List 1.
Gospodarske stvari.
Ljubljansko močvirje,
kaj je bilo do leta 1830., kaj je sedaj in kaj
obeta v prihodnji čas?
Ljubljansko močvirje (morast) je obsegalo pred sto leti blizo 40.000 oralov (johov) prostora, je dajalo po okrajih kaj malo nastilja in slabe konjske klaje, po sredi pa celo nič. Iz mokrih tal je vedno puhtela in vstajala gosta megla, da jo je solnce le malo kedaj moglo prešiniti. V kužnem zraku so se pogostoma kazale bolezni med prebivalci okolice njegove, vzlasti mrzlica.
Pred blizo 100 leti se je začelo prevdarjati, kako da je mogoče, to veliko planjavo osušiti, zboljšati zrak in svetu plodnost pridobiti, sploh ga za obdelovanje pripravnega napraviti.
Prva skrb je merila na to, da se osuši; v ta namen se je izkopal cesarski graben po delovodju Grrubarjev imenovan. Tudi je bil vrezan Cornov graben od^Ljubljanice proti Brezovici, in od Lip proti Tomišlju Curnov graben.
Ta prva dela so pripomogla, da je bilo mogoče ob-delavati okraje močvirja, po sredi je pa vendar vedno premokro ostalo. Nevtrudljivemu prizadetju ranjcega ljubljanskega župana Hradeckega gre čast in hvala, da so leta 1827. bila dovoljena in pričeta še potrebna dela za popolno osušenje tega močvirnega svetd; in kmalu se je pričelo obdelovanje mahu po vseh krajih. Kodar so prej štorklje, gosi, race plavale, se zdaj vidijo rodovitne njive, lepi travniki, sem ter tje tudi boršti.
To je ljudstvu oči odprlo, ga do spoznanja velike vrednosti mahu napeljalo, in vidi se zdaj, kako dandanes hrepene po mahu tudi taki ljudje, kteri so ga kedaj sovražili ko špajko.
Po tem je tudi na ceni pridobil; med leti 1830. do 1840. se je dobil oral mahii za 2—5 gold., zdaj se ga komaj dobi oral za 200 gold., in še več je vredno samo v šoti, kar se je mora odpraviti, da svet stanovitno rodoviten postane.
Kako globoko je treba šoto odpraviti, pokaže povsod sam svet, namreč tako daleč, da se pride do blata, ki ni več prepleteno s koreninicami, in ki se na stran vrženo razvali. Izrezana osušena šota je dobra za kurjavo, se lahko proda j povrne obilo stroške za rezanje in o sušenje z vožnjo vred.
Na svet, po tej poti odkrit, treba je napeljati obilo prsti s cestnim blatom, ali, kar je najboljše, zidne šute, in do čevlja ga  globoko  prekopati  aii  preorati.    Brez
-----   2   ____
dvoma bode tukaj drenaža na pravem mestu; ona bo odpeljala zakisano vodo iz zemlje in pot odprla dohodu plodnega zraka v njo.
Tako pripravljen svet se utegne porabiti za njivo ali travnik; žita in zelišča vseh plemen rodijo dobro in hvaležno na njem, toda gnoja potrebuje enako drugemu svetu.
Namesti da bi rezali šoto, odpravljajo drugi nese-gnjili mah s požiganjem, in sejejo večidel ozimno rž ali ajdo; al pridelek nikakor ne povrne vrednosti sežgane šote ? dela in semena. Zato bi bilo prav to potratno navado tem več odpraviti, ker s požiganjem se skoraj vedno poškoduje pridelek bližnjih, in se nadlegva vsa okolica s smrdljivim dimom.                      (Kon. prih.)
Gospodarske stvari.
Ljubljansko močvirje,
kaj je   bilo do leta 1830., kaj je sedaj in kaj
obeta v prihodnji čas?
(Konec.)
Kako je dalje s tako pripravljenim svetom ravnati, kako ga obdelovati, da ostane vedno rodoviten in daje obilen pridelek?
Po okoliščinah je prevdariti, ali kaže osušeni svet porabiti za travnik, za njivo ali gozd.
Za travnike je pripaven svet tam, kodar je mogoče, vodo nazaj napeljavati; kajti voda je najboljši, najzdatniši pa tudi najcenejši gnoj za travnike. Glede na to neprecenljivo korist vode treba je na tanko prevdariti, kako naj se za osušenje potrebni vodotoči izrezujejo, da bode mogoče vanje nabrano vodo za izpelje vanje po travnikih porabiti. Le tako in edino po tej poti bode mogoče travnike na obile dohodke spraviti, in ta svet vedno puščati travniku.
Kodar ni vode, da bi se spustila čez travnik, kaže svet obrniti za njive. Od njive se navadno pričakuje veliko pridelka; ona potrebuje dosti stroškov za semena , za gnoj, za mnogotera dela. Da se ti mnogi stroški zdatno povračujejo, treba je svetu primeren kolobar o sejanji vrediti in gledati na to, da svet vedno močan in ploden ostane. Največ dela prizadeva na ma-bovitih njivah silni plevel. Ta se najkoristnejše odpravi s tem, da se njiva z deteljo in travnim semenom oseje7 in nekoliko let v travnik pusti. Mačji rep se v to rabo posebno priporoča; on da obilo tečne klaje, ktera se dobro prileze konjem in govedini. Ko pričenja travna rast pešati, kaže njivo spet preorati.
Po dosedanjih skušnjah se še ne da za gotovo na-svetovati, kako naj si nasledujejo setve na mahu; vendar se je potrdilo to, da po krompirji ali turšici kaže sejati rž, po repi korenje, fižol brez gnoja. Po rži tudi še dobro vrodi ajda brez gnoja. Pšenica in ječmen plenjata dobro, ako je mahu primešanega dobro dosti cestnega blata, ilovice ali druge zemlje iz trdega sveta.
Osušeni in po gori rečenem navodu popravljeni mah se da porabiti tudi za izrejo gozda ali se semenom ali sajenjem. Najraje in najhitreje raste brezje, pa tudi borovje, smrečje in mecesen si dobro pomaga. Med sadnim drevjem pa najčvrsteje raste višnja. Dozdanje skušnje kažejo, da se utegne tako pogozden mah dobro splačati, ker ^mecesen je v 24 letih dosegel debelost osem palcev, smreka v 10 letih debelost 4 palcev.
To so izvedbe  po mnogoletnih  skušnjah prepriča-
nega maharja, naznanjene se živo željo, da bi drugi brez potratnih skušinj osušeni mah plodovit napravili. Da pa me nihče napak ne razume in da nihče ne misli, da jez nasprotujem vsakoršnemu požiganju mahu, naj konečno še to rečem, da tisti površni mah še nikoli obdelanega sveta, kteri kakor kolter odeva spodej ležečo šoto; mora se obdelovanju iz poti spraviti in to se zgodi na najkrajši poti s požiganjem.
— L
List 2.