Dolenjske Novice izhajajo TSuk pettík; ako : : jo ta dan [jrazoik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto (od aiirila do aprila) 3 K, za pol leta I-.'jO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drage evropake države znaša 3-50 IÍ, za Ameriko 4'50 K. List ill «gliisi se pliičiijejo naprej. Vso dopise, iiaroinitio in oziiatiila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Otvoritev belohranlshe železnice 25. maja 1914. BELIKRflJINI v POZbRflV! v Cul je on, vitez orjak v želez}ii od nog do glave, zmagoslaven junak, da živi tani v deveti deželi devica krasotica. Vitek je nje stas, zvonk nje glas, milodoneča nje beseda. Oblečena je v snežnobela krila, ki jih ji tkejo nje družice. Po holmih in dolinah odmeva nje spev, sprehaja se med dehtečimi trtami, vrt ji nosi cvetja na pota. A vendar ni vedro nje oko! Slišala je o drugih deželah, in zahotelo se jI je videti jih. Poslala je svoje oprode iskat pota. Vrnili so se in rekli: Vseokrog smo povedali tvojo željo, tudi zate pride đan! In čakala je in hrepenela. Slišal je o nje želji vitez orjak, in nemirno mu je bilo srce pod železnim oklepom. Poslal je svoje oprode iskat pota do nje. Poteklo je leto in dan, in vrnili so se, rekoč: Daleč je njena dežela, vode in hribi so vmes. Pa jim de junak, orjak v železju od nog do glave : Pogum, sokolići ! Če so reke, premostite jih, če so hribi, prevotlite jih! In šli so. Minilo je zopet leto in dan, in vrnili so se: Storili smo, kakor si ukazal. Zdaj pa hiti! Glej, majnik je razlil svoj čar na njene vrtove, in ona hrepeni po tebi. In zajezdil je junak urnega vranca in drvil skozi hribe in preko voda. In ko je zadnjič zažvenketalo njegovo železje v temnem naročju gore, in mu posijal v obraz beli dan, je zaoril glas: Tu je njen dom! In ostrmel je orjak nad krasoto njene dežele, in v lahnem loku kot orel pohitel prek gričev in dolin in obstal pred njo, ki ga je čakala v kolu belih družic. Pozdravljena! Naj spozna svet naokrog Tvojo krasoto, a naj se je ne dotakne! ^ i/ f \ K otvoritvi belokranjske železnice. îiggiJovintika reiiiinistecKft. Niti sto let ni prcíeklo, odkar se je nova i/,naj(ll»a želtiznili cest jela širiti po Evj-opi. ['nivi i/.tiajditelj lilajKiiiii Je liil .lurij Stepiieiison, ki je t. 1814 drtl napi-a-viti veíí lokomotiv, katere je raliil za prevažanje premoga pri Neweastliíiia Angleškem. Prvo železnico, ki je služila javiiemii lU'Oiiiehi, KO otvorili 1.182r> med Stocktonom iti iJarliiigionojn, a vozila je s birrostjo do 1 7 km na ni'o. Od zdaj so teliiiiki le spo-poliiovali Steplicnsonovo izumitev. Gi'adnja žclc/.nic jc vsled tega liitro napredovala, 'irako so že 1. ]82(i pi-etiiogoviiiki ob iíuliri in Saari Jia J'oreiisketii dobili (iO kni dolgo žele/,nico. L. 1830 je bila v Avstriji otvor-jena prva železnica iz l'rage v Lano v dolgosti 45 km. Za to je 1. 1H;}ÎÎ sledila 127 km dolga proga z limlejevic v fjiiic na Goj'iijeavstrijskem, kjer so začetkoma vozili s konji. Jj. 1838 ))a je tudi v Avstriji zapiskala lokomotiva na progi Diinaj-Vagraiii, Od tedaj pa se jc graditev železnic silno pospeševala po vsej Evropi. Naša di-žava prednjači radi svojega hribovitega terena v gradnji pogojskib železnic. Avstrijski teliniki so si pri zgradbah jilaninskib železnic — osobito one čez Se-mernik in Lrejier — pj'idobilî svetovni sloves. Slovenske dcždo so dobile Železnico, ko sc je što za zvezo Dunaja z glavnini trgovskim mestom Trstom. Južna železnica je v naših pokrajinali stekla med 1. lH4(i do IBâij. Kranjska dežela je dobila 1. 1870, tedaj cesarjevi»; Jiudoli'ovo, sedaj c. kr. državno železnii'^no i)rogo Ljubljana-Trbiž na Gorenjskem. Zanjo so si prizadevali tedanji državni poslanci slovenski, v prvi vrsti goi'ciijski rojak, pesnik dr. Toman. Ko se jc dosegla tista proga, Ijilo je pač le vprašanje časa, da se gradi tudi dolenjska ])roga za naše ozemlje, ki je skoro tako veliko kakor gorenjsko in notranjsko. Treil polstoletjem se je mnogo pisalo o dolenjski železnici, a do dejanja tli prišlo, dokler se ni energiČtio zaiijo zavzel tedanji državtii iiřdeželni poslanec protesor Fran Řuklje. Zapisniki državnega /bora na Dunaju in deželnega zbora kranjskega v Tjjiibljatii spriČujejo, da ta neumorni Itoslaiiee ni spustil z vidika dolenjske železnice. Pi'epotoval je vso Didetijsko, prigovarjal občinam, katere so jirišle v poštev glede dolenjskih prog, i)ovzroči! delniško družbo ... da je mogel z dokazilnimi listi-natiii stopiti pred cesarsko vlado in jo nakloniti za pi'epoti'ehno zgradbo. Ki'atijski deželni zbor je v vsakem zasedanju obravnaval o dohinjski železnici in ko je slednjič sprejel garancijo za oljrestovanje delniške glavnice, l)ihi jo dolenjska proga zagotovljena, a le do Novega niesta-Sti'aže, oziroma Grosnplja-Ivoćevja. Z gradnjo se je začelo leta 1892. Dne 29. septetnlira se je izvršil na iirostoru sedatijega novotneškega kolodvora blagoslov pričete proge in se je za.-;adila prva h)])ata. Tedaj je pojasnil jjotiieii ti.stega dtiei'a v vztiešenetii govoru poslanec ňuklje. Med drugim je omenjal, da iiobena pokrajitia, ki je ločena od svetovnega prometa, ne moj'i! jn av uspevati ; ako !ie vstopi v krogotok svetovnega življenja, bila bi zgubljena, iniičeiia. Dokaz tiatii je uprav Dolenjska, kjer je zaostajalo poljedelstvo, trgovitia, obj-t; tiehale so se iste tovai'iie, ki smo jih že imeli (ti. pr. Dvor, Gradac). Ni čuda, da se je iii'esvitli Wîsar sam zanimal za doletijsko železtiieo ter ])os])('šil nja, eden glavnih njenih ]K)stu]atov je l)ila železnična zveza doli v Dalmacijo, Kranjski deželni zbor je pogosto urgiral podaljšanje dolenjske proge. Tedanji )jo-slatiei Viljetn Pteifer, vitez Zavitišek, župnik Ki'att tíchweiger in tovaiiši so stavili predlog za tako zvano beloki-atijsko železnico. A iH-eteklo jc vendar še desetletje, preden se je mogla izpolniti ta vroča želja Slovencev lil Hrvatov. Ugoden (ren\itek je pnšel, ko se je 1. 1907 sklepala nagodba z Ogrsko. Da so Ogri dolnli za svoj izvoz proti Nemčiji ugodnosti na progi čez Oder-berg, morali so tudi ttaši državni polovici kaj privoliti. Tako je todatiji ministerski predsednik bar, Peek privzel v pogodbo tudi belokranjsko železnico ter njeno podaljšanje čez Liko v Dalmacijo. V zmislu te pogodbe bi morala biti naŠa železnica 1. 1912 že gotova. A vmes je prišla 1. 1908 priklopitcv llerceg-Bosne k monarhiji, vsled tega velika napetost med Srbijo in naŠo državo, niol)ilizacija je zahtevala mnogo milijonov — in gradnja se je zavlekla, dasi je trasijski oddelek v Novem mestu že par let jiosloval. Slovenska delegacija na Dunaju ni mirovala, ampak je v državnem zboru po prof. Jareii in deželnem glavarju dalmatinskem dr. Ivčevién stavila predlog za to nujtto zgradbo in [nI ministerstvih urgirala iz))ol-Jiitev pogodbettih točk z Ogri. Energični načelnik hrvatsko - slovenskega kluba na Dunaju, sedanji deželni glavar dr. Šiistei^ič je jiiej tem srečno rešil kontroverzo radi l)rvotnega načrta Semič-Mctlika ali Semič-Crnomelj-Metlika, da sc je določila sedanja proga, ki gotovo bolj odgovarja občnim koi'istim Bcloki'ajine z ozirom na bodočo zvezo Ďrnomelj-Vinica iti dalje na Krvatsko. Slednjič se je izposlovalo, da so mero-dajni krogi ustregli vroči Želji spodnje Dolenjske. iti tako se je 23. marca 1912 izvršil blagoslov za novo progo in zasadila prva lopata ob mestnem drevoredu, kjer se zdaj dviguje visoka škarpa ob predoru blizu železničnega njosta. Vso belokranjsko progo so prevzele tri stavbene tvrdke: od novomeškega kolodvora proti Ruprčvrhit podjetje dr. ing. Saniohrd; v Rožni dolini proti seuiiškeiiiu kolodvoru tvrdka liiederman et Co; od tam pa do deželne meje podjetje Lon-čarič. — Samohrd je imel težje delo pri tunelu in železničneiti mostu čez Krko. liiederman je izvršil vodne napravo v Rožni dolini in glavni tunel pod seniiško goro. Lončarič pa je izpeljal zanimiv viadukt pri Otavcu. Trasijsko in gradbeno vodstvo cele proge je bilo v rokah Iju-beznjivega g. nadsvetnika liožidara Opitz-a. In tako jii to veliko delo za našo Dolenjsko srečno končano. Dan 25, tnaj-nika 1914 ostane z zlatimi Črkami zapisan v zgodovini naše ožje domovino. Kakor se je našo dolenjsko glasilo ob začetku gradnjo hvaležno spominjalo vseh merodajnih činitcljov, tako ^storl tudi ob dokončanju naše železnice. Čast in hvala gre cesarski vladi, ki je uslišala utemeljeno prošnje našega ljudstva, in odprla novo l)ot, ki bo v blagor vse južne Avstrije, Oast posebno Nj. ekscelenci, sedanjemu železničnemii ministru baron» Forsterjii, ki se je že pred deceniji kot mlad ui-adiiik pečal z načrti naših dolenjskih železnic. On jc bil, ki je srečno stiliziral formulo, privzeto v nagodbo za zgradbo to pi'ogo na našem jugu. In uprav on je bil prvi minister, ki je (d)iskal iiaŠo Dolenjsko in so na licu mesta prepričal o naših potrebah. Kako pomenljivo, da uprav on otvarja belokranjsko železnico, on, katerega pozdi'avljajo Belokranjci kot svojega soobčaiia! — Oast Nj. ekscelenci deželnemu jiredsedniku baronu Schwarzů, ki ima čuteče srce za potrebe našega ljudstva. — Kdo bi sc zdaj hvaležno ne spominjal očeta dolenjskih želoziiic, dvornega svetnika Frana pl. Šukljeta, ki gleda paČ lahko ponosno na sad svojega truda? Hvaležno beležimo lep uspeh slovonsko-hrvatske delegacije, ki jo smotreno postopala, da se je ta za Avstrijo važtii jugoslovanski postulat oži-votvoril. Priznanje gre posebno poslancem S. L, S. — njim na čelu sedanjemu deželnemu glavarju Di-. Šušteršiču — ki niso zamudili nobene priliko povzdigniti svoj glas za napredek naše Dolenjske, Bivši in sedanji poslanci tega ozemlja prof, Jarc, Dermastija, Fíoiťer, Sclnveiger, Matjašič, Dular, Miiielčič in Zure so bili zvesti tolnuiči ljudskih teženj. Pozdravljeni vsi dostojanstveniki; vaša navzočnost pri otvoritvi nam je porok, da hočete tudi v bodoče podpirati naše stremljenje po gospodarskem- in kulturnem napredku. Kolikoi' je bilo v ju-ejšnjili časih zamujenega, naj se zdaj z združenimi močmi skuša doteči. Pozno smo sicer prišli na vrsto, a ni se prepozno. — Ustvarite Jugoslovanu one predpogoje, ki so povzdignili druge narode, da se bo čutil med njimi jednakopravnoga v vsem javnem življenju; on se bo držal svoje grude, on bo kakor prejšnjo veke hvaležno stal na bi-aniku staroslavné Avstrijo ter zvesto čuval njeno obal adrijanskega morja. SPORED slovesno otvoritve želo/iiiSko propre Kiidolťovo — Metliku — ileiíoliia niíja (Uolokriiiijska žole^iiica) V ponedeljek, dne 25. maja 1914. Ob 7. uri zjutraj se zbem ljubljanski shiv-iiosttii gostje na posta ji Ljubljana Cj,dav. kolodvor) in ))ozdi'!ivijo Njcg'a eksee-leiiťo í^. /.delniškega niiiiistfa. Ob 7, uri 18 minut zjutraj: Gdliod iz Ljiih-Ijiine s ])iis(!bniiii vlîikom. Ob 9, uri 23mif(utdop,: Priliod v Riulollbvo. OcrkvciH» blaf^osiovljciije imvc iclczni-ee in «tvoritvenega vlaka po Njcgii kne-Koškofijski milosti f,'ospodii kncKoèkol'it Ijuidjanskein. Ob 9.itri53minutdop,:Odliod otvoritvene^M vlaka na novo pro^^o. Mr/lo okrepCilo med vožnjo. Ob 12. uri 39 'mitiut pop. Priliod v .Mcllik». Malo kosilo, prirejeno od nmatnc občine ,)letlik;i. Ob 2. uri 9 minut pop.: (Jdliod k .Metlike, Ûb2,uri49niltiutpop,: l'riliod v Črnomelj. SluvnosUii banket, ])rirejen od mestne olitine Črnomelj in ostalili belokranj-skili občin. Ob 6 .uri 29 mitiut2večer:()dliod iz Crnondja, Ob 7, uri 27 minut zvečer: Prihod v liudolfbvo. Ob 7. uri 35 minut zvečer: (Idlujd v Ljubljano niizaj, 0b9.uri40mitiutzvecer: Prihod v LJnliljaiio (^■liivni kolodvor). VOZNI RED za iřosebni vlak oh otvoritvi železniške uvoge lîudolfovo - Metlika —ileželna meja. 1' 0 H ) . (l j 11 î'i-ihlHl 01,» lan nit Oilhrxl Ijjnilljana (gl. k.) . ïjuLaj — 7 IS GrosnjilJe .... TUS 5 Trebnje .... — — y 57 liudohbvo .... ;io Kandijii (o, p.) . . JO 10 07 VirCna vas , . , 10 IS 5 10'Zt Urgna sela , . , 10 10 ÍO*^' Rožni Dol . . . 10 Ki 10^ ScmiC..... 11 i-t 15 1129 Uosalniee (o, p.) . . 12-'W .5 Metlika .... 90 2 "LI Dohravice (o, p.) . ■J IS 5 (bradač naKranjskeni 21« 5 yyï Črnotnelj . , . . 2« (i ai Rudolfovo . . . 7ÏZ H Grosuplje , , , , () m I I.jnbljana (gl, k,) . 9 w /veior Gospodarstvo. Gospodarski pomen belokranjske železnice. Triltližal se je trenutek, da se izpolni tudi našim rojakom onkraj (lorjaneev vroČa želja, ki so jo gojili cela deset- in desetletja. V pondoljek 25, maja se slovesno' otvori in v sredo 27. maja se izroči javnemu prometu težko pričakovana belokranjska železnica. Tako stopi tudi ta del našo lepe dežele, ki jo l)il dosedaj najbolj osamljen in zapuščen, v svetovni promet s sosednimi deželami, saj se ne zveže samo z osrčjem našo dežele, ampak hkrati tudi s Hrvatsko in sosednimi deželami. Belokrajina je dosedaj mnogo trpela, ker je bila prikrajšana v svojem gospodarskem razvoju V enem in di'ugeni oziru, Ne le, da ji je manjkalo ugodnih prometnih zvez, so jo zapuščale tudi najboljše delavne moči. Spričo nezadostnega zaslužka in slabega izhajanja je hiralo vse gospodarsko življenje. Rlanjkalo je dobre kupčije in denarja. Z novo železnico se bo izvršil velik preobrat. Belokrajina se bo obudila k novemu življenju. Ta preobrat, ki ga bodo Čutih vsi stanovi, se bo najbolj kazal na kmetiji. Kupčija s kmetijskimi pridelki in proizvodi, ki je bila dosedaj težavna in zamudna in navezana bolj na krajevni promet in na domači trg kakor ])a na izvoz, se. bo z novo progo olajšala in močno povzdigtiila. Največ bosta pridobili v i ]i o g r a d n i š t v o in p r a š i č j a r o j a, na kateri panogi je Belokranjec že od nekdaj navezan, ker mu dajeta glavne dohodke pri njegovem gospodarstvu. Prenehala bo dolgotrajna, težavna in dragocena pot čez visoke Gorjance z vinskimi tovori in zaklanimi prasiČi. Ob dobri in lahki kupčiji se bodo gospoilarji lotili s podvojenimi silami svojih lepih vinskih goric in iskali novih zakladov v zemlji, ki jih bo pomagala odpirati nova železnica. Povzdignila se bo pr aši Čj ar oj a, ker bo našla veČ in boljših odjemalcev. Po tržnih krajih se bo razvila živinska iii pra.šičja kupčija, ki bo najugoilneje vplivala na zboljšanje reje, pa tudi na to, da se bodo naši rojaki bolj in bolj oprijemali domaČe reje ne le pri goveji živini, ampak tudi pi-i prašičih. Veliko bo pridobila vsa kiijičija, saj sc bo vse iažje razvijala kakor prej. l'ocenila iti skrajšala se bo pot za kupca in prodajalca, za l)lago in za pridelke. Zelo ugodno bo vplivala nova železnica tudi na razvoj sadjarstva. Jielo-krajina ima prav ugodne lege za pridelovanje vsakovrstnega in žlahtnega sadja. Ko stoče nova Železnica, bo podana prilika, da so povzdigne tudi sadna kupčija, ki bo prinašala lahko lepe tisočake v deželo. Pa tudi vse drugo kmetijstvo bo pi'i-dtdiilo z novo železnico. Čim ugodnejši bodo dohodki iz živinoreje in prašičjoi'cje, tem več se bo storilo tudi za izboljšanje poljedelstva, travništva in paš-ništ va. Kmetovalci se bodo poprijeli bolj ititenzivnega, bolj skrbtiega obdelovanja in l)ov_zdignilo se bo zlasti pridelovanje krme, ki je tudi za belokranjsko gospodarstvo največjega pomena. Nova železnica jirinese pa tudi ])o-glaviten pogoj za nastanek in razvoj industrijo, ki bi tudi v Beloki'ajini najblago-dejneje vplivala na izl)oljsanje gospodarskega življenja in ki bi lahko veliko pripomogla, da bi imeli i'ojaki doma več dela in zaslužka. Naši Bclokraiijei se opravičeno veselo pomembnega dne, ko steče po njiliovi lepi krajitii nova železnica. Veselimo se tega trenutka tudi vsi drugi Dolenjci, saj nas bo nova proga tesneje zvezala v našili gospodarskih težnjah in nam bo odpirala nova pota za našo kupčijo. Naj bi nova proga v resnici prinesla vse tiste ugodnosti za povzdigo našega gospodarstva, ki jih tako željno pričaku- jemo otl nje in imj bi kav najvspešncje vplivala tudi na to, da bi našli naŠi rojaki ])oU'eb!io tilai^'ostanje doma, da l>i jim ne ))i)o treba zaiuišCati doiiiaix grude v takem števili!, kakor sc je to sedaj godilo. Naj se povrne z novo jirogo tudi v Bcloki'ajino sreča in /adovoljnost ! Uobi'man. Politični pregled. Mesto rajnega dr. Žitnika je izvoljen na Xoti'anjskem za državnega poslanca dr. liovro Pogačnik, dež. tajnik v Ljubljani. Dr. Šviha pred sodiščem. Pretekli teden se je \Tšiia zanimiva razprava dr. Řvibc proti uredništvu Čcškib „Narodtiib listov. Narodni listi so namreč dr. Svilu očitali, da je kot bivši državni poslanec od leta 1910 bil tajni sotrudnik di'žaviie .policije, koji je izdajal tajne sklepe čeških političnih straidi in da je za to izdajalsko službo dobival mesečno plačo i>o 800 K. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, mej temi tudi veliko poslancev. Nekaj prič je v resnici izpovedalo zanimive stvari, ki ob-dolžitev Narodnih listov v precejšnji meri potrjujejo, Kot priča je bil zaslišan tudi dr. Řviha sam, ki je odločno izjavil, da so obelodanjene obdolžitve popolnoma neresnične. 1'radniki državne policije niso bili zaslišani, ker jim vlada ni dovolila izpovedati, da varujejo uradno tajnost. Porotno sodišče je urednika o^u'ostilo, češ, da se nm je posrečilo dokazati, da je pisal o dr. Švihi resnit;o. Italijanska vlada je na zahtevo avstrijske vlade nvedla strogo i)reiskavo ]iroti prefektom onih mest, kjer so se vršile protiavstrijskc demonstrac-ije. Neapoljskega prefekt a je vlada že odstavila. Homo videli. Zoper laške kričače, ki so ob posetu angleških častnikov v Piranu upili „Eviva Italia", je uvedciui že preiskava. Revolucija v Albaniji, Albaniji je notranji mir vedno bolj ogrožen. Vojni minister Essad paša je hotel albanskega kneza Wieda odstaviti in sebe postaviti na albanski prestol. Na svoji strani je imel zelo veliko pristašev, osobito vojaštva, vendar se ga je posrečilo po kratkem boju aretirati. Albanija ni kos Epircem. Londonska konferenca je priklopila tudi Epirce, t. j. okoli 200.000 Cirkov, ki so ortodoksni ki'ist-jani. Da jim ]ie bi Albanci, ki so po veliki večini tiioliamedanci, delali silev verskem in narodnem ozîru, so se tiprli. — Njihov vodja Zogra])hos je do sedaj tako uspešno prodiral proti AUianceni, da so se že začela pogajanja v prilog Ejjirceni. Kakor poročajo listi, so pogajanja v najboljšem teku, Epirci bodo najbrž dobili narodno in ver.sko samoupravo. Miadeniški tabor na Slinovici. Ivljub slabenni vi'cmenu se je zbralo v nedeljo, dne 17. t. m. na Slinoviei čez 150 fantov iz bližnjih krajev; večina je bila v kroju. l'o osmi ui'i se je vi'šila maša; naši vrli fantje so kfu-poraii\'no siirejeli sv. obhajilo. Zborovanje se je vršilo pod milîm nebom; Jiebo natii je idio vendar toliko naklonjeno, da je do konca zboi'ovanja od megle le pršelo. Zboi'ovaMje jo otvoril g. jurist MarinČek in pozdr!i;v'il jired vsem kostanjeviškega župana Oohunčii, v kojega občini se je zborovanje vršilo in izražal svojo jioscbno veselje nad naklonjenostjo gospoda župana do orlovske organizacije. Pozdi'avil je tudi vse druge navzoče in podal besedo g. dr. Ogrizeku iz Novega mesta, ki je v daljšem govoi'U razvijal pomen in namen zborovanja in pomen orlovske organizacije sploh. Pred več stoletji so se ravno pri tej cerkvi zbirali naši predniki v posvet, kako naj se ubranijo pred turškimi navali. Danes vidimo pred seboj naŠe dolenjske fante, ki so se prišli posvetovat in priporočit materi J )obrega sveta. Dolenjski fantje se morajo dobro zavedati, da so oni jio-klieajii nasledniki svojih očetov, da bo torej od njih odvisno ali bo Dolenjska ohranjena Dolenjcem in kako bo napredovala. Zato jc ravno orlovska organizacija kakor nalašč v to poklicana, da s svojo disciplino pripravi naŠe fante za bodočnost. Kavno nevednost, nediscipliniranost je ona rana, ki je do sedaj sloveiiskeniu ljudstvu že veliko škodovala bodisi v ver.skem, bodisi v narodnem, bodisi v gospodarskem ozirn. Le škoda, da se naši stariši sedaj Jiočejo spoznati, kako jiriporočljiva je orlovska organizacija, da olu'aiumo naše fante za našo katoliško slovensko domovino. Danes so navzoči možje in žene zopet videli, kako pošten in veren je naš Orel; najprvo se je priporočil Materi Mariji in lîogu in še le nato je počel z zborovanjem. Tu pač naši starši prav lahko sodijo, ali naj puste fanta k Oi'lu ali pa nnid one liberalne vrste, ki se i/j Boga in procesije norca delajo in poštene ljudi celo na cesti napadajo. Doltinjski Orel naj se dobro zaveda, in dolenjski starši luij ne pozabijo, da je Orel tudi tia Dolenjskem najboljši ])rijatelj našili dolenjskih fantov in dokler bodo naši dolenjski fantje v orlovskih vrstah, lahko s ponosom kličejo: .Toš Dolenjska ni pi'o-padla, dok mi živimo. V imenu cerkvene oblasti je jiozdravil nato zborovalce g. kaplan Rogelj, predsednik okrožja Globavs pa je navdušeJio po- zival Orle k vztrajnosti in neoniahijivosti v boju proti nasprotnikom. K besedi se jo oglasil tudi g. župan ColariČ in došle Orle v imenu kosta-njeviškc občine pozdravil, nakar je g. iur. Jlarinček zaključil zborovanje opozai'jsijoč že naprej na jtrihodnjo prireditev, koje podrobnosti bodo že jn'avočastio zveihilt, L'erkveni govor je inud č. g. Komlanee, ki je utrjeval ruivzoče Orle s prepričevalno besedo na začJ-tani poti Kajti k(lor se vojskuje pod nebeškim Načelnikom, kakoi' se bojujejo Orli, se tini ni tj-eba bati za zmago, ako bode le natanko izi)oInjeval njegova povelja. Z Bogom so začeli in z lîogom končali ; navzoče ljudstvo je dobilo najboljši vtis in sc prepričalo o čistih namenih dolenjskega Orla. Belokranjski - vesinik. - Zlato poroko sta obhajala v Metliki g. Eman. Fux in njegova gospa soproga. Zlatoporočeneema: Na mnoga leta! Črnomaljski okrajni šolski svet je sklenil v svoji seji 18. t. m,, da se slavnosti otvoritve železnice udeleži tudi šolska mladina in sicer iz sledečih šol: Rožni Dol, y ' Semiíí, Črnomelj, (iradac, Podzemelj, Metlika, Božakovo. Ta dan jc tudi za vse šole v okraju prost šole, Drašiči. Vitiogradi nam letos obetajo obilno trgatev. Da bi Jias le Jiog obvaroval kake nesreče. Več metrov škarpe se je podrlo olj deželni cesti pri Drašičih, a je cestni odboj' takoj dal novo napraviti iti sicer veliko bolj sigurno kot je bila prejšnja. Loterijske številke. Trst, 21. maja 75 llj 42 85 7 Deolsa nad 15 let, ki ima veselje do orglanja in bi pomagal pri eerkvi, ga takoj sprejme Ign, Hladnik, ka])it. org. v Novem mestu. DomaČe in tuje novice. Drugi romarski shod pri sv. Krazmu v Soteski bo po navadi šesto nedeljo po Veliki noči. Za daljne romai je bo letos posebno ugodno, ker lahko pridejo z vlakom ob polu 8. uri zjuti'aj v Stražo in odtoil v Sotesko, kar di'nga leta ni bilo mogoče, ker ni vozil noben jutranji vlak do Straže. Služba božja je ob shodili vedno ob 10. uri. Pri blagoslovu na kolodvoi'ii v Novem mestu poje gimnazijski pevski zbor in sodeluje mestna godba, šolska n)ladina se udeleži vsa /, učiteljskimi zi)ori. Serenada, T)ne 25. nmja zvečer bo v ka])iteljn serenada na čast visokim gostom, ki tu prenočujejo in gredo drugi dan tui ogled li'ansvrrzalke pi'oti Brežicam. t Dolenjci, pokažite v pondeljek ob ])riliki otvoritve belokranjske železnice pristen značaj ]>olenjske. Ob vsaki hiši, ki se vidi iz železniške proge, naj v znak veselja pla])ola slovenska (deželim) zastava. Na dan s trobojnico! Rojaki ob vsej dolenjski progi in ob belokranjski železnici, i)a po vsej lepi Šentjernejski ravnini, koder se bodo vozili visoki dostojanstveniki, ne pozabite razobesiti luiše deželne zastave, da pokažete svoje slovensko lice! Novo mesto bo vse v zastavah. • Belokranjci, na dan otvoritve oblecite se v narodne nose in pi'îditc pozdravit na kolodvore slavnostni vlak. Transverzalna železnica. Nj, cksce-lenca železnični minister Zdenko baron dr. Foi-ster dne 25. maja ob povratku iz Belo-krajine iirenočuje v kapitelju in se v torek ])oila s s])remstvom čez ňt. Jernej, Kostanjevico, Brežice ogledat si svet za nameravano transverzalko. Sprejemal bo prošnje občinskih zastopstev z desnega in levega brega Krke. • Izročitev proge Rndoltbvo-Metlika-deželna meja (Bnbnjarei) javtu^nui prometu. 1'roga Rudolfovo-Metlika deželna meja (Tiniinjarci) s postajami Hirčna vas, Uršna Sela-Toplice, Semič, Črnomelj, Oi'adac na Kranjskem, Metlika s postajališčem in nakladiščem Kanilija, s postajališčem in obratnim ogibaliŠČem Rožni Dol-PribiŠje in s postajališčema Dobravice in Rosalnice sc izroči dne 27, nmja 1914 javnemu prometu. Postaje Hirčna vas, Uršna Sela-Tojtlice, Semič, Črnomelj, (iradac na Kranjskem, ]\[ethka in postajališče in nakladiSče, Kandija se otvorijo za ves promet, postajališče in obratno ogibališČe Kožni Dol-Pribišje za osebni in prtljivžtii jiromet, postajališči Dobravtce in Rosalnice za osebni promet, za pilljažni pronu^t pa potom imknadnega plačila pristojbin. Tovorni tarifi belokranjske železnice začasni. Železniški minister je izjavil našemu deželnemu giavaiju, da so sedaj ob-javljeid iariti belokranjske železnice le začasni. Z upeljavo enotnih tovorniii tarifov hoče železniška uprava vsaj tako dolgo počakati, da bo končana jiravda Ijubljanskiiga mesta proti delniški druž))i Dolenjskih Železnic radi neveljavnosti zakupne jjogodbe, sklenjene lued družbo in državno upravo. Ker je sedaj že pri najvišjem sodišču, je pričakovali v kratkem rešitve. LISTEK. Materin spominek. (Zgodovinska slikft.) El liab. (Konce,) V prejšnjih Časih bi se bile Petru zdele te besede jiroroške, svete; zadnje dni pa je spoznal predikanta do dobra, zato se je tem besedam poi'ogljivo nasmejal. Vlahovič je dobro opazil njegov posmeh in umolknil. Zavladal je molk. Peter se je vsled dolgega Časa zaobrnil Jia postelji; ju'i tem pa mu je izpod obleke ztli'snila svetinjica, ki jo je nosil lui vratu. Podoba IMatere božje jc bila na njej. Kakor bi ga pičila kača, se je i'eter zganil, ko je ugledal svetinjico, na katero je bil že davno pozabil. Naglo jo je hotel skriti pred Vlahovičem, a ta je že stal poleg njega, „Pokaži!" „Spominek je od matere," se je opravičeval 1'eter in sram ga je bilo božje podobe. Predikant je hitro zgrabil svetinjico in mu jo strgal z vratu, Peter je skočil pokoiicn. „Svetinjo nazaj!" „Ali ne veš, kaj pravi naša vera'?" Petru za podobo samo na sebi ni bilo toliko, a bila mu je drag spominek. „Seenkrat pravim — svetinjo nazaj!" Vlaliovič jo jo v odgovor vrgel na tla in poteptal. V Petru je zavrelo. „Lopov! Ali ti tudi sjiotiiin na mater ni več svet?" je zakričal divje iji ni veliko manjkalo, da ga ni s pestjo pobil na tla. Vlahovič je previdno utihnil, kajti spoznal je, da bi ne bilo zdravo razsrjeiiega tovariša še bolj razdražiti. Peter se je sesedel na posteljo, ^„Spominek mi je poteptal — spominek, ki mi ga je izročila nuUi na smrtni postelji!" Ta misel îint je rojila po glavi in ga navdajala z nekim čustvom, o katerem ni vedel, ali je srd nad Vlahovičem, ali žalost nad samim seboj. — Oglasila se je vest. — — — Martin je prinesel borno večerjo, Peter sojeni dotaknil; na postelji je ležal, njegove misli pa so bile pri umirajoči materi. Ležala je neprennČno — v veli roki rožnivcnec in križ. Sosedje so klečali po sobi in molili tiiolitve za umirajoče; on, Peter, pa je jokaje skrival glavo v materino odejo. Kar so je mati še enkrat zganila in z očmi poiskala njega; poklicala ga je k sebi, snela z vratu svetinjo Matere božje in mu jo obesila lua vrat. „Sin moj, tole imej za spomin od svoje matere! Marije in lîoga nikdar ne pozabi, bodi .. Beseda ji je zastala v grlu — še en globok zdih —■ telo se je krčevito streslo — ni jc bilo več. In onV On je pozabil Marijo, pozabil vero, ki ga jo je učila mati in so poprijel vere, ki jo oznannjc tuj človek! Ali se je mar mati motila? Siten boj je divjal v Petrovem srcu, — Tisto noč ni zatisnil očesa, dajal je račun od svojega liiševanja. ■— Ko je zjutraj veliki lilapcf; piinesel zajti-k, ga je Peter i)rosi!, naj pokliče prosta. Martin ga je neverno jiogledal, vendar ni rekel ničesar in odšel, da mn izpolni Željo, Prošt se je takoj podal v ječo. Začudil se je, ko je ugledal Petra; bil je bled in oči je imel zardele vsled prečute noči, Predno ga je mogel nagovoriti, je Peter dvignil roke kakor k molitvi; „Odpustite, gospod — zapeljan sem bil !" In po kratkem premolku je pristavil: „.laz sem katoličan!" Prostu se je lice zjasnilo. „Pridi, izgubljeni sin!" je dejal ljubeznivo in mti podal roko, ki jo je la iskreno poljubil. Peter je bil svoboden, Predno je zapustil ječo, je IVter poiskal [»obojeno svetinjico, jo očedil ))lata in i)ritisnil nanjo vroč poljub; njegova duša pa je klečala pred dvema materama in ju jirosila od|uiSčanja. „Prokleti — prokbdi vsi, a ti najbolj, izdajalec pi'ave vore!-' je kričal za odhajajočimi Vlahovič. „Njegove besede ti bodo v blagoslov," je dejal prošt. Peter je Čutil v srcu blaženost, kakršne doslej ni poznal. * * * In piedikant Vlahovič V » Oez dva dui ga je pi'ošt izpustil iz ječe proti obljubi, da takoj zaintsti Kranjsko. Vlahovič je držal btisedo in odšel Jia Štajersko. Na Vranskem pa ga je zasačil ljubljanski škol' Peter de Seebach tei' ga imel dolgo časa zajirtega ob Črnr.m kruhu in vodi. Ore.gor Vlahovič je bil eden najbolj 1'anatičnih pi-edikatitov na Kranjskem. Iz Dolj. Maharovca, Vesolja dan amo imeli dtie i), maja; postavili smo tomclj novega gasilnej^a dntštva. V znak veselja so f^Tomcli toiiiři. V kratkem lioilo blagoslovitev nove bi'izgalne in novega doma. Podružnica ,,Slom. Zveze" /a novomeški in Cniomeljski okraj je /.Ijurovaia ]4. maja v Novem iiiesttt. Kdo Iji si mislil, dasc bo ta mlada tiodnižtiiea „Slom. Zveze" v tem krajn v tako kratkem času tako okrepila! JCljub temn, f,H i ? ž 805 8l.i: 823 ssa 850 900 ao8 923 936 913 I €1 100 107 118 134 1006 lOli 101tí 1022 1033 10i8 1100 1105 1118 IIM 11« 1202 1223 1237 ]0C 110 114 1252 101 110 117 128 1.% 145 152 1&7 206 217 22Í 229 231) 2^6 255 257 303 3IÍ 329 ;.;35 y40 352 405 4IS 429 460 502 510 r,22 525 530 (itó 700 7líj 720 750 817 82S ííoa 914 9M 1003 lOi« lOia low 1101 1106 901 92!- or) 10 9H 12 9« i IH 9^^ 22 9M' Í07 (352 m 036 031 021 005 % 1 T; 1 íí 1 1 1055 1033 1015 1005 9i7 930 909 869 »55 933 917 gai 900 8li glO 759 745 736 722 i" 703 (ri6 (V-iC 026 (316 (il2 I — I 935 227 216 209 158 150 138 131 126 llG 105 1256 1262 12« 123i 1224 i2iy 1Î02 1146 1]83 1J29 lil? 1102 1053 1038 1018 lOOO 950 9« 929 926 u s ■S = > > 220 203 146 9£ 915' SB 8H 823 810 «H 750 7^ 7^ 7^ 7^ 702 G^ O« 621 605 601 524 fjOD 449 431 421 409 35i 3Ù0 1034 1030 lOlH 1004 940 903 m 834 830 gř°izbiro podobic za I. sv. obhajilo ima v zalogi knjigarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. 26-4-3 Vljudno se luiztuiiijii otvoritev Novo mesto Glavni trg 65 TriporoSajo sc vsi modni pmlincti, šivalne potrobSčijio, stezniki, ki se perejo, kakor vsako drngo perilo, ]ic da bi so odstranilo vloge (jamči se za vsak kos), moderne bluze, daiiisko in moško perilo, najiiiodei'nejšc kravate, oti'oško higijeniěno perilo ,/fotra", toaletna mila in i)erfttiiii, prvovrstne kakovosti. IfBl^r' Nai'oiila se izvršujejo toČiio. Novo mesto Glavni trg 65 A. DRAME Popolnoma uarno naložen denar. fe za Kandijo in okolico, rog. zadr. z ucom. zavezo = V lastnem domu v Kandiji == sprejema hranilne vlof,''e od vaaccfja, če je nien ud ali nc, ter obrestuje po 1-0-7 na leto brez odi)itka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačnje. Turške srečke!!! 6 žrcbiinj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih: z= +00.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. == Vsaka srečka mora zadeti! 35.2.1 Pozor!! Prihodnje žrebanje; 1. junija. Mesečni obrok 6 kron. Tojasiiila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, Ljubljana 3.