NAZARJE SAVINJSKI 1403 NE Nazarje - Creta Nazarje (Britof) Crreta, velikacerkev, sv. Marija NAZARJE SAVINJSKI 1404 NE Mozirje - Lipa (E6) Mozirje (Loke) Lipa NAZARJE SAVINJSKI 1331 NE Slomnik - Hom (Zerdonarjeva pot) OJSTRICA CELJE SAVINJSKI 772 NE Savinjska planinska pot (SPP) del Kadunec Gora Oljka POLZELA SAVINJSKI 942 NE Romarska pot ( Polzela -Tomaž - Gora Oljka ) Polzela Gora Oljka POLZELA SAVINJSKI 785 NE Prebold - Križka planina -Mrzlica Prebold Mrzlica PREBOLD SAVINJSKI 787 NE Prebold - Počivalnik - kmetija Laznik Prebold kmetija Laznik PREBOLD SAVINJSKI 788 NE Golava - Gradišče - Marija Reka - Krvavica Golava Krvavica PREBOLD SAVINJSKI 1405 NE Prebold - Južna - Pušnik -razpotje: Golava, Dom pod Reško planino, Prebold Prebold Razpotje: Golava, Dom pod Reško planino, Prebold PREBOLD SAVINJSKI 1406 NE Prebold - Kovač - Zvajga -razpotje. Zvajga, Dom pod Reško planino Prebold Razpotje: Zvajga, Dom pod Reško planino, Prebold PREBOLD SAVINJSKI 12 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 1505 NE Grajska vas - Smiglova zidanica - Preval Ceren Grajska vas Preval Ceren PREBOLD SAVINJSKI 1506 NE Prebold - Rajter - Smiglova zidanica Prebold Smiglova zidanica PREBOLD SAVINJSKI 1507 NE Prebold - Druškovič - L.k. na Golavi - razpotje: Hom, Mrzlica, Golava, Prebold Prebold Razpotje: Hom, Mrzlica, Golava, Prebold PREBOLD SAVINJSKI 1407 NE SZP, odsek št. 8 Električni A-drog S. Ema PRISTAVA SAVINJSKI 845 NE Vransko - Kolk - Orehovec -Predkovica ( Smolnik ) Vransko Predkovica ( Smolnik ) PTT CELJE SAVINJSKI 846 NE Kolk - Ločica - Presedle -Cemšeniška planina Kolk Cemšeniška planina PTT CELJE SAVINJSKI 848 NE Lovski dom - Orehovec -Biba na Menini planini Lovski dom Biba na Menini planini PTT CELJE SAVINJSKI 1408 NE Rečica ob Savinji - Mozirska koča na Golteh Rečica ob Savinji Mozirska koča na Golteh RECICA OB SAVINJI SAVINJSKI 1409 NE Rečica ob Savinji - Mozirska koča na Golteh Razpotje pri lipi Mozirska koča na Golteh RECICA OB SAVINJI SAVINJSKI 739 NE Rudijev dom - Donačka Gora Rudijev dom Donačka Gora SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 744 NE Rogatec - Rdijev dom pod Donačko Goro AP - ZP Rogatec Rudijev dom pod Donačko goro SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 750 NE Rudijev dom - izvir Sotle Rudijev dom ivir Sotle SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 784 NE Sv. Jurij-Sv. Donat - Rudijev dom Sv. Jurij Rudijev dom SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 786 NE Boč - Donačka Gora Brzina (prelaz) Rudijev dom SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 1414 NE SZP, odsek št. 5 Ložno (Sovič) Planisnki dom na Donački Gori SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 1415 NE SZP, odsek št. 6 Planinski dom na Donački Gori Mejni prehod Dobovec SLOGA - ROGATEC SAVINJSKI 160 NE Solčava - Globača - Bukovnik - dom na Grohatu Solčava dom na Grohatu SOLCAVA SAVINJSKI 162 NE Solčava-Lašekar- .Podolševa-Potočka zijalka-Olševa Solčava Olševa ( Govca ) SOLCAVA SAVINJSKI 163 NE Icmankov log - Icmankova planina - Strelovec Icmankov log Strelovec SOLCAVA SAVINJSKI 164 NE Solčava - kmetija Hudej Solčava kmetija Hudej SOLCAVA SAVINJSKI 13 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 165 NE Rogovilc - Strelovec Rogovilc Strelovec SOLČAVA SAVINJSKI 166 NE Bevšek - Podradušnik ( Račnik ) - Gozd - Kal Bevšek Kal SOLČAVA SAVINJSKI 167 NE Rogovilc - Tolstovršnik - dom na Grohatu ( SPT 1 ) Rogovilc dom na Grohatu SOLČAVA SAVINJSKI 761 NE Solčava - Tolstovršnik Solčava Tolstovršnik SOLČAVA SAVINJSKI 762 NE Solčava - Ušovnik - Olševa Solčava Olševa SOLČAVA SAVINJSKI 763 NE gostišče sester Logar - Skaf gostišče sester Logar Skaf SOLČAVA SAVINJSKI 764 NE gostišče sester Logar -Klemenšek - Kisla voda gostišče sester Logar Kisla voda SOLČAVA SAVINJSKI 765 NE Plesnik - Plesnikova planina -Icmankova planina Plesnik Icmankova planina SOLČAVA SAVINJSKI 766 NE Plesnikova planina - koča na Pl. Klemenča jama Plesnikova planina koča na Pl. Klemenča jama SOLČAVA SAVINJSKI 767 NE koča na Pl. Klemenča jama -Puklovec - Strelovec koča na Pl. Klemenča jama Strelovec SOLČAVA SAVINJSKI 768 NE Logarska dolina - koča na Pl. Klemenča jama Logarska dolina koča na Pl. Klemenča jama SOLČAVA SAVINJSKI 769 NE Solčava - 3000 letna tisa Solčava 3000 letna tisa SOLČAVA SAVINJSKI 982 NE koča na Pl. Klemenča jama -Puklovec - Krofička koča na Pl. Klemenča jama Krofička SOLČAVA SAVINJSKI 1210 NE Križpot (nad Globoko) - Pekel Križpot Pekel SEMPETER V SAV.DOLINI SAVINJSKI 1211 NE Pekel - Kadunec Pekel Kadunec SEMPETER V SAV.DOLINI SAVINJSKI 117 NE Sentjur pri Celju - Resevna (strma pot) Sentjur Resevna SENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 118 NE Sentjur - mimo klavnice -Ferležev mlin - pod skalami -Resevna Sentjur Resevna SENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 119 NE Resevna - Slemene - Mrzla planina - Svetina Resevna Svetina SENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 803 NE Sentjur pri Celju - Hruševec -Šibenik - Resevna (položna pot) Sentjur Sibenik SENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 804 NE Sentjur - Rifnik - dolina Kozarice - Resevna Sentjur Resevna SENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 14 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 805 NE Resevna - Kranjčica -Prožinska vas - Štore Resevna Štore ŠENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 1416 NE Cesta iz Šentjurja Šentjur Spomenik pod Resevno ŠENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 1417 NE Cesta iz Šentjurja Šentjur Resevna ŠENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 1418 NE Pot XIV. divizije Opoka -Dramlje Opoka Bolnica Zima ŠENTJUR PRI CELJU SAVINJSKI 771 NE Letuša - Rečica ob Paki -Podgora - Gora Oljka Letuša Gora Oljka ŠMARTNO OB PAKI SAVINJSKI 1419 NE Martinova potb - krožna pot Šmartno ob Paki, žp, G Malus Šmartno ob Paki, žp ŠMARTNO OB PAKI SAVINJSKI 115 NE Šoštanj - Forhtenek Šoštanj Forhtenek (grad) ŠOŠTANJ SAVINJSKI 124 NE Zavodnje - Sleme Zavodnje (pri Vidi) dom na Slemenu ŠOŠTANJ SAVINJSKI 126 NE Šoštanj - Spodnja Lokovica -Gora Oljka Šoštanj Gora Oljka ŠOŠTANJ SAVINJSKI 127 NE Šoštanj - Šmihel Šoštanj Šmihel nad Mozirjem ŠOŠTANJ SAVINJSKI 128 NE Šoštanj - koča pod Smrekovcem Šoštanj dom na Smrekovcu ŠOŠTANJ SAVINJSKI 129 NE Šoštanj - dom na Slemenu Šoštanj dom na Slemenu ŠOŠTANJ SAVINJSKI 1420 NE Trška pot - krožna Ribiška koča Ribiška koča ŠOŠTANJ SAVINJSKI 1421 NE Ravenska pot - krožna Gostilna Kotnik ŠOŠTANJ SAVINJSKI 1502 NE Šoštanj - Sleme (2 varianta) Šoštanj Sleme ŠOŠTANJ SAVINJSKI 1503 NE Šoštanj - Slanica - Sleme Šoštanj Andrejev dom na Slemenu ŠOŠTANJ SAVINJSKI 1504 NE Šoštanj - Forhtinek Šoštanj Forhtenek ŠOŠTANJ SAVINJSKI 847 NE kmet Turnšek - Krvavica -Čemšeniška planina kmet Turnšek Čemšeniška planina TABOR SAVINJSKI 852 NE Tabor - Krvavica Tabor Krvavica TABOR SAVINJSKI 853 NE Tabor - dom na Vrheh Tabor dom na Vrheh TABOR SAVINJSKI 854 NE Čez Črni vrh na dom sedlo Šija Dom na Čemšeniški planini TABOR SAVINJSKI 1422 NE SPP Presedle Črni vrh TABOR SAVINJSKI 1423 NE Prehod s SPP na dom razpotje, 8 zavoj Dom na Čemšeniški planini TABOR SAVINJSKI 1424 NE SPP Šnep Urankar TABOR SAVINJSKI 825 NE Paka - Sv. Jošt - Špik ( Paški Kozjak ) Paka Špik ( Paški Kozjak ) VELENJE SAVINJSKI 15 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 983 NE Salek ( Kavčič ) - Gomžar -Jurko Salek ( Kavčič ) Jurko VELENJE SAVINJSKI 984 NE Jurko - Sedonce - Sv.Jošt -dom na Paškem Kozjaku Jurko Ramšak VELENJE SAVINJSKI 985 NE Ramšak - Meh - Metul Ramšak Matulov vrh VELENJE SAVINJSKI 986 NE Metul - Ernežnik - Zarazborje Metul Zarazborje VELENJE SAVINJSKI 987 NE Zarazborje - Zlebnik - Sleme -Savinek Zarazborje Savinek VELENJE SAVINJSKI 988 NE Savinšek - Kramarica -Punčuh - Skorno SPP Savinek Skorno VELENJE SAVINJSKI 989 NE Skorno - Veliki vrh - Gora Oljka Skorno Gora Oljka VELENJE SAVINJSKI 990 NE Gora Oljka-Gričar-Vaga-Jakob-Venturini-Velenj. grad Gora Oljka Velenjski grad VELENJE SAVINJSKI 1425 NE Dostop na Vinsko gorsko pot VINSKA GORA SAVINJSKI 824 NE Vitanje - dom na Paškem Kozjaku Vitanje dom na Paškem Kozjaku VITANJE SAVINJSKI 971 NE Vitanje - Luže - Rogla Vitanje Rogla VITANJE SAVINJSKI 972 NE Vitanje - Stenice - Lindeka -Frankolovo Vitanje Frankolovo VITANJE SAVINJSKI 1332 NE Vojnik - Sentjungert Vojnik Sentjungert VOJNIK SAVINJSKI 1333 NE Vojnik - Stolpnik Vojnik Stolpnik VOJNIK SAVINJSKI 1334 NE Frankolovo - Stolpnik Frankolovo Stolpnik VOJNIK SAVINJSKI 844 NE Creta - Tolsti vrh - Sv. Jošt -Lipa - Smolnik -Jeseničnik Creta Jeseničnik VRANSKO SAVINJSKI 849 NE Vransko - Creta Vransko Creta VRANSKO SAVINJSKI 850 DA Ropasija - Creta Ropasija Creta VRANSKO SAVINJSKI 851 NE Vransko - Tabor - jama Skadavnica Vransko jama Skadavnica VRANSKO SAVINJSKI 1426 NE Vransko - Presedle Vransko Presedle VRANSKO SAVINJSKI 1500 NE Vransko - Sv. Jošt Vransko Sv. Jošt VRANSKO SAVINJSKI 1501 NE Strmca - Ovčje jame Razpotje E6, SPP Ovčje jame VRANSKO SAVINJSKI 1534 NE Vransko - Slopi - dom na Menini Vransko dom na Menini VRANSKO SAVINJSKI 16 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 740 NE Rogaška Slatina - Cerovec -Dom na Boču Rogaška Slatina Dom na Boču VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 743 NE Rogaška Slatina - Donačka gora Rogaška Slatina Donačka gora VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 745 NE Bratska t. (Rogaška Slatina -Dolga gora - Šmihel) Rogaška Slatina Dolga gora - Šmihel VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 752 NE Bratska t. ( Podčetrtek -Olimlje ) Podčetrtek Olimlje VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 753 NE Bratska t. ( Olimlje - Knežec ) Olimlje Knežec VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 1410 NE ŠZP, odsek št. 1 žp Rogaška Slatina Mestinje VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 1411 NE ŠZP, odsek št. 2 Mestinje Sv. Mihael VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 1412 NE ŠZP, odsek št. 4 Planinski dom na Boču Ložno (Sovič) VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 1413 NE ŠZP, odsek št. 9 Sv. Ema Sv. Trojica VRELEC ROGAŠKA SLATINA SAVINJSKI 807 NE Zabukovica - kmet Kotnik Zabukovica kmet Kotnik ( lovski dom ) ZABUKOVICA SAVINJSKI 808 NE kmet Kotnik - Jegriše kmet Kotnik ( lovski dom ) Jegriše ZABUKOVICA SAVINJSKI 809 NE križišče "Tri smreke" -Mrzlica križišče "Tri smreke" Mrzlica ZABUKOVICA SAVINJSKI 810 NE Šmohor - Gozdnik Šmohor Gozdnik ZABUKOVICA SAVINJSKI 811 NE Griže - Hom Griže Hom ZABUKOVICA SAVINJSKI 812 NE Zabukovica - Hom Zabukovica Hom ZABUKOVICA SAVINJSKI 813 NE Preval - kmetija Jozl -Gozdnik Preval - kmetija Jozl Gozdnik ZABUKOVICA SAVINJSKI 814 NE Zabukovica - Šmohor Zabukovica Šmohor ZABUKOVICA SAVINJSKI 815 NE Zabukovica - Mrzlica Zabukovica Mrzlica ZABUKOVICA SAVINJSKI 816 NE Kamnik - Preval - Gozdnik Kamnik Gozdnik ZABUKOVICA SAVINJSKI 817 NE Hom - Kamnik Hom Kamnik ZABUKOVICA SAVINJSKI 818 NE Hom - Goljava Hom Goljava ZABUKOVICA SAVINJSKI 819 NE kmet Kotnik - Petelinov vrh kmet Kotnik Petelinov vrh ZABUKOVICA SAVINJSKI 857 NE Šempeter - Hom Šempeter Hom ZABUKOVICA SAVINJSKI 17 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 858 NE kmetija Baloh - Jagrova kmetija kmetija Baloh Jagrova kmetija ZABUKOVICA SAVINJSKI 859 NE Griže - Hom Griže Hom ZABUKOVICA SAVINJSKI 860 NE Slavkova cesta ( Griže - Hom) Griže Hom ZABUKOVICA SAVINJSKI 1427 NE Odcep ZPP - Mostnice odcep od ZZP Mostnice ZABUKOVICA SAVINJSKI 1428 NE L.koča (kmet. Kotnik) -Gozdnik (SPP) L. koča (kmet. Kotnik) Gozdnik ZABUKOVICA SAVINJSKI 792 NE Koča pod Roglo - Lovrenška jezera Koča pod Roglo Lovrenška jezera ZRECE SAVINJSKI 793 NE Pesek - Rogla - Koča na Rogli Pesek Koča na Rogli ZRECE SAVINJSKI 794 NE Zreče - Brinjeva gora - Rogla Zreče Rogla ZRECE SAVINJSKI 795 NE Zreče - Rogla Zreče Rogla ZRECE SAVINJSKI 820 NE Sv.Jedert - križpot (nad Globoko) Sv.Jedert Križpot (nad Globoko) ZALEC SAVINJSKI 821 NE Sentjungert - Sv.Jedert Sentjungert Sv.Jedert ZALEC SAVINJSKI 822 NE Šmartno v Rožni dolini -Sentjungert Šmartno v Rožni dolini Sentjungert ZALEC SAVINJSKI 991 NE Zabukovica - Bukovica Zabukovica Bukovica ZALEC SAVINJSKI 992 NE Migojnica - Bukovica Migojnica Bukovica ZALEC SAVINJSKI 797 NE Store - Tolsti vrh Store Tolsti vrh ZELEZAR STORE SAVINJSKI 798 NE Store - dom na Svetini Store dom na Svetini ZELEZAR STORE SAVINJSKI 112 NE Celjska koča - Tovsti vrh Celjska koča Tosti vrh ZELEZNICAR CELJE SAVINJSKI 114 NE Celje - Hudičev graben -Celjska koča Celje Celjska koča ZELEZNICAR CELJE SAVINJSKI 796 NE Laško - Tovsti vrh Laško Tovsti vrh ZELEZNICAR CELJE SAVINJSKI 63 NE Planina - Bohor Planina pri Sevnici Javornik LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 241 NE Sevnica - Zajčja g.- Ledina -Polje - Lisca Sevnica Lisca LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 242 NE Sevnice- Krakovo - Cerkje - Lisca Sevnica Lisca LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 243 NE Breg - Razbor - Lisca Breg Lisca LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 244 NE Breg - Lovrenc Breg Lovrenc LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 245 NE ZP ( Lisca - Lovrenc ) Lisca Lovrenc LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 18 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI ŠTEVILKA OPUŠČENA IME POTI ZAČETEK POTI KONEC POTI PLANINSKO DRUŠTVO OPP 246 NE ZP ( Mrzla planina - Podgorje - Lisca ) Mrzla planina Lisca LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 347 NE Jurklošter - Lisca Jurklošter Lisca LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 423 NE Loka - Lovrenc Loka Lovrenc LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 1065 NE TRIM pot Sevnica ( Sevnica -Brunk - Sentjanž ) Sevnica Sentjanž na Dolenjskem LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 1066 NE TRIM pot Sevnica ( Sentjanž - Telče - Sevnica ) Sentjanž Sevnica LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 1067 NE TRIM pot Sevnica ( Sevnica -Zabukovje - Planina ) Sevnica Planina pri Sevnici LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 1068 NE TRIM pot Sevnica ( Planina -Lisca - Loka ) Planina pri Sevnici Loka pri Zidanem Mostu LISCA - SEVNICA ZASAVSKO - POSAVSKI 94 NE Radeška planinska pot Zagrad Brunk RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 419 NE Radeče - Mrzla planina -Veliko Kozje Radeče Veliko Kozje RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 420 DA Zidani most - Mrzla planina Zidani most Mrzla planina RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 421 NE Zidani most - Gašperjeva koča - Veliko Kozje Zidani most Veliko Kozje RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 422 NE ZP ( Veliko Kozje - Lovrenc ) Veliko Kozje Lovrenc RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 424 NE Radeče - Stari grad - Kum Radeče Kum RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 425 NE Radeče - Zagead - Nebeška Gora Radeče ali Zagrad Nebeška Gora RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 426 DA Stari dvor ( papirnica Radeče ) - Čimerno Stari dvor ( papirnica Radeče) Čimerno RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 427 NE SPT 1 ( k. Zlatorog - pl. Lepoča - Prehodavci ) koča Zlatorog v Trenti Prehodavci RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 428 NE Pot Marije Debelakove ( Prehodavci - Dolič ) Prehodavci Dolič RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 429 NE Prehodavci - Hribarice Prehodavci Hribarice RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 430 NE Zeleno jezero - Prehodavci Zelo jezero Prehodavci RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 431 NE k. Zlatorog - Zadnjica - Čez Dol koča Zlatorog v Trenti Čez Dol RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 468 NE Radeče - Leskovec -Gašparjev kostanj Radeče ŽP Gašparjev kostanj RADEČE ZASAVSKO - POSAVSKI 19 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KATASTER PLANINSKIH POTI POSTOPKI ZA NADALJNE UREJANJE KATASTRA PLANINSKIH POTI Planinsko društvo uredi in potrdi obstoječe stanje (prvafaza) seznama svojih planinskih poti, glede na objavljeni seznam v Obvestilih PZS in spletnih straneh PZS na sledeč način: • Markacisti in člani PD preverijo seznam poti in ga dopolnijo oziroma uredijo na dejansko stanje, • Predvsem naj preverijo, če so poimenovanja oz. ledinska imena pravilna in če je potek trase poti res tak kot je vpisan v seznamu, • Številke, navedene pri posameznih poteh, niso bistvene saj bo po ureditvi katastra to številčenje urejeno na novo, • Kasneje, ko bo prihajalo do sprememb tras poti, bo društvo zopet obvestilo urednika katastra v OPP o novem stanju, čim bo to stanje izvedeno na terenu. Urednik katastra v odboru za planinske poti v MDO zbere od vseh planinskih društev v svojem MDO, ki imajo planinske poti, urejene in dopolnjene sezname, jih pregleda in po potrebi dopolni ter pošlje urejeno zbirko seznamov poti glavnemu uredniku katastra Boštjanu Gortnarju. Planinska društva med letom obveščajo o spremembah na svojih poteh urednika za kataster v odboru za planinske poti v MDO. Ta enkrat letno posreduje zbrane spremembe glavnemu uredniku katastra. SEZNAM UREDNIKOV ZA KATASTER V POSAMEZNIH MDO-jih OPP DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Mladen Zivkovič PD Novo mesto GORENJSKI OPP Franci in Klemen Pukl PD Jesenice KAMNIŠKO-BISTRIŠKI OPP Lojze Pirnat PD Domžale KOROŠKI OPP Maks Kotnik PD Dravograd LJUBLJANSKI OPP Boštjan in Primož Gortnar PD Medvode NOTRANJSKI OPP Bogdan Seliger PD Horjul POSOŠKI OPP Primož Štucin PD Idrija PRIMORSKO- NOTRANJSKI OPP Albin Znidaršič PD Sežana PREKMURSKO-POMURSKI OPP Jože Ružič PD Matica-Murska Sobota PODRAVSKI OPP Tatjana Pučko PD Maribor Matica SAVINJSKI OPP Božo Jordan PD Polzela POSAVSKO-ZASAVSKI OPP Aleš Mohar PD Litija Opomba: OPP - odbor za planinske poti Podkomisija za kataster in dokumentacijo planinskih poti: Bogdan SELIGER 20 PRILOGA OBVESTIL PZS: Kataster planinskih poti Objava: OBVESTILA PZS 17.03.2005