raziskave in razvoj
UDK: 69.056/.057:72
trokovni ~lanek (Professional Paper)
Monta`na gradnja in vidna podoba slovenskih mest in naselij
avtorica @iva DEU, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana
izvleček/Abstract
Vsestransko razvrednotenje bivalnega okolja je osnovni vzrok, da so se v svetu oblikovale nove usmeritve, ki temeljijo na druga~nem, naravi in okolju prijaznem, trajnostnem (sustainable development) urejanju prostora. Na podlagi splo{nih usmeritev trajnostnega prostorskega razvoja so se oblikovala tudi podrobna vrednostna in normativna dolo~ila za urejanje naselij. V njih je urbanisti~no in arhitekturno delo usmerjeno v na~rto-vanje skladno z naravnimi danostmi in skladno z za to okolje zna~ilno oblikovanimi, identitetnimi grajenimi strukturami. [tudije in podrobne analize so namre~ pokazale, da vsebujejo oblikovana merila v preteklosti razvite graditeljske kulture {tevilne vrednote, ki so v skladu z na~eli trajnostnega razvoja, njihovo upo{teva-nje pa je pomembno tudi za ohranjanje vedno bolj pomembnih razlik med oblikovanimi razli~nimi kulturnimi okolji, ki mo~no vplivajo na kakovost bivanja. Monta`na gradnja je tako kot klasi~na gradnja sestavni del novih procesov v razvojnem oblikovanju naselij. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bodo potrebne korenite spremembe tudi v arhitekturnem oblikovanju monta`nih hi{. Njihova dana{nja arhitektura podoba, posebej tistih stavb, ki jih v na{em prostoru postavljamo neposredno prenesene in tujih okolij, namre~ ni prilagojena v slovenskem prostoru raznolikim naravnim danostim in obstoje~im, zna~ilnim grajenim strukturam.
General degradation of the living environment is the basic reason for the formation of new directions on the international level, which are based on different, nature and environment friendly, environment sustainable settling of the space. On the basis of sustainable development’s general directions of the space, new, also detailed valuable and normative definitions for organizing settlements have been formed. The urban and architectural work in them is directed to planning accordant with given natural possibilities and in accordance with the typically formed and identically built structures (the entire protection of building heritage). The studies and detailed analyses have shown that comprised standards of the developed-in-the-past building culture, consist of numerous valuable characteristics, which are in accordance with the principles of constant development, their consideration is also important for the preservation of the more and more important differencies between the existing diverse cultural environments. Prefabricated building, just like classical building, is a constituent part of new process in developmental forming of settlements. To attain the aim, radical changes in the architectural design of prefabricated houses will be needed, because their architecture nowadays is global, cosmopolitan and not adapted to the different natural conditions and
to the existent, typically built structures in the Slovene space.
Klju~ne besede: naravni viri v bivalnem okolju, vidna podoba bivalnega okolja, urbana merila, arhitekturna merila, monta`na gradnja
Key words: natural resources in living environment, urbanhitectural measures, prefabricated building
ijaLeS 57(2005) 12

raziskave in razvoj
1.  Uvod
»Lepa je na{a de`ela! – imamo navado re~i samemu sebi, prijateljem tujcem in pri tem nas kanec zadovoljivo baha{kega ponosa upravi~eno greje: vemo, da govorimo resnico. Lepa je ta na{a Slovenija, lep je ta ko{~ek sveta v srcu Evrope na kri`potju cesta od hladnega severa k toplemu jugu, za soncem od vzhoda proti zahodu. Lepota se je naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogo~ne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujo~e, veselo neresne dolenjske gri~e, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega Jadranskega morja, za pest zemlje, a polno prgi{~e lepega.« (Pav~ek, 1979).
Slovenci se radi pohvalimo, da je ni lep{e de`ele kot je na{a. Toda ali je lepota na{e de`ele, njenih raznolikih naravnih in kulturnih krajin, ve~na in sama po sebi umevna? Ali res lahko po~nemo s prostorom karkoli, pa bo ta trditev {e vedno dr`ala?
Gotovo ne. Trditev je postavljena na osnovi {tevilnih raz~lenitev vplivov sodobnega razvoja na bivalno okolje, s katerimi strokovnjaki dokazujejo stanje in opozarjajo na posledice, ki jih bo nadaljevanje tak{nega razvoja imelo na kakovost bivanja.
2.  Kakovost bivanja
V analizah, ki so jih izdelali strokovnjaki, dejavni na razli~nih delovnih podro~jih, beremo, da razvojne spremembe na{ih naravnih in kulturnih krajin `e dolgo niso ve~ kakovostne. Posebej opazna je degradacija gosto naseljenega bivalnega okolja, v katerem se {tevilne neracionalnosti in neskladnosti ka`ejo v po{kodbah naravnih virov: v prekomerni onesna`enosti zraka, vode in prsti (Pirc,1996. Plut, 2004). V Sloveniji `ivi »v preve~ in nedopustno onesna`enih mestih okoli 650.000 ali tretjina vseh prebivalcev, oziroma 65 % mestnega `ivlja. One-
n
sna`eno je ozra~je, prst in biosfera. Ni~ manj neprimerne niso vodne razmere. Stanje je resno, saj le`i ve~ina mest ob bregovih onesna`enih rek, nad vodo-nosniki s podtalnico ali na obmo~jih s kra{kim vodnim pretakanjem. Sedaj le sedmina prebivalcev Slovenije `ivi ob rekah, katerih voda je primerna za ribogojstvo ali namakanje polj« (Plut, 1999).
Poleg po{kodovanih naravnih virov se tokovi negativnega razvoja, ki postopoma krhajo `ivljenjsko okolje v mestih in drugih manj{ih naseljih, ka`ejo tudi v razvrednoteni vidni podobi.
Z nesmotrno urejenimi urbanimi prostori, z nepravilnimi in pogosto s strokovno vpra{ljivimi posegi v obstoje~a poselitvene jedra (Dimitrovska Andrews, 2005), s poplavo nedomiselno zasnovanih objektov, ki dnevno vzni-kajo v naseljih in na naselbinskih robovih, postaja likovno okolje notranjih delov naselbinskih struktur in likovna podoba naselij v kulturni krajini vse bolj kaoti~na. Z likovno neskladnim preoblikovanjem naselij in kulturne krajine pa je tesno povezana izguba arhitekturne identitete in z njo povezana kulturna degradacija. »V na{ih mestih in naseljih sta se spremenila zlasti silhueta in naselbinski rob. Nove stolpnice, tovarni{ki dimniki in neustrezno locirani drugi objekti kazijo ali prikrivajo prvotne dominante – gradove in cerkvene stolpe. Strokovne in javne ocene opozarjajo, da se pri tak{nem spreminjanju in rasti mestnih naselij izgublja tradicionalna urbana in krajinska identiteta ter uni~uje etnografska dedi{~ina.” (Poga~nik, 1999)
V zadnjem razvojnem obdobju vidno degradacijo mestnih podob in podob manj{ih naselij v kulturnih krajinah stopnjuje tudi gradnja enodru`inskih stanovanjskih hi{. Razen redkih izjem se enodru`inske hi{e, zdru`ene v predmestne stanovanjske soseske ali samostojno postavljene na robove manj{ih
naselij ali razpr{eno razpostavljene po prostoru, likovno ne vklju~ujejo v ob-stoje~e, razpoznavno kakovostne, iden-titetne1 grajene strukture.
Likovni odklon, ki rahlja urbani red in v prostor vna{a kaos, je posledica ne-upo{tevanja oblikovanih stavbnih meril, ki so lastna podedovanim in identi-tetnim grajenim strukturam. V obsto-je~e identitetne urbane in arhitekturne stvaritve vpeta merila so se namre~ razvila z upo{tevanjem naravnih danosti in povezano in odvisno od kulturnega in gospodarskega razvoja.
Tako pod identiteto nekega prostora, naselja ali stavbe razumemo sklop kakovostnih lastnosti, lahko re~emo tudi o`jih identitet, ki dajejo temu prostoru, naselju ali stavbi posebno pojavno obliko, po kateri jih je mogo~e lo~iti in razpoznati od drugih prostorov, naselij ali stavb. Identiteta prostora, naselja stavbe je po definiciji Petra Fistra “inventar inventarjev kvalitet, ki {ele v medsebojni, povsem specifi~ni hierarhi~ni povezavi tvorijo celostno podobo te identitete.” (Fister, 1993).
Poleg z obstoje~o strukturo neskladnega razvoja, ki likovno degradira bivalno okolje, se z neupo{tevanjem v prostoru vzpostavljenih urbanisti~no oblikovalskih meril bri{e kakovostna urbana in arhitekturna prepoznavnost mest in oblikovanih kulturnih krajin. Tradicionalni vzorec poselitve z v prostoru razporejenimi in zna~ilno oblikovanimi grajenimi strukturami, naselji in stavbami, ki so funkcionalno kakovostno povezane z naravnimi danostmi in v likovnosti ka`ejo na{ lasten
1. Ker se pojem identiteta (prostora, naselja, stavbe) v literaturi in v pogovornem strokovnem jeziku uporablja razli~no, se mi zdi pomembno pojem, predvsem zaradi klju~nega pomena, ki ga ima v raziskavi, predstaviti v uporabljeni zvezi. Pojma identitete ne obravnavamo v pomenu istovetnosti, identi~nosti, istosti, popolne enakosti dveh stvari, kot je razlo`eno v slovarju tujk (Veliki slovar tujk, 2002), ampak kot se{tevek kakovostnih vrednosti, sestavljenih iz posebnosti, enosti, individualnosti.
ijaLeS 57(2005) 12
raziskave in razvoj
Slika 1. » Logika tradicionalne gradnje je zaradi specifi~nih lokalnih pogojev v svoji izvirni obliki izhajala iz razumnega premisleka in je v tem racionalna {e danes, medtem ko je skoraj vsa novogradnja tako v na~inu postavitve, v ureditvi parcele kot v organizaciji novodobne doma~ije in v izboru gradiv nedomi{ljena in neracionalna! Zlahka lahko ugotovimo, da {tevilna novogradnja tudi tehnolo{ko ni napredna« (Ko`elj, 1999).
Slika 2. »Novo stavbarstvo danes, globalno oblikovano, predstavlja v razvoju dolo~enemu prostoru prilagojenih grajenih struktur najve~jo diskonti-nuiteto, ker se opira na shemati~no posnemanje trenutno modnih tujih re{itev. Nasprotno od dana{-njih graditeljev so stavbeniki v preteklosti sodobne usmeritve v arhitekturnem oblikovanju, uveljavljene v {ir{em prostoru (arhitekturni stili) spretno prilagodili doma~emu okolju in ustvarili na{emu prostoru lastno arhitekturo« (Mlinar, 2001).
kulturni razvoj, ki je gradil na sprotnem prilagajanju {iroko uveljavljenih in v visoki arhitekturi priznanih meril lepega, izginja.
Zanemarjanje v prostoru gradnje obsto-je~ega urbanizma in arhitekture pa poleg oblikovnega neskladja med ob-stoje~im in novim odkriva v novem, posledi~no prav zaradi neupo{tevanja v prostoru obstoje~ih gradbenih meril, razvitih z izkustvenim upo{tevanjem naravnih danosti, tudi okoljsko potrat-nost in neracionalnost.
Posledica razvrednotenega stanja je padec kakovosti bivanja v velikem delu poseljenega slovenskega prostora.
2. Strategija prostorskega razvoja Slovenije - trajnostni razvoj in kulturna raznolikost
Ob~utljivi ljudje in strokovnjaki so orisane po{kodbe prostora zaznali `e zgodaj, v drugi polovici XX. stoletja, v
zadnjih letih pa je tej zavesti sledila tudi slovenska dr`ava.
Z namenom, da izbolj{a stanje v urejanju prostora in ga uskladi z mnogimi normativnimi in vrednostnimi dokumenti o trajnostnem razvoju in ohranjanju kulturne raznolikosti, sprejetimi v okviru Zdru`enih narodov, Evropske unije in Sveta Evrope2, je Ministrstvo za prostor leta 2004 izoblikovalo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. V tem dokumentu je v poglavju, ki govori o razvoju mest in drugih naselij, zapisano:
2. Nove mednarodne usmeritve v urejanju prostora v skladu z na~eli trajnosti so `e postale sestavni del na{ih normativnih in vrednostnih dokumentov. Med obstoje~e normativne dokumente {tejemo ustavo, zakone (Zakon o urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o graditvi objektov, Zakon o varstvu okolja …), Strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter ratificirane mednarodne dokumente. Med vrednostna izhodi{~a pa predvsem {tevilne mednarodne dogovore o novem bodo~em urejanju poselitve in naselij (Agenda za spremembo, Agenda 21 za Slovenijo, Agenda Habitat , Carigrajska deklaracija o mestih in drugih naseljih, Irska deklaracija …) in tudi rezultate raziskav, ki so bile o urejanju naselij in na~rtovanju posegov v njih izdelane v zadnjem obdobju (Urbanisti~ni in{titut, Geografski in{titut, Fakulteta za arhitekturo).
»Pri na~rtovanju in urejanju mest in drugih naselij se stremi k urejanju in prostorsko uravnote`enem in oblikovno skladnem razvoju posameznega naselja tako, da se zagotavlja arhitekturna prepoznavnost.
Arhitekturna prepoznavnost se odra`a v regionalnih urbanisti~nih in arhitektonskih zna~ilnosti obmo~ij. Pri prenovi, na~rtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upo{teva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij in pri tem uravnovesi sodobna tehnolo{ka in oblikovna izhodi{~a z obstoje~imi vrednotami«.
Odli~no oblikovana usmeritev varstva naravnih danosti in varstva kulturnih raznolikosti v stavbarstvu kulturnih krajin, ki je podprta {e z najnovej{o mednarodno Konvencijo o ohranjanju kulturne raznolikosti, sprejeto pred dobrim mesecem, natan~neje 20. oktobra 2005, na konferenci OZN v Parizu, temelji na razvitem odnosu novega do starega, na odnosu, ki sku{a prepo-
Les 57(2005) 12

raziskave in razvoj
znana stavbna merila in vrednote od v~eraj prilagoditi za danes in jutri.
V nasprotju z okoljeobremenjujo~im procesom arhitekturne globalizacije, ki vedno bolj uni~uje raznolikost kulturnih krajin sveta, trajnostni razvoj temelji na kakovostnem dialogu med starim in novim, na dialogu, ki uspe{no povezuje med seboj univerzalno civilizacijske in avtohtono kulturne vidike gradnje. Uspe{en dialog pa je mogo~e vzpostaviti le z upo{tevanjem sodobnih smernic in pravil ob poznavanju kakovostnih in trajno uporabnih vrednosti obstoje~ega. Skratka bolj se moramo poglobiti v tradicijo gradnje prostora in v izku{nje drugih, ki nas lahko marsikaj nau~ijo.
Iz zapisanega se sam izlu{~i sklep, da je skladnost gradbenih posegov z naravnimi danostmi, kulturnim, socialnim in gospodarskim razvojem ter skladnost z obstoje~o identitetno urbano in krajinsko podobo pomembna vrednota, ki prispeva h kakovosti `ivljenja in je v skladu z novimi okoljevzdr`nimi - »trajnost-nimi« na~eli razvoja.
Kakovostno okolje je torej zdravo in lepo (estetsko) okolje, ki ga bomo v bodo~-nosti dosegli le z usklajenostjo gradbenih posegov z naravnimi danostmi in obstoje~imi identitetnimi grajenimi strukturami, tako v mestih kot v vseh manj{ih naseljih. Usmeritve, ki jih kot kakovostno merilo za posege v prostor slovenska zakonodaja in drugi normativni dokumenti `e vklju~ujejo, so doslej o~itno premalo upo{tevane in v celoti neupo{tevane tudi pri snovanju razvoja industrije monta`nih lesenih gradenj.
3. Monta`na gradnja in udejanjanje trajnostnega razvoja grajenih struktur
3.1 Presoja obstoje~ega
Lesena monta`na gradnja naj bi v bo-do~em razvoju, predvsem zaradi {tevil-
m
nih prednosti, ki jih ima, pripomogla k uveljavljanju usmeritev trajnostne gradnje.
Lesena montažna gradnja namreč:
•  s svojo proizvodnjo in uporabo kar se da malo onesnažuje okolje in uničuje naravne vire,
•  je izdelana iz avtohtonega in dokazano trajnega, zdravega in lahko obnovljivega in za vzdrževanje primernega gradiva,
•  je zdrava, hitra, serijska in funkcionalno prilagodljiva.
Vse naštete kakovosti namreč najdemo opisane in predstavljene v številnih katalogih, prospektih in drugih predstavitvah, pri katerih proizvajalci montažnih hiš kupce seznanjajo s svojimi izdelki. Zanimiva pa je ugotovitev, da med naštetimi kakovostmi ne najdemo nobene informacije aH zapisa o možnostih prilagajanja montažne gradnje kulturnim značilnostim okolja. Prav to pa je tisti, še posebej za individualno stanovanjsko gradnjo tako pomemben element, brez katerega si ni mogoče zamisliti razvojne ohranitve razpoznavnih različnosti obstoječe, identi-tetne urbane in naselbinske strukture.
Ker pa gre pri montažni gradnji večinoma za tipske projekte, ki se ne načrtujejo, proizvajajo in prodajajo (kataloška prodaja) za vnaprej določen aH poznan prostor, je to v smislu prilagajanja okoljski in kulturni raznolikosti njihov ključni problem.
Še več: najbolj promovirani tipi hiš se skušajo približati popuHstičnemu okusu mas, ki temelji na čudni zmesi medijskih, televizijskih ali »pri sosedu« videnih vpHvov. Njihova končna podoba je z dodanim individualnim okusom uporabnika v večini primerov osladno »kičasta«.
In da imajo neosveščeni in od široke ponudbe zbegani kupci montažnih hiš
{e ve~ te`kega dela pri izbiri svojega doma, so se danes k izboru slovenskih proizvajalcev pridru`ile {e monta`ne hi{e, izdelane v Kanadi, na Finskem, Nizozemskem, v Nem~ije in tako dalje, hi{e, ki so v na{ prostor prispele vzporedno z globalizacijo trgovine in so oblikovane za umestitev v povsem tuja kulturna okolja. In ~e »kanadsko brunarico«, ki se sicer v podrobnosti mo~-no razlikuje od masivnih lesenih hi{, razvitih in identitetnih v na{em bivalnem okolju, likovno {e nekako sprejmemo na samem, sredi hribovskega gozda, te stavbe zagotovo ne smemo umestiti na rob strnjenih primorskih, kra{kih ali brkinskih vasi; ne sodijo niti v ansamble samotnih kmetij nekje na Kozjaku, Pohorju ali v pobo~jih Pece in Ur{lje; {e manj pa so te tipske mon-ta`ne stavbe uporabne za dopolnjevanje urbane strukture v razvitih obcestnih naseljih v ravninskih predelih Slovenije.
Pravzaprav je katerakoli tipska hi{a, ki se izbira in kupuje po katalogu brez poznavanja in upo{tevanja v prostoru gradnje uveljavljenih urbanisti~no oblikovalskih meril, hi{a, ki se kupuje kot »potro{ni« material, npr. avtomobil, neuporabna kot sestavni del in nadgradnja na{e, v {est tiso~ih naseljih
3. Kot informacijo naj navedem, da ve~ina tujih zakonodaj, ki se pri posegih v prostor tudi dosledno spo{tujejo, `e dalj{e obdobje ureja posege v prostor in gradnjo objektov v sozvo~ju z novimi usmeritvami, mnoge med njimi celo zahtevajo ob presojah vplivov na okolje tudi ocene ali posegi, in novi objekti ohranjajo, nadgrajujejo (kontinuiteta identitete) ali degradirajo urbano in krajinsko podobo.
V Zakonu o na~rtovanju in gradnji, ki je bil leta 1987 sprejet na {vedskem, v de`eli, ki nam je gotovo lahko vzor v urejanju prostora, poselitve in naselij, je v tretjem poglavju, z naslovom Zahteve pri gradnji objektov, v prvem ~lenu zapisano: »Zgradbe je treba locirati in oblikovati usklajeno z zna~ilnostmi mestne in pode`elske krajine ter naravnimi in kulturnimi vrednotami obmo~ja. Objekti morajo biti oblikovani in barvani ustrezno njihovemu zna~aju in morajo izra`ati kakovostno celoto«. Posebej so v desetem ~lenu izpostavljeni obstoje~i objekti: »Prenove in druge spremembe zgradb je treba izvesti tako, da so ohranjene posebne zna~ilnosti objektov in njihova gradbeno-tehni~na, zgodovinska, kulturno zgodovinska, pojavna in umetni{ka vrednost. Morebitni prizidki, morajo izpolnjevati zahteve iz prvega ~lena« ({vedski zakon o na~rtovanju in gradnji, 1990).
ijaLeS 57(2005) 12
raziskave in razvoj

Slika 3, slika 4 in slika 5. Arhitektura monta`nih hi{, tak{na kot jo danes ponujajo na tr`i{~u izdelovalci (izjeme potrjujejo pravilo) in trgovci, je ali globalna, kozmopolitska ali pa je izdelana prilagojeno tujim naravnim danostim in kulturnim okoljem (Finska, Kanada, Nem~ija ...). V obeh primerih je brez tiste, za individualno stanovanjsko gradnjo tako pomembne vezi med naravnimi danostmi, kulturnim okoljem in identitetno urbano in naselbinsko strukturo, tisto strukturo, ki v slovenskem prostoru sooblikuje razpoznavno razli~nost kulturnih krajin.
in vsaj tisoč letih oblikovane in tako zelo različne identitetne arhitekture, arhitekture v kateri so objekti tako fantastično postavljeni v krajino in so z oblikovanjem tako iskreno predstavljeni avtohtoni materiali in stopnja nam lastnega umetniškega razvoja.
Brez posebnega prilagajanja so tipsko izdelani montažni projekti neprimerni tudi za preoblikovanje degradiranih urbanih območij ali za oblikovanje nizkih strnjenih sosesk v mestih.
3. 2 Monta`na gradnja v procesu udejanjanje trajnostnega razvoja
Iz zapisanega sledi, da je prihodnost razvoja lesene montažne gradnje in uspešne prodaje, kar je cilj vseh slovenskih proizvajalcev, :
•  v kakovostno oblikovanih urbanističnih načrtih3, ki bodo z zavezami onemogočili prodajo montažnih hiš, izdelanih in oblikovanih v tujih in za tuja kulturna okolja (Konvencija OZN o ohranjanju kulturne raznolikosti) in
•  v premišljeni izdelavi različnih sestavljivih in prilagodljivih elementov, ki bi jih v tovarnah zaposlene skupine sposobnih strokovnjakov, z znanji in dobrim
poznavanjem slovenskega stavbarstva, sestavljale v raznolike arhitekture, ki bi se sprotno prilagajale danemu prostoru, njegovim naravnim danostim, grajenim strukturam ter na~inom `ivljenja in dela bodo~ih prebivalcev.
V dokaz mo`ne izpeljave zadnje trditve je bila kot vzor~ni model izpeljana mednarodna arhitekturna delavnica. Pobudnik delavnice, izdelovalec mon-ta`nih hi{ Riko hi{e iz Ribnice pri Ko-~evju, je k sodelovanju pritegnil Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in Fakulteto za arhitekturo v Benetkah. Cilj delavnice, z naslovom “Riko hi{a za raznolikost slovenskega prostora”, je bil prese~i ugotovljene pomanjkljivost v oblikovanju monta`nih hi{ in v medsebojnem dialogu prepoznana stavbna merila in vrednote od v~eraj prilagoditi za danes in jutri.
[e enkrat ponavljam, v nasprotju s procesi globalizacije, ki vedno bolj uni~u-jejo raznolikost kulturnih krajin sveta, trajnostno urejanje grajenih struktur izvira iz dopolnjevanja kulture stavbarstva, ki univerzalno civilizacijske in avtohtono kulturne aspekte gradnje uspe{no povezuje med seboj. Usmerja se v na~rtovanje varstva, prenove in novogradenj, s katerimi ohranjamo in
dopolnjujemo spoznano tradicionalno krajinsko, urbano in stavbno identiteto na{ega prostora. S tem stavbni fond funkcionalno, tehni~no in likovno nadgrajujemo ter ponovno vzpostavljamo pretrgano kontinuiteto v razvoju urbane kulture.
Nove posege v skladu s takimi smernicami snujemo tako, da z znanji sedanjosti oplemenitimo modrosti preteklosti, ustvarjamo pa ljubeznive in radostne, ne pa baha{ke arhitekture, kot se je izrazil Danilo Fürst, Ple~nikov u~enec in eden najkvalitetnej{ih arhitektov XX. stoletja pri nas. Slednji je bil po vojni tudi eden od pionirjev monta`ne gradnje in prav ta je bila pri pri~ujo~ih projektih tista posebna tema, ki jo je narekovala proizvodnja pri tovarni Riko hi{e.
Z njihovo tehnologijo izdelanih lesenih masivnih sten in monta`nega na-~ina sestavljanja smo posku{ali oblikovati preproste enodru`inske hi{e, ki bi upo{tevale merila in vrednote v izbranem prostoru razvitega identitetnega stavbarstva.
Zato se je pot posameznikovega snovanja pri~ela pri analizi zna~ilnosti izbrane lokacije oz. {ir{ega prostora, v katerega je ume{~ena. {ele po razumevanju osnovnih principov obravnava-
Les 57(2005) 12

raziskave in razvoj
nega prostora so se {tudentje podali na pot iskanja ustreznih re{itev.
Razpon {tudij je vseboval krajinske in urbanisti~ne analize, ume{~anje objektov v morfologijo naselij, njihovo kontekstualno oblikovanje, spoznavanje in prilagajanje Rikovi tehnologiji gradnje, kombiniranje lesa in ostalih materialov (lesena hi{a ni enako primerna za vse pokrajine), pri nekaterih pa celo raziskovanje inventivnih in ekolo{kih fasadnih pasov ter detajlov hi{e. Skupinski ustvarjalni proces delavnice je izoblikoval pestro paleto dvanajstih zanimivih hi{, ki segajo od Prekmurja do Krasa in od Bov{kega in Gorenjske do Kolpe. Seveda z legitimno razli~nimi uspehi, ki ustrezajo individualnim anga-`majem, talentom in nagnjenjem posameznih {tudentk/tov. Vsi tisti, ki so prispeli do konca delavnice - do razstave, so izdelali tudi makete svojih predlogov.
Kulturnim krajinam prilagojene zasnove razstavljenih arhitektur, ki so v leseni monta`ni tehniki oblikovane v skladu z na~eli in usmeritvami trajnost-nega razvoja, so lahko za zgled slovenskim iskalcem lastnih domov, proizvajalcem monta`nih in tipskih hi{ pa tudi marsikateremu projektantu.
4. Sklep
Za vi{jo kakovost bivanja, ki je povezana z varstvom v prostoru vrednega, oblikovane kulturne krajine in grajenih struktur, bo treba bolj kot doslej, da ne bo prepozno, trdno stati za sprejeto vizijo prostorskega razvoja. Nesporno lahko k zavedanju, da je prenova degradiranih kulturnih krajin cilj, »ki se lahko uresni~i prek napredovanja, ki je hkrati tudi vrnitev: prav izvorno je tisto, ki jam~i, legitimira in potrjuje nov.« (Tafuri, 1992). V spodbudo in dokaz, da so zapisana priporo~ila izvedljiva, v sklepu predstavljamo nekaj uspelih re{itev.
literatura
1.    Deu, @. Celovito varstvo grajenih struktur v na~rtovanju razvoja slovenskih kulturnih krajin. Prostorske znanosti za 2 1. stoletje. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 2004.
2.   Deu. @. Vidna podoba monta`nih hi{- »Disneyland po slovensko«. Priloga revije Les. Ljubljana, 2000.
3.   Dimitrovska Andrevs, K. Vloga urbanisti~nega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij. Urbani izziv, letnik16, {t .1. Ljubljana, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, 2005.
4.   Pirc Velkavrh, A. Okolje v Sloveniji 1996. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, 1999.
5.   Pav~ek, T. Predgovor. Kmacl, M. Zakladi Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979.
6.   Ko`elj, J. Zakaj izgineva kra{ka avtenti~na arhitektura? Kras, {t. 32-33. Ljubljana. Mediacarso, 1999.
7.    Mlinar, Z. Ponuja se mo`nost obogatitve in osiro-ma{enja. Delo, priloga Znanost in razvoj. Ljubljana. Delo, 06. 06. 2001.
8.   Mu{i~, V. B. Ideal olaj{ati in osmisliti `ivljenje. Delo, priloga Izzivi. Ljubljana. Delo 03. 01. 2000).
9.   Plut, D. Tipologija in okoljevarstvene usmeritve v ve~jih pokrajinsko degradiranih obmo~jih Slovenije. Prostorske znanosti za 2 1. stoletje. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 2004.
10.  Poga~nik, A. Pomembna je tudi podoba mesta. Mesta in urbanizacija, zbirka Usklajeno in sonaravno {tev.3/1999. Ljubljana. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999.
11.  Tafuri, M. Benetke in renesansa. Ljubljana. Knji`na zbirka Krt, 1992.
12.  Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, 2004.
kratke vesti
O izzivih kitajskega gospodarstva sloven{~ini
v
Kitajska `e dolgo ni ve~ oddaljena dr`ava na drugem koncu sveta, ampak kot hitro rasto~e in naglo spreminjajo~e se gospodarstvo k hitrim spremembam sili tudi preostali svet. O tem, kak{ne izzive pri-na{a Ameriki in drugim dr`avam po svetu, govori knjiga China, Inc., How the Rise of the Next Superpower Challenges America and the World, avtorja Teda C. Fishmana, novinarja in nekdanjega poslov-ne`a. V sloven{~ini jo je z naslovom Kitajski izziv, vpliv nove velesile na Evropo in svet na nekaj manj kot 390 straneh in v nakladi tiso~ izvodov izdala zalo`ba Orbis, naprodaj pa je po 8.900 tolarjev.
Alpos odprl proizvodni obrat v BiH
V tovarni cevi Unis iz Prnjavorja (BiH) so odprli proizvodni obrat, ki bo posloval v okviru dru`be Tvornica cijevi Alpos iz Prnjavorja.
V gradnjo je Alpos vlo`il 5,3 milijona evrov. Ob odprtju je predsednik uprave Alposa Miran Bevc dejal, da v dru`bi na~rtujejo ve~ino proizvodnje preseliti v Prnjavor. Alpos ima v lasti 90-odstotni dele` v dru`bi Tvornica specijalnih cijevi Unis, ob nakupu pa so se morali zavezati, da bodo v dru`bo vlo`ili {est milijonov evrov in v prihodnjih treh letih zaposlili 30 delavcev.

ijaLes 57(2005) 12