r "" ;; -
'/"T	^
edini alorenslri pt^rmfk < ▼ Zedinj*nih dr^rah s«
Velja sa vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 Q

List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily -s is the United States* s«
Issued every day except Sudani —s and Legal Holidays, s— < 50.000 Readers, s-
TELBTON PISARNE: 4687 OOBTLAMDT. Entered is Seoond-Olaas MafcUr, September 21* 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congrats of March S, 1879,
TELEFON PISABNE: 4687 OOBTLANDT,
NO. 177. — STEV. 177.
NEW YORK, SATURDAY, JULY 29, 1916. — SOBOTA, 29. JULIJA, 1916.
VOLUME XXIV. r-i LETNIK XXI V(
Angleži so zavzeli Longueval in osvojili gozd pri Delville.
LONGUEVAL JE PO HUDIH BOJIH PADEL V AN GLEŽKE ROKE. — ZAVZELI SO TUDI OSTALE PO ZICIJE PRI DELVILLE U, KI SO BILE DOZDAJ ŠE V NEMŠKI OBLASTI. — RUSKO VOJAŠTVO PRI CHAMPAGNE. — BOJI PRI THIAUMONTU. — BO JI V ZRAKU. — VSAK VOJAK V NEMŠKIH ZAKO PIH SE ZAVEDA, DA JE POLOŽAJ KRITIČEN, TO DA SI JE SVEST ZMAGE.
London, Anglija, 28 julija. — Današnje uradno poročilo naznanja, da so Angleži imeli daljne uspehe. Zdaj je v njihovih rokah cel Longueval in tudi Delville gozd.
Poročilo, izdano danes zvečer, so glasi:
—	Največji uspeh preteklega dne je bilo zavzetje Longtievala, s katerim smo zajeli tudi več sovražnikov.
V	bližini Pozieresa so se mož-proti-rnožu boji lkida-1 je val i eel dan.
Na vseh drugih delih fronte so bili pa budi artilerijski boji.
Uničili smo dva sovražna zrakoplova; na tla sta priletela pri Bapaume.
Angleški vojni urad je danes popoldne izdal sledeče poročilo:
—	Po hudih in dolgih bojih smo prepodili iz še preostalih pozicij v Delville gozdu celo peto brandenburško divizijo; 158 mož smo pa vjeli, med njimi tri častnike.
Cel ,gozd je zdaj v naših rokah. Odbili smo številne nemške protinapade in povzročili sovražnku ogromne izgube.
Pri Longuevalu smo še nekoliko napredovali, ravno-tako tudi pri Pozieresu, kjer smo vjeli tudi 48 nemških vojakov.
Preteklo noč so se vršili hudi artilerijski boji, kajti sovražnik je pošiljal nad naše nove postojanke grozovit ogenj.
Blizu Neuve Cbapelle je par manjših oddelkov sovra žne infanterije vrglo v naše zakope in imelo tudi začasen uspeh, toda prepodili sino jih takoj in par ranjencev je ostalo v naših rokah.
Na drugih točkah je naša artilerija obstreljevala sovražne pozicije in zakope.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Nemški vojni urad je izdal sledeče poročilo:
—	Neka nemška patrola je pripeljala na naše postojanke dve strojni puški in trideset sovražnikov, med katerim so bili tudi trije častniki.
Na severnem delu doline Somine so Angleži pošiljali na naše postojanke grozen ogenj. Popoldne so vprizorili na naše pozicije pri Longuevalu in v Delville gozdu nadvse ljut napad, ki se jim je pa deloma ponesrečil.
V	južnem delu doline je bilo več hudih artilerijskih bojev.
Na vzhodni strani reke Meuse se je francoski napad na naše pozicije pri Thiaumontu ponesrečil.
Paris, Francija, 28. julija. — Danes zvečer je francoski vojni urad izdal sledeče poročilo:
—	Na desnem bregu reke Meuse smo imeli precejšen uspeh; zavzeli smo par nemških ]>ostojank pri Thiaumontu. Na ostali fronti se je vršilo običajno bombardiranje.
Nad Verdunom se je vršilo več zračnih bojev, v katerih so naši zrakoplovei spravili na tla en nemški zrakoplov, v katerem sta bila dva avijatika; oba smo vjeli.
Popoldne je pa vojni urad izdal sledeče poročilo:
—	V Champagne okraju je oddelek ruskih vojakov, ki se nahajajo v Franciji, vdrl v sovražni zakop in ga začasno obdržal, toda pozneje ga je moral zapustiti, ker je sovražnik metal nadenj hud ogenj. Rusi so pripeljali s seboj več nemških vojakov.
Pri Thiaumontu, pred Verdunom, so Nemci vprizorili več hudih napadov na naše novo zavzete pozicije, toda noben se jim ni posrečil, ker smo poslali nadnje nepre-nesljiv ogenj.
Nenu&ki glavni stan na zahodni fronti, 28. julija. (Posebno poročilo newyorskega lista 44 World".) — Zelo tragični dogodki dogajajo na tem bojnem polju. Indija, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Irska, Škotska, Anglija in Francija poskušajo zdaj z neprimerljivimi napadi streti nemško črto. Na vzhodu pa pritiskajo Rusi na nemške armade, ki so pod Hindenburgom, princom Leopoldom, von Liusigenom itd.
Vsak mož zdaj čuti, da je vojna prišla do svojega viška... ^
London, Anglija, 28. julija. — Glasom uradnega poročila, je vee nemških zrakoplovov napadlo vzhodno angleško obalo.
—	Število zrakoplovov, — nravi poročilo — še ni znano. Poročila pravijo, da so letalci prišli preko Yorkshire in Lincolnshire. Vrgli so bomb. toda uspehov niso
imeli nobenih. —
Srbi in Bolgari.
Severno od Vodena se je vnela vroča bitka med Srbi in Bolgari. — Bomba na železniški progi.
Pariz, Francija, 28. julija. — Havasova brzojavna a<?entura je dobila iz Soluna poročilo, da so zaceli Srbi z ofenzivnim prodiranjem proti bolgarskim četam, ki se nahajajo v Grški. Srbi so zavzeli več višin ter odbili vse bolgarske protinapade. Srbi bodo poskušali pregnati Bolgare iz postojank, katere imajo šest ali sedem milj južno od grške meje.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Vrhovno poveljstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo :
Severozapadno od Vodene, se je vnela vroča bitka med Srbi in Bolgari. Proti večeru so se morali Srbi z velikimi izgubami umakniti.
Atene, Grško, 28. julija. — Železniška zveza med Sofijo in Ku-stendilom je prekinjena. Na železniški progi je eksplodirala bomba ifi jo razdejala. Zaprli so več oseb. ki so baje odgovorne za to dejanje.
Kustendil je v Bolgarski, milj jugozapadno od Sofije.
40
Rusi v Rumunski.
Rusi so baje "pomotoma" prekoračili rumunsko mejo. — Odločen protest rumunske vlade.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Zadnji čas se je že večkrat dogodilo, da so manjši ruski oddelki prekoračili rumunsko mejo v severnem delu okraja Dorohoi. To so bili večinoma begunci, ki so pobegnili z gaiiško-besarabskega bojišča na nevtralna tla.
Rumunska vojaška oblast jih je razorožila ter jih poslala v koncentracijski tabor. Bumuni se sprva niso veliko menili za to. Veliko razburjenje je pa nastalo po celi Rumunski, ko se je te dni izvedelo, da je dva ali tritisoč ruskih vojakov prekoračilo mejo pri Ma-morniei ter zasedlo nekaj ozemlja.
Kralj je takoj sklical kabinetno sejo, pri kateri se je sklenilo ruski vladi oster protest.
Ruski poslanik v Bukareštu je dobil ostro noto, v kateri je zahtevala od njega rumunska vlada, da mora nemudoma pojasniti celo zadevo. Istočasno je odpotoval proti severu general Petrascu ter vprašal ruskega generala Kellera za vzrok njegovega prihoda. — Keller mu je odvrnil, da je prišel s svojimi vojaki pomotoma na rumunska tla, ter da ni dobil od ruskega generalnega štaba nikakega povelja zasesti rumunsko ozemlje.
Ruski vojaki so se še isti dan u-raaknili preko meje.
DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V 8TABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju.
To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K.
Brezžične pošiljat ve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako m urin« kje kaka napaka.
Kdor šeli poslati na ta način denar t staro domovino, mora na-t a n S n o napisati 'naslov in dodati: poHJt naj aa po brafičnam fanojavu.	_____
M Ocrtlaaift M« Mmr K, %
(i, ■ - -i
Nezaslišnost.
Zdr. države in Mehika.
Nemško vojno sodišče je obsodilo Med obema državama je prišlo do na smrt kapitana Fryatta; usmrti- sporazumljenja, da se bosta podvr-'
tev se je že izvršila.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Nemško vojno sodišče je obsodilo na smrt kapitana Frvatta, ki je poveljeval parniku Brusseless", angleški trgov, parnik, last Great Eastern Raila, ki ga je pretekli mesec vjel nek nemški torpedni rušilee: kapitan je bil usmrčen. To je pa nemško vojno sodišče storilo raditega. ker je 28. marca 191f> poskusil iiolopiti nemški podmorski čoln 1-33. Nemci pravijo, da je submarin, ko se je pojavil na površju razvil nemško zastava in dal Fryattu znamenje, da ustavi, česar pa kapitan ni storil, temveč je svoj parnik z največjo hitrieo obrnil proti submarinu, hoteč ga potopit'; to ni storil, ker je podmorski čoln še pravočasno izginil pod površino.
Kapitan je pozneje dobil od angleške admiralitete priznanje. Sam je pripoznal, da je to delal po naročilu admiralitete.
London, Anglija, 28. julija. — Ko je prišla v London vest o usmrtitvi kapitana Frvatta je nastalo veliko razburjenje, zlasti pa še v zunanjem uradu.
Ameriški poslanik Page je takoj dobil noto, v kateri ga zunanji lira d prosi, da poizve od poslaniki Gerard a v Berlinu vse podrobnosti. —
Baron Newton, podtajnik za zunanje zadeve, je podal sledečo izjavo:
"Ta slučaj je bolj zgražanja vreden kot pa oni, ko so Nemci usmrtili strežnico Cavel.
"Upoštevati se mora, da takrat, ko je kapitan Frvatt poskušal zadeti v podmorski čoln, niso nemški submarini dajali nobenih signalov onim parnikom, katere so hoteli potopiti.
Washington, D. C., 28. julija. — Tu je nastalo veliko zanimainje za Frvattov slučaj. Največ se jih je izrazilo, da je to postopanje brutalno.
Vlada Združenih držav se zelo zanima za slučaj, obenem se pa boji, da bo imelo to kak upliv na nemško propagado za obnovljenje vojevanja s podmorskimi čolni.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za. morejo le zamudo. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanee-ljive ameriško banke, a katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poii 1 j an ju denarja.
				
	Cene		:	
K	«		K	$
S.. . .	.90	1	120....	16.80
10____	1.60	1	130....	18.20
15....	2.30	1	140....	19.60
20....	3.00	1	150____	21.00
25....	3.70	1	160....	22.40
30....	4.40	1	170....	23.80
35....	5.10	1	180....	25.20
40....	5.80	1	190____	26.60
45....	6.50	!	200----	28.00
50____	7.20	1	250____	35.00
55----	7.85	1	300____	42.00
60....	8.55	1	350____	49.00
65....	9.25	1	400....	56.00
70....	9.&	1	450....	63.00
75....	10.65	1	600....	70.00
80____	11.35	1	600____	84.00
85....	12.05	!	700....	98.00
90____	12.75	1	800____	112.00
100....	14.00	1	800....	126.00
110....	15.40	1	1000....	139.00
i
i,
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na aapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik Ust v roke, se pri nas osne morda ie večkrat
^TVRDKA FRANK SAKSKR, m OortkfOt it, Knr Tert; M. T.
gli mednarodni komisij.
Washington, D. C., 28. julija. — Danes je prišlo do sporazumljenja med Združenimi državami in Mehiko, namreč, da še bo vse mehiške zapletljaje rešilo potom mednarodne komisije; do sporazumljenja je prišlo tako. da so Združene države potrdile predlog mehiškega predsednika Oarranze.
Mednarodna komisija bo imela mo razpravljati in odločevati v vsaki točki, ki je povzročala nevarnost, da bi se končali prijateljski odnošaji med obema deželama.
Glavna točka, za katero se bo šlo, je seveda ta, da se bo odstranilo nevarnost vojne, toda poleg te bo pa še druga, namreč, da se bo kaj storilo za trajen mir, za trajne prijateljske Adnošaje med Združenimi državami in sosednjo Mehiko.
Iz zanesljivih virov se je dozna-lo, da bo predsednik Wilson imenoval tri može, ki zavzemajo važna mesta, kateri bodo zastopali pri konferenci Združene države.
Mr. Aredondo, mehiški poslanik v Wasliingtonu, je uradno naznanil, da je okoli 10,000 Carranzistov na sledu Villi in njegovim privržencem.
Uradno tudi naznanja, da je Villa šp živ.
Rusi in Turki.
Busi poročajo, da še vedno napredujejo. — Turški napad na ruske ladje z zraka.
Petrograd, Rusija, 28. julija. — Glede bojev v Kavkazu je vojni u-rad izdal danes sledeče poročilo:
"Napredovanje naših čet v Kavkazu se nadaljuje. Neka naša patrola je na potu proti Syvasski-ju vjela enaintrideset turških častnikov".
Pariz, Francija, 2S. julija. — Predsednik Poincare je poslal ruskemu carju brzojavko, v kateri mu je čestital nad padcem Erzin-gana. — Car se mu je zahvalil.
Carigrad, Turčija, 28. julija. — Turški vojni urad je izdal poročilo, glaseče se:
"Naši zrakoplovei so poleteli nad otok Tenedos in vrgli na sovražne ladje več bomb.
"V Kavkazu je našem desnem krilu prišlo do spopada meti našimi in sovražnimi patroljami; sovražne patrolje so se morale umakniti, imele so velike izgube. V sredi črte in na levem krilu se ni nič posebenga dogodilo.
"V vodovju pred Smirno se je vršila mala pomorska bitka".
Grozna vročina v Chicagu.
Chicago, III., 28. julija. — Delavci v Republic Iron and Steel Co., v East Chicagu, in pri Interstate Iron and »Steel Co. v South Chicagu, niso včeraj prišli na delo, vsled neznosna vročine, česar posledica je bila, da sta obe tovarni zaprli svoje naprave in bodo o-stale zaprte, dokler ne bo vročina prenehala.
Temperatura zadnjih par dni je bila v tovarnah od 140 do 160 stopinj.
Vsled vročine je danes umrlo 32 oseb.
Vremenski preroki pa še vedno prerokujejo, da se bo vročina nadaljevala.
Prepovedan uvoz opičja in kokaina.
London, Anglija, 28. julija. — Izdana je bila kraljevska prokla-macija, s katero se prepoveduje vsak uvoz opija in kokaina v angleško kraljestvo.
Osem angleških ribiških paznikov je potopljenih.
London, Anglija, 28. julija. — Nek nemški submarin je napadel skupino angleških ribiških čolnov, ki so bili na lovu na slanike. Osem parnikov oziroma čolnov je bilo potopljenih. Moštva so se rešila in pristala -v Tynimouthu, severno-morsko pristanišče.
Ruske čete zavzele Brody. 70,000 Turkov na Ogrskem.
NEMCI POROČAJO, DA SO ČETE BAVARSKEGA PRINCA LEOPOLDA PREMAGALE DVA RUSKA ARMADNA ZBORA. — RUSOM SE JE POSREČILO PRODRETI AVSTRIJSKO FRONTO. — AVSTRIJSKI CESAR JE BAJE ODPOTOVAL V BUDIMPEŠTO. — MED OGRI JE ZAVLADALO VELIKO RAZBURJENJE. — POROČILO ZASTOPNIKA ČASNIKARSKE ZVEZE. — PRODIRANJE OB SLONEVKI.
Petrograd, Rusija, 28. julija, — Ruske čete v Volini-ji so si priborile veliko zmago. Po hudem boju so zavzele mesto Brody, ki leži .18 angleških milj severovzhodno od Lvova.
Avstrijsko-nemška fronta jugozapadno od Lutska je prod rta. V zadnjih 24 urah so vjeli Rusi 9,000 nemških in avstrijskih vojakov. Med jetniki se nahajata tudi dva generala.
Ruski generalni štab poroča:
—	Danes zjutraj smo zavzeli mesto Brody. Koliko vojakov smo vjeli in koliko vojnega materiala smo zaplenili, se dozdaj še ni moglo dognati.
Popoldansko poročilo ruskega generalnega štaba se glasi:
—	Zapadno od Lutska smo stopili zopet v ofenzivo in prodrli sovražniško fronto. Vjeli smo dva generala, dva pol kovna poveljnika, 24 častnikov in skoraj 9,000 navadnih vojakov. Zaplenili smo 40 topov in šest strojnih pušk.
V	dolini reke Slonovke neprestano prodiramo. Sovražnika zasledujemo v smeri proti Brodyju.
Del mesta Brodv je v plamenih.
Petrograd, Rusija, 28. julija. — Rusi so zavzeli mesto Brody v petek ob polsedmili zjutraj. Pri Krevu se je vnela vroča artilerijska bitka. Med bojem smo izstrelili nek nemški aeroplan, ki je padel na tla za sovražniško bojno črto.
Na nekaterih mestih se nam je posrečilo za par milj prodreti.
London, Anglija, 28. juli ja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Švice poročilo, da je dospelo na Ogrsko 70,000 Turkov, ki bodo poskušali ob strani Avstrijcev zabraniti Rusom prihod v Ogrsko nižino.
Da se jim bo to posrečilo, je le malo upanja. Po ogrskih mestih vlada silno razburjenje. Madžari so prepričani, da se Avstrijcem ne bo posrečilo zavstaviti ruskega ofenzivnega prodiranja.
Cesar Franc Jožef je odpotoval v Budimpešto.
London, Anglija, 28. julija. — Zastopnik "Časnikarske Zveze", ki se nahaja v glavnem stanu Hindenburgo-ve armade, je sporočil preko Berlina:
—	Vsa prizadevanja Rusov, da bi prodrli Hindenbiu--govo fronto, so bila brez uspeha. Ogledal sem si fronto pri Kekkavu in sem marsikaj zanimivega doživel. Bil sem v strelnih jarkih, katere so še malo prej Rusi z vso silo obstreljevali. V neki baraki je rekel nemški poveljnik vojakom:
"Danes je tukaj ameriški časnikarski poročevalec. Povejte in razložite mu vse, kar hoče vedeti. Jaz ga bom pustil samega pri vas, tako da vam bo lahko neovirano stavil vprašanja."
Poveljnik in častnik so zatem zapustili barako.
Najbolj se mi je čudno zdelo ker sem le malo s kom govoril, ki bi bil sovražnik Amerikancev. Zelo značilen se mi je zdel sledeč odgovor nemškega vojaka:
"Mi nimamo ničesar proti Amerikancem. Res je, da uporablja sovražnik ameriško municijo, toda kaj zato.' To je politična stvar, ki nam pa nikakor še ne daje pravice, da fc>i sovražili "Amerikance".
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Na vzhodnem bojišču se vrše ob fronti bavarskega princa Leopolda zelo vroči boji. Včeraj sta dva ruska armadna zbora navalila na rusko fronto med Skobovo in Gorodiščem, dve ruski diviziji sta pa napadli nemške pozicije pri Šari. Te dve divizji smo šestkrat zaporedoma odbili.
Bitka se še vedno vrši in se za nas še precej ugodno razvija.
V	Voliniji je odbil general Linsingen vse sovražni-ške napade.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Veliki nemški generalni štab poroča:
—	Na fronti armadne skupine generala Hindenburga se ni situacija zadnjih 24 ur čisto nič izpremenila.
Ob fronti bavarskega princa Leopolda so začeli Rusi znova napadati. Bitka, ki se je vnela pri Gorodišču, še ni končana.
Pri Postomiti so pregnale avstrijske čete sovražnika z njihovih postojank.
Dunaj, Avstrija, 28. julija. — Avstrijski generalni stab poroča:
—	Po bitki, ki je trajala cel dan in celo noč, se je sovražniku posrečilo prebiti našo bojno vrsto ob cesti, ki vodi proti Brody.

; I M ■ i
GLAS NARODA
«
GliAŽS frA&QDA. 29. JUL.1916.
"ems NAROBA"
L WiNdijMy.) PLOVXKIO PUBLOSHUfQ 00.
(a torporatk*.) LOTTIB BPnCDIK. Triiw.
nd aUfMM of aton ofOosri:
Pi Onrtlsndt Htmt, Boroogb oC Mik-Uttu, Rtw T«A City. H. T.
teto valja Uat m Ameriko fa C>atd<	13.00
a pol	U0
a Mo leto m BMto N«w TocC. COO
■	pol let« m meto Nov Ior|M 2 00
■	lrt«t« »mM«	C 60
■	. ■ pol loU	2.68 , « « atrt 1.70
-fclJtH NARODA" lrtfcja rak dtt litml oed el J la prmmlkor.
"fllll NiBODA-
("VoAeo of tbe People") toffl »m day except Bondaj« UM Holiday*. RcMcrtptloB yeerly 00.
* d v (!i tlonoeot an mbmbL
|>epUl brae podplaa la oepfanoeti at aa
prloMnjeja Maa« kaj ae bUtoroll pollUatl M *
Mooer Order. Vrl apremembl kraja naročnikov pretimo, da ae nam tudi pre jtaje kt> ; MvelIHe ttmmnm^t, da hitreje aaj-demo naalomlka.
Doplaoia la poKlJatrua naredita ta aaalor: % "ti L AS NARODA"
■3 fVwtlaPdt St.,_New Yor» Ctty.
Telefon 4087 Oortlandt.
Za sklad.
Yr>te darovah-ev za sklad se od dne do din* vei'-a jo. Svota, ki je nameujetut slovenskim frvi-/»-in v Ktari domovini rw|»r^«tno narava.
7. »ciljem smo brali članek v 'Gla m!u K. S. K. 4.', « v«*likoduM»um darn Mr. Matij«- Pojrorelca. Mr. Pojforrl«1 j*- naložil ajtlOti na ban-k i, kj'-r bodo fnx'akali koii<-a vojne. —
Tudi drujri dobrotniki in darovalci sp oglašajo. Razna slovenska društva priredila ve*eliee, ka-terih <*i»ti dobbVk bo namenjen
skladu.
Čimdalj 1«» trajala vojna, teiu-veeja bo beda v > t a rem kraju in tem ve.'- se bo uabrulo v Ameriki za plovetjhke reveže.
Pri vsaki priliki m- mora povd&r-jati. da j«' denar namenjen »lo-venskim revežem, ne (»a kaki družbi ali korporaciji, katera bi ga ne razdelila jkj naši želji in volji.
Kot vsaka dobra stvar je naletela tudi ta na nekdj nasprotnikov. A koru v no vedo, da je treba pomagati, nočejo tega z besedami pri poznati.
Vsakovrstne dokaze navajajo, in
prizadevajo preprečiti oziroma zmanjaati uspeli.
J • t i zapoe<*ti akeiji si ne upajo tuSl.M Uo nastopiti, vedoe, da bi naleteli pri narodu na velik odpor.
Ti ljudje so opozieionalei po po-klieti.
Pred kratkim smo brali, da se je ngitaeija zato za eel a, ker je nas K bi venec v Ameriki začela peci vest.
To je res.
Vsakega, ki labko da in noče da-ti, mora peči vest. Vest pa mora pee i tudi vsakega, kateri poskuša preprečiti, da bi se toliko ne nabralo kot bi se lahko.
Trditev, da bi ne bili s par tiso.'- dolarji slovenski reveži nič na boljšem, je smešna. Takisto tudi trditev, da ne bo mogoče dognati /a njavečje reveže.
•Jasno je, da vsem Sloveneem, ki ko v potrebi, ne moremo pomagati. Zato bi ne zadostovali miljoni in miljoui.
Na Primorskem je naprimer eela vrsta porušenih vasi. Pomagajmo onim, katere je sovražnik najbolj o pustošil.
l e j*' v kaki vasi deset družin brea očeta, pomagajmo najrevnejši družini med temi desetimi.
Sploh se pa zaenkrat Se ne da govoriti, kako in med katere bomo - razdelili denar.
Glavna stvar je, da ga kolikor mogoče veliko naberemo. Z dvema tisočakoma lahko več pomagamo kakor z enim. Ako naberemo sto-tisočak, lahko žnjim stokrat več pomagamo kot z enim samim.
Cas je drag, niti minute ne smemo zamuditi, kajti veliko smo že zamudili.
Nesmiselno bi bilo čakati konea vojn« in Šele tedaj kaj ukreniti za T>omoč starokrajskim revežem.
Takrat bi bilo prepozno.
Podrobnejših poročil iz starega krjja nam ni treba čakati.
Vsem je znano, da je nastala po celem Slovenskem strašna beda," da ljudstvo strada ter da slovenski narod ni imel Se nikdar tako strašnih časov kot ravno zdaj.
To vemo vsi, brez razlike. — Več nam ni treba vedeti.
Nesmiselno bi bilo čakati potrdila, da je res vse tako kot je nam znano.
Že vnaprej vemo, kakšna bodo pisma, ki jih bomo po vojni dobivali iz starega kraja.
Prepričani smo, da bo v njih več tarnanja in prošnja kot jih je bilo v zadnjih pismih, ki smo jih dobili.
Kaj hočemo torej še vedeti razen dejstva, da je povsod beda?
Wmo nadalje tudi, da vlada v prvem hipu ne bo imela denarja za pomoč. V slučaju da ga bo nekaj imela, bo pomagala najprej Nemcem in Madžarom. — Predno bodo prišli Slovenci na vrsto, bo gotovo svote že desetkrat zmanjkalo.
Lahko je reči: škodo, ki je nastala po krivdi vlade, mora vlada povrniti. Stokrat lahko rečemo, da mora, toda vlada ne bo.
Narodi v Avstriji morajo biti enakopravni! — se lahko reče.
Desetletja in desetletja že zahtevajo Slovenci enakopravnost z Nemci. — Ali jo imajo 1
—k.
Dopisi.
Conemaugh, Pa, —, Slovenska pesem je zopet zaorila iz grl vrlih pevcev Slovenskega delavskega pevskega društva "Bled" v C on emau ghu. Za nekaj časa je društvo opustilo vaje, toda postalo nam je predolgočasno. Na-vajeni smo peti, saj je vsakemu itak znano, da prepeva vrli 'Bled" /e enajsto leto, radi tega smo se /opet .vstali in pričeli vaditi u-mt-tio- slovenske, pesmi, hi sieer pod vodstvom naš« $ru znanega pevovodje V. Navinšeka. Dne 15. novembra t. L bo ]»oteklo eelih enaj-t let, odkar se je "Bled" v stano vi!, kljub temu pa so še nekateri vstauovui j»evei pol.-g in še za^nui h j ili glas za Bled. Na v.sak način bode **BIed" obhajal prihodnjega novembra svojo 11-letnieo, kar bo nekaj zanimivega, iu vnaprej k=uo prepričani, da bodo rojaki in rojakinje nas v velikem številu obiskali. Menda, ako se ne motimo, je "Bled" najstarejša slovensko pevsko društvo v državi Pennsylvania. Prakse in skušenj ima tudi dovolj, vendar si Želi š*- več in zopet več umetnih pesmi, katere bodo imeli priliko slišati naši rojaki po vseh naselbinah Združenih državah ameriških v najkrajšem času. Seveda t* »do nekateri ugibali, kako bo to! mogoče, ampak vendar bo res, to-raj malo potrpljenja in vse se bo dokazalo. — Kar s«1 tiče podpornih društev, jih je pri nas jako veliko; skoraj vsa. zelo lepo napredujejo. — Dela se dovolj dobro, zaslu/i se pa ne tako, kakor pred leti; poleg tega je pa tudi vs»* dražje kot j« bilo kdaj poprej. Hrana, obleka in sploh vse drugo je pri nas in menda povsod jako drago, tako, da le malo centov ostane za v dobre namene in razvedrilo. — Sedaj pa nekaj s' pota. Dne 15. julija sem se mudil ]>o trgovskih opravilih v New Derrv, Pa. Obiskal sem rojake J. Skotiča, J. Pinozo in še več drugih. Moram pripo/.nati, da tam rojaki bolje zaslužijo kot pa pri na«, kar jim iz vsega srca privoščim, saj zato smo vsi prišli v to ljubo Ameriko. Bil sem nadvse prijazno sprejet in fino postrežen, tako, da si nisem niti predstavljati mogel, kako ao ondotni rojaki postrežljivi in prijazuf s tujcem, ko pride v njihovo naselbino. Hvaležen sem jim bil, posebno Mr. ČSkofieu in njegovi soprogi, ki sta me tako lepo in rojaško sprejela iu postregla, izrekam najlepšo hvalo. Rojak Pinoza mi je' pripomogel veliko pri trgovini/ kajti on je zmožen jako gladko govorit: italijanskega jezika, in' ine tako priporočil iiied ondotni-! mi Italijani v spremstvu Mr. SJco-' fiča. Hvala vama, rojaka! Veruj-1 ta mi, če bom imel jaz kdaj pri-' liko vama to povrniti, bom to drage volje storil. Živela! Ko ae je že stemnilo, sem napojil in na-futral mojega Auto-Calita in sva' zdirjala proti Latrobe, Pa., kjer sem ostal jaz in Čali preko noči. Drugo jutro sem zopet odkuril proti Whitney, Pa., kjer sein našel najprvo znane rojake J. Arhfl, F. Kolenea, M. Tratarja in več drugih. Sprejet sem bil zopet po rojaško in tudi v trgovskih ozirih so mi sli rojaki jako na roke, za kar se jim jako lepo zahvaljujem.
Proti večeru sva jo pa pihnila z mojim Čalrtom proti Pittsburghu iu v teku dveh ur sem že gledal zloglasni Smoky City Pittsburgh. Tam sem drugi dan opravil svoj posel in se zopet povrnil na svoj dom. To potovanje, katero sem napravil v treh dneh, je bilo dolgo nekako 600 milj. Je sicer za tri precej dolgo potovanje, vendar moj t ali ni prav nič jamral in tarnal, da bi bil truden, pač pa veselo zavriskal, posebno, kadar je srečal fante na vasi. če je pa zapazil dekleta, tedaj pa je pričel tako vriskati, da ga je bilo le težko pomiriti. Prišla sva domov brez truda, pač pa vesela in zadovoljna. da najti so rojaki talro prijazno povsod sprejeli in nama šli jrovsod na roke. Toraj hvala ponovna vsem skupaj! — Novic pa v našem mestu ni posebnih za sedaj. Vse, kar imam poročati, je, da bo v tem tednu odprl trgovino /a keglauje in pools naš dobro poznani rojak Louis Strmec, in si-eer na Main St. Roj-aki bomo že vedeli zahajati k svojemu rojaku in u-/.iti par kratkočasiiih uric na keglišču. Cul sem, da je Mr. »Strmec obljubil onemu, kdor bo prvi zadei Eeca (prvega) eno fino vir-žinko iz starega kraja. Če je to res, bomo še videli. S pevskim pozdravom! — Ivan Pa j k.
J. S. K. J.
Zadnji čas se je oglasilo precej članov naše Jednote s svojimi nasveti v jednotinem glasilu; to znasči, da se je zanimanje nekoliko oživilo, popolnoma pa še nein sedaj je skrajni Čas pričeti z razpravo v polnem obsegu.
Vsak elan oziroma članica, ki ima kak inasvct za dobrobit Jednote. naj izrazi svoje mnenje v jednotinem glasilu. Nekateri dopisniki poživljajo glavne odbornike, da naj ti p»*\ t povedo svoje mnenj o m pokažejo ostalemu članstvu stališče, katerega bixlo zastopali na bmloči konvenciji. Vse te zahteve se meni vidijo o-pravieene, in ker »eni shirajno nekoliko iu te resi ran v glavnem odboru J»-diiote, si štejem v dolžnost obeliKlaiiiti nekaj mojih skromnih idej, katere naj cen j. delegatje in članstvo v splošnem raz mot r j vajo in to v interesu Jednote.
Z velikim zanimanjem eitam spise, tikajoče s«* Jednote. v katerih se najde več dobrih nasvetov. Večina dopisnikov, kateri so se dosedaj oglasili, so izrazili svoje mnenje o centralizaciji bolniške podpore; nekaj jih je mnenja, da se mora centralizacija odstraniti, več pa jih je, da naj cen-tralizacija ostane. Dopisnik iz Pueblo, I'olo., piše nasproti centralizaciji v 170. št. (». N.; da bi tembolj vtemeljil svojo opozieijo, poudarja: ' Treba je, da preskrbimo, da nam bo bodočnost zagotovljena, da bomo člani sigurni, da bomo dobili podporo..." itd. Po mojem mnenju bo sigurnost za podporo precej slabša, če odpade centralizacija, kajti večj< sigurnosti za podporo ne moremo »meti, kakor če imamo garancijo od vsega članstva Jedno»te. Zgodilo se je že pri nekaterih društvih za easa, ko so društva še sama plačevala bolniško podporo da so propadla edino radi tega ker je bilo veliko bolnikov, pod pore pa niso mogli izplačati. Tc se pri manjših društvih kaj lah ko zgodi, kakor se je že dogaja lo. Ce smo v resnici za združenje se sami v svoji organizaciji nt razdružnjmo, in če hočemo, di bomo kdaj dosegli one prevzviše ne eilje združenja, ne hodimo na zaj, temveč naprej!
Misel združenja pri naši Jed noti še ni minila, dasi nismo m zadnji konvenciji volili za to no benega pripravljalnega odbora sklenjeno je pa bilo, da se ideji ! združenja pri naši Jednoti oživi i ko nastanejo za to povoljne raz mere. Ko se je sprva pisalo in m široko razpravljalo o združenju I smo bili večinoma mnenja vza j jem no, ne glede na finančno sta I nje ene ali druge organizacije I Ta patrijotizem je danes minul t združenje je le še mogoče po čist (trgovski podlagi, kar se pa lahk< zgodi, seveda ne brez truda ii , brez neizogibnih stroškov. Leto; imamo dve konvenciji skoro na enkrat; društvo sv. Barbare b< zborovalo nekoliko poprej kot na ša Jednota. Ti dve organizacij imata lepo priliko za združenje Društvo sv. Barbare bo prvo zbo rovalo; naj se izreče, da se združ z J. S. K. J., preračunati naj di svoje premoženje napram Obvez nostku državnemu aktnarju. Kon veneija J. S. K. J. naj ukrene isto
obe organizaciji pa naj preskrbi-] ta, da bosta solventni, predno se 'združitev zvrši, kot zahteva Mo-j I bile zakon, kateri bo prejalislej; uveljavljen v večini državah. To , je prvi korak, ki je potreben za 'združenje, drugo naj se pa pozne-'je ukrepa, ko bo to storjeno. I 1 Ve." dopisnikov je izrazilo želijo, da bi se ustanovil pri naši 1 .Jednoti še en ali več posmrtnin-| jskih razredov. Potrebno je, da se'.
■	ustanovi posmrtninski razred za
' $250.00; s tem se bo lažje zdru- J žiti z društvom sv. Barbare, ki iuia uveljavljen tak razred. : '
Bolniška podpora je vezno j vprašanje, katero še ni rešeno pri nobeni slovenski podporni organi-j zaeiji. Težko ga bo povoljno n1- 1 šiti v teh kritičnih časih, ker si-'muliranje povsod cvete. Nekateri J dopisniki priporočajo, da bi se ^
ustanovilo pri naši Jednoti še dva
1 j
'razreda za bolniško podporo za #
•	.$2.00 oziroma fjci.00 na dan, kot J je naprimer pri S. N. P. J. Ta sistem, v kolikor sem jaz opazil iz lastne skušnje, se še ni skazal
. praktičnega. Do $2.00 podpore na . J dan bi jaz prijioročal, tretjega pa nikakor ne. Po mojem mnenju imamo podporne organizacije za- j f to, da se v slučaju bolezni s podporo preživljamo, dokler smo za ^ delo nezmožni. Tri dolarje na dan je pa precej več, kot, povprečen delavec zashiži na dan; marsika-' teri član podaljša bolezen za teden ali več, 'kar mu pride kot dober "šilit". Kakor pri vsaki stva-: ri, je tudi pri tej potreba gotove I meje in ukreniti tako, da. se ne bi
•	mogel noben član na d za varovat i ' za boLnrsko podporo. Marsikateri 1 član se pritožuje, ker imamo ves
-	čas naklad za v bolniški sklad, pri tem pa ne pomisli, da ravno' naša Jednota poleg podpore pla-
' čuje višje odškodnine kot katerakoli druga slovenska Jednota, poleg tega pa še odpravnine in za
■	gotove operacije, vse to iz bolni-
■	škega sklada. Za bolniški sklad ' smo pri vseh J »nI not ah in Zvezali ' skoro enaki, ker nimajo nakla-
k do v, imajo pa gotovo deficit. V,
•	tem ni nikakih sredstev, ki bi pripomogla k temu, da bi se manj
■	plačevalo in več prejemalo, z ma-' ilo podporo in z nizkimi odškod-, 'ninami je tudi malokdo zadovo-' i Ijen.
Drugo važno vprašanje, ki bo
I	za rešiti na bodoči konvenciji, je
■	jediiotiiio glasilo. Mnogo članov je, ki žele lastnega glasila, eden
i tistih sem tudi jaz; na drugi stra-'
-	ni se pa lmjiino ogromnih stroškov, ki bi pri tem brezdvomno'
>	nastali, poleg tega je pa še težko
■	dobiti dobrega urednika in kak-|
-	Soo stališče naj bi zavzemali. Pri
-	K. S. K. J. imajo lastno glasilo,1,
-	ravno tako pri S. N. P. J. Prvo je
•	strogo katoliško, drugo pa je ure-! : jevano 'bolj v naprednem duhu ;
-	tako je tudi v splošnem stališče'
i pri teh dveh Jednotah. Mi pa v 1 , tem pogledu zaenkrat nismo ne
•	krop. ne voda...	j'
Sedanje glasilo nas ne stane , mnogo; bilo je dobro za Jednoto. . v preteklosti, ko je Jednota naj-j L bolj razcvitala. zakaj ne bi bilo]
-	tudi za v bodoče? Aloje mnenje i je, da naj bi vsak član(ica) pre-j » jemal glasilo najmanj enkrat na
>	teden, izvzemši le, kjer sta mož in'
-	žena oba člana, naj bi zadostoval
-	en iztis; v taki tedenski izdaji
-	naj bi bile priobčene vse jednoti-, ne zadeve. Sedanje glasilo stane , člana J. S. K. J. $2.00, če se ga
-	naroči, enkrat na teden za člane/
>	kateri nočejo dnevnika, pa upain,!
-	da bi ga lastnik lahko izdajal od
-	50<i do na leto. (Poživljam | lastnika G. Nr, da se izjavi, če bi
f» sploh sprejel tako ponudbo in za i kako ceno.) Prepričan sem, da bi
-	postalo zanimanje za Jednoto več-
-	je, če bi vsak član prejemal glasilo in s tem imel več vpogleda v
_ poslovanje Jednote. Tako glasilo, a ki bi stalo 50^ na leto ali malo _ več, naj bi bilo ohligatno, tako da bi si ga moral vsak član naročiti, a izvzemši le, kot sem že prej ome-: nil.
.. Navedel sem nekaj nasvetov, vi a člani in članice pa odločujte in , sodite!
Joseph Pišhler.
Rock Spring, Wyo.
l!
i Nemci so zaplenili angleški parnik.
0 London, Anglija, 27. julij. —
II	Neka nemška pomožna križarka je 9 zaplenila angleški parnik "Eski-
mo", last "Wilson" črte. 0 Reuterjev poročevalec pravi, da "je nastala v Norveški raditega ve-liko razburjenje, kajti pravijo, da je nemška križarka to storila v t norveških teritorialnih vodah. — ^ Medtem pa Nemci pravijo, da so jo vjeli pet milj od obrežja.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Padec Erzingana.
Da je Rusija okrevala na rani, katero je dobila pred osemnajstimi meseci v Oaliciji, je zopet, oči-vidno. namreč, ko je kavkaška' irmada zavzela važno mesto v Armeniji, ki je bilo dozdaj v turških rokah.
Ko je nadvojvoda Nikolaj Ni-kolajevič meseea februarja, letos, zavzel mesto in trdnjavo Erze-rum, je pokazal, da bo Rusija zopet postala upoštevanja vredna' vojaška sila. kljub temu, da je bila okoli deset mesecev poprej doživela v Poljski, baltiških pro-vineah, Galiciji in Volhiniji stra-' Sen poraz.
Erzerum je padel ravno, ko je za zaveznike nadvse slabo kazalo. Rusija j^ bila na celi njeni zahodni fronti v defonzivi in je svoje obrambne postojanke imela v no-trajnosti svojega ozemlja. Francozi in Angleži niso mogli ničesar storiti Nemcem, ki so imeli izvrstne pozicije za svojo takozvano "steno", katera je bila po njihovem mnenju uerazra-šljiva. Galli-polska ekspedicija je doživela finsko in zavezniško vojaštvo je zapustilo polotok. NemŠko-av-j st rijsko-bolgarsko vojaštvo je preplavilo Srbijo, Crnogoro in" velik del Albanije. Angleška ar-j mada je takrat stradala v Kut-el-i Amari, vsled česar se je morala kmalu nato vdati.	i
Zelo slabo je kazalo takrat, le malo upanja je bilo, da bi se kaj na boljše obrnilo. Padel je pa Er-zerum in pričelo je izgledati, da se Rusiji celi velika rana, ki jo je1 dobila leto poprej.	[
Zavzetje Erzeruma je bilo velik čin, ako se pomisli, da se je to' zgodilo v najhujši zimi, da je1 transportiranje čet in potrebščin1 v Kavkazu v zvezi z velikimi tež-kočamL	I
Padec Erzemma je dal zavetnikom novega upa,, da ne bodo mogli Turki, ki so imeli leda j za-' vest, da so močni in nepremaglji-' vi. pričeti s kako kampanjo proti Egiptu, temveč, da bodo morali' v s«- svoje armade poslati proti Rusu ter ga zadrževati, da ne bi prišel v Armenijo iu jo preplavil.!
Turške armade v Armeniji in Kurdistaim so bile dobile velika j ojačenja, toda kljub temu jim ni' bilo mogoče uspešno vstavljati velikega ruskega navala.
Trsjpezunt ob Crneni morju je zgodaj v spomladi padel Rusom! v roke.	j
Nedavno je doletela ista usoda! Baibruta in zdaj š«* Erzingana, kij se nahaja okoli osemdeset, milj, proč od Erzeruma proti zahodu.I To mesto jt» bila zadnja važna! turška točka v Zahodni Armeniji.! Prihodnja točka, ki je pa manjše! važnosti, bo Sivas, ki leži 150 milj proti zahodu.
Armenija je zdaj skoro osvobojena turške vlade. Zemljevid A-zijske Turčije se je spremenil in najbrže bo ta izpreinemb« ostala tudi po vojni.
Naj se dogodi že karkoli hoče, svet in človečanstvo gotovo ne bosta dopustila, da bi Armenija zopet prišla pod turški jarem.
Kri tisočerih in tisočerih krščanskih žrtev turške brutalnosti in turškega fanatizma bo tako vpila, da človečanstvo ne bo moglo kaj takega dopustiti.
Nobena druga infamija tekom te- vojne ni bila bolj barbarska, bolj sramotna, 'kot je bilo masa-kriranje, ki so ga izvrševali Turki nad ubogim armenskim ljudstvom.
O tem turškem postopanju smo že večkrat pisali; gotovo se čita-telji še živo s|>ominjajo.
Kako daleč bo šlo rusko prodiranje, je odvisno od razvojev položaja na drugih evropskih frontah. Ako se bo vojna nadaljevala še eno zidno, potem je mogoče, da bodo Rusi drli proti Angori in tako bodo prišli do carigrajske železnice.
Rusija je zdaj dogotovila svoje delo v Armeniji in tako postala gospodarica Skoro v«'ga ozemlja vzhodno od Ornega morja.
Angleški patrolni čoln potopljen.
Berrlin, Nemčija, 28. julija. — (Brezžično preko Sayville). — V nekem pomorskem boju ob škotski obali med tremi nemškimi podmorskimi čolni in tremi angleškimi patrolnimi čolni, je bil potopljen eden zadnjih, namreč angleški patrolni parnik.
Tako poroča nizozemski list "Handelsblad".
S čolna se je enajst mož rešilo, od katerih So pa trije umrli na ranah, ki so jih dobili v teku boja.
Kaj je z osatlima čolnoma se ne ,ve, mogoče je, da sta se tudi potopila.
Doli z orožjem!
Prepričani smo, <ln ni med našimi naročniki niti onega, ki ni eital knjige "Doli z n-rožjem", katero je spisala ena največjih agitatori« zaj svetovni mir, Berta Snttner.!
Najboljši dokaz, <la je kuj i; ga res nekaj posebnega, jej fo, ker je bila pisateljica od-j likovana z Noblovo nagrado.:
Naš list bo začel priobeati. prihodnji teden na zadn ji i strani nadaljevanje le knji-' «e 41 Otroci Marte".
Z malokaterim romanom! je bilo čitatcljcm tako ugodeno kot jim ho s tem.
V zalogi imamo se nekaj' ponatisov "Doli z orožjem".! Ako se kateri čitateljev na-i taneno ne spominja vsebi-' ne. naj en iztis naroči.
Kdor hoee imeti velik dn-! ševni užitek, naj pazljivo;
prebira roman "Otroci Mar- '
|
Uredništvo.
"GLAS NARODA" JE EDI j NI SLOVENSKI DNEVNIK v1 ZI)R. DRŽAVAH. NAROCITE SE NANJ t	I
Velika zaloga vina in žganja.
^	MARIJA GRULL
Prodaj« belo vino po ---------------7Ge gallon
^aHO^Slxa&L	frno vino po................ Wc. ,,
-fl^^^HI n rožnik 4 gallone za .................... $11.00
H|v Briojevec 12 steklenic za................ $12.00
Vm^l^^^^^E	4 gallooe (sodček) ta......... f 16 00
S^^^^K Za obilno naročbo ae priporoča
^^^ 5308 St CUir Am., N. E., dewtaad, Ohi*
MODERNO UREJENA
TISKAMA ELAS NARODA
■BBS VSAKOVRSTNE TISKOVINE BBS
- IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
S	• • • •<
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
j	POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
I	VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Go.
I	I 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ee so bili osleparjeni, oropani ali ee so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v liaturalizaeijskili zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljem-e na Ellis Isiand ali pri Barge Office.
< lelasin- se ali pisile : ST A T K D K P A RT EM ENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan oil devetih dopoldne do petih popoldne in ob fredah od osme do devete nre zvečer.
Urad v Buffalo: 704. D. S. Mop-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od st-dnin do devete urt» zvečer.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA-RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRE-VELIKA!
; Nervozni ljudje
!	nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim
bo zdravje čudovito zboljSalu in živčevja pokrepilo
►	— ako uživajo
I SEVERA'S NERVOTON
<S»verov Nervoton) takoj na prvi prikaz živine r.e-pniikt. To zdravilo je bilo že popolnoma preisku-
►	ieno ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živinih neprilik. Dona&a hitro olajioo v siudajlh
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, | HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.	lW|lu(1
►	Pišite po naS cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kda, m kako
►	rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
* r,^ Severovl pripravki so naprodaj v lekarnah '-sepovsodl. Zahtevajte Severov« Zdravila. Omenile ime Severa ter se s tem obvarujte uiidomestltev. Ako ue luureto t dobm Severove Pripravke v vufi okolici, uari čijte jih od nai. Naslovite
; W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
OLAS NARODA, 29. .TTTTj. 1916
Nezaslišnosti.

HAHRI& * EWIWd. Vti
Ameriški brigadni general Albert L. Mills.
pravi, da, ako bo Ar>gl i j a dovolila prevoz hrane iz Amerike v Poljsko, ne «iiip Nemčija rabiti onih pridelkov, ki so z rasti i na poljski zemlji, za svojo armado in za svoje — nemško — prebival-sl v o.
Vprašajmo se. ako je Anglija opravičena to zahtevati.
Newvorski list "World" je dobil od svojega berlinskega kore-spondent-t dopis, v katerem pravi, ti;; mu je nek nemški diplomat rekel, da se Nemčiji ni tre-ba bati lakote, ker bodo letos dobili veliko žita. krompirja in drugih takih dobrih stvari iz osvojenega franeoskega in poljskega ozemlja.
Tako toraj! Toda. to ni edino poročilo, ki se tiče nemškega dobivanja hrane iz Poljske. Tozadevne dopise so dobili od svojih
dopisnikov tudi drugi listi, raed njimi tudi 'Chicago Daily News'.
Kdor noče vrjeti petim ali de-*<-tim dopisnikom, ki poročajo enoinisto. »otem mu seveda ni pomoči.
Anglija je dovolila pošiljati blago, seveda je dala, poleg dovoljenju, tudi svoj pogoj, katerega je opravičena dali. Nemčija skoro gotovo ravno radi tega poboja ne bo hotela dovoliti, kajti potem ne bi mogla s poljskimi pridelki hraniti svoje vojaštvo in svoje ljudstvo.
Poljski narod mora stradati, mora prositi pomoči iz Amerike, medtem ko se nemški vojaki hranijo s poljskimi pridelki!! Ali se zgražate ?
Lahko bi se posluževali poljske hrane, t( da pri tem ne bi smeli pustiti stri dat i naroda, čigar last je zemlja, na kateri je hrana zrastla.
Radi vojaških interesov Nemčije mora stradati poljski narod; ne pa radi perfidnosti Anglije!
'"Chicago Daily News", ki izhaja ravnotam kot naš slovenski tednik, ki je prinesel ta članek, je prinesel cel ducat dopisov svojega kores-pondenta Antona Czar-necki-ja. Par smo jih prestavili za naš list. Iz teh dopisov se je dal o posneti, da poljski nar«»d ne ! umira vsled vojne, temveč vsled postopanja Nemčije, ki je zdaj gospodarica Poljske in njenega j nesrečnega naroda. ' Mi mislimo, da se. kolikor se ; tiče Poljske, ne moremo zgražati j nad Anglijo, temveč nad Nemčijo.
Kar smo gori navedli, so res — i pravi! — fakti ali dejstvia!
Angleška "črna lista".
Kar se tiče angleške 44liste", je I v tem članku nekoliko pretirano, toda kljub temu, da ima "lista" mnogo manjši obseg kot je tam navedeno, se moramo nad tem korakom pertidne Anglije zgražati, in sicer bolj kot nad katerim drugim. ki ga je dozdaj storila.
Vendar prepričani pa smo, da bo ameriški protest, ki je ravnokar po romal v London, celo za devo rešil v prilog Združenih dr žav. kajti ta korak, ki ga je sto rila Angl'ja s to "listo", že ni samo perfidnost, temveč nekake perfidna budalest.
Druge nezaslišnosti Anglije.
Ako hočemo govoriti tie o dru . gih nezaslišnostih Anglije, mora rao v prvi vrsti govoriti o Ircih i V kakem položaju so Irci v an -gleškem kraljestvu, je znano, to
raj tudi ni o tem vredno razprav-j Dandanes stane vojna države-Ijati.	[dnevno velikanske svote.
Potem je postala žrtev angleške] Največje finančne žrtve mora perfidnosti majhna država Grška. I utrpeti Anglija, namreč 28 miljo-' Ako ne bi bila pa postala njena „ov dolarjev; Francija 1"» miljo-' žrtev, bi* bila postala žrtev nem- nov dolarjev ; Nemčija 25 miljonov ške perfidnosti: mogoče bi bila dolarjev ; Rusija $15.000.000 in Av-'
postala še eelo žrtev vojne.
Itd., itd.---
Nad vsem tem se zgražati!
Nemške nezaslišnosti
Poleg onih, ki so bile že gori
navedene, se naj spomnimo še sledečih :
1.	Nemčija je vdrla v Belgijo, ki je bila po mednarodnem sporazumu nedotakljiva. tO tem bomo govorili v enem prihodnjih člankov, kajti danes bi se članek preveč raztegnil.)
2.	Po mednarodnem pravu jej
strija $8,000.000.
Koliko je vojna povzročila ško-moramo 1)a poslopju in na ozemlju, kjer so se vršile vojne operacije, je težko preračunati, vendar nekateri drzni statistiki jo cenijo na pri-' bližno petdeset miljonov dolarjev.
Francoski finančni minister se je nedavno izrazil, da bo treba po( končani vojni »lati tri četrtine sve-i ta v zastavnieo.	j
(Opomba: — Direktni stroški so, oni, ki jih mora država utrpeti za1 vojaštvo in sploh za vojaške na-' mene. Indirektni stroški so pa oni, ki jih mora država utrpeti vsled
S.l o Ve n 8 ko .katol iš;kaoj
Vizite.
nepostavno nemško vo je vanje sj posledic, ki nastanejo radi vojne), podmorskimi čolni, vsled česar je izgubilo okoli 170 Amerikancev, med njimi skoro polovico žensk in otrok, svoja življenja.
3.	Nemške vojaške oblasti so obsodile na smrt žensko — Edit h o Ca vel —, bolniško strežnico, po rodu Relgijko. ki je pomagala zavezniškim vojakom poibegniti iz Belgije. Dekleta so umorili.
4.	Nemška propaganda v Združenih državah, ki je ogrožala ameriško industrijo.
Ako bi si vzeli čas, bi gotovo našli še več s ličnosti; pa recimo, da so to vse.
Ali nismo — ako smo ljudje, ki obsojamo vse, kar je obsojanja vredno, in hvalimo vse, kar je hvale vredno — moralično primo-rani, da se zgražamo tudi nad Nemčijo?
Bodimo, kot. Amerikanci pravijo, — "fair".	A—ič.
Drag "šport"
Ameriška mirovna družba, katere sedež je v Wahsiiigtonu, je sestavila po podatkih raznih znamenitih evropskih štatistikov kolikor-mogoče natančen seznam stroškov evropske vojne.
Iz tega seznama je razvidno, da so imele vse države dozdaj 140 bi-1 jonov dolarjev stroškov ; izmed
tega je bilo $59.000.000,000 direktnih, $81,700.000,000 pa indirektnih.
To število je gorinavedena družba dobila, ko je seštela skupaj Statistike sledečih najbolj znanih svetovnih ekonomov in štatistikov: Edgar Crammond iz Anglije, Henri Masson iz Belgije, Yves Guyor iz Francije, M. Barriol iz Rusije, von Renault in Rieser iz Nemčije in avstrijski minister za financo.
Iz navedenih statistik je razvidno, da se stroški z vsakim dnem povečujejo. Ako primerjamo številke, ki so označevale stroške od 1. avgusta 1914 pa do 1. avgusta 1915, vidimo, da so stroški drugega leta skoro še enkrat večji.
Stroški vojne do konca prvega leta vojne so bili, vštevši tudi stroške Turčije. Japonske in Balkanskih držav, sledeči:
tralno deželo. Anglija sme, ako ima vzrok, pošto zadržati in jo pregledati, tudi če je nevtralna, toda je jie sine zapleniti. Kot vzrok, da jo sme pregledati, je dala to. da se Nemčija poslužuje nevtralne pošte za svoje namene. Nad Anglijo s»- moramo zgražati radi njenega zaplenjevan j a pošt-1 e v tem, ker ona zapleni pošto, ki je na potu iz Amerike v nevtralno državo, ali nasprotno; nikakor pa ne raditega —- ako se oziramo na mednarodno pravo—, ker ona zaplenjnje našo pi.šlo. ki gre iz Amerik«* v Avstrijo oziroma Nemčijo, ali nasprotno.
Toliko glede pošte. - Ml s«-
radi zaplenjevanja avstrijske pošte zgražamo nad Anglijo vsled sdbičtmsti. — Ne?
Anglija — diktatorica.
Omenjeni članek pravi, da je Anglija diktatori.-a vseh vojskujočih se i'j nevojskujoeih s«* držav. Zffraiajmo se nad njo!
Vprašajmo se, kdo diktira Avstriji in Turčiji; to sta dve vojskujoči >»■ državi, lahko vzamemo še Bolgarijo. Odgovoriti si moramo, ako smo nepristranski in ako poznamo razmere ter ako smo pravični, da je diktatoriea teh treh držav Nemčija. Ako se ne zgražamo nad njo, se tudi ne smemo zgražati nad Anglijo.
Vprašajmo s«-, kdo diktira Ru-muniji. ki je nevtralna država. Odgovor: Nemčija. To se menda ne da ovreči. Toraj se moramo tudi nad Nemčijo zgražati.
Sorazmerje Anglije s Poljsko.
Clankar. ki piše o perfidnostih Anglije, pravi: "Anglija nikakor ne dovoli, da bi s«- priskočilo na pomoč Poljski, kjer umirajo ljudje ^a lakoto. V Ameriki imajo poljski uaroduo-pomožui odbori že več miljonov dolarjev za nakup živeža in provijanta za nesrečne Poljake v stari domovini; ne more s-* pa ničesar ven kaj poslati. k^r j«- Anglija zapretila potopiti (t' vsak parnik, ki bo vozil kaj Irtaga za Poljake, ali bi pa Anglija wiua to blago zaplenila. Res. ako upoštevamo to dejstvo ( , moramo reči, da so Angleži hujši od divjakov. Še celo divji narodi imajo usmiljenje s človekom, ki je padel, ali če mu godi slabo. Pomagajo mu, ščitijo ga in g.i skušajo rešiti iz bede. Angleži pa delajo ravno nasprotno..."
To je izvajanje na podlagi slabih, napačnih informacij oziroma nepoučenosti.
Angleška vlada je pred tedni ameriškemu poslaniku Page-u naznanila. da takoj dovoli pošiljati blago v Poljsko iz Združenih držav. ako Nemčija garantira, da ne bo blaga rabila aa. sebe, namreč za svoje vojaštvo, ali pa za svoje ljudstvo. Anglija ima pravico to zahtevati.
Nemčija se pozivu Združenih držav ni odzval«!.
Mislimo, da se moramo zgražati nad Nemčijo in ne nad Anglijo.
Pred par dnevi je predsednik Wilson Anglijo in Nemčijo pozval, da pustita hrano za Poljsko naprej. — Anglija je takoj odgovorita, da dovoli, ako bo predsednik Wilson imenoval posebno komisijo, ki bo imela nalogo skrbeti, da bo šla ameriška hrana v poljske želodce. Dalje pa tudi
MBfltt ,	*
Direktni:
Belgije . Francije Rusije .. Anglije , Nemčije Avstrije
$ 185,000.000 $ 2.770,000,000 $ 3,000,000,000 $ 3.640,000.000 $ 4,690,000,000 $ 2,810,000.000
Indirektni:
Belgije . Francije Rusije . Anglije . Nemčije Avstrije
$ 2,450,000,000 $ 5.165,000,000 $ 4,000,000.000 $ 6,400,000,000 $13.876,000,000 4 7.510,000.000
Koncem drugega Jeta vojne bo pa stroškov brez dvoma nekako toliko kot sledi:
Direktni:
Belgije .
Francije
Rusije -
Anglije
Nemčije
Avstrije
$ 565,000,000 $ 7.400,000,000 $ 8,775.000,000 $12,750,000,000 $15,305.000,000 $ 8,790,000.000
Indirektni:
Belgije .. Francije . Rusije .. Anglije .. Nemčije . Avstrije .
$ 4.975,000,000 $14,625,000,000 $10,000,000,000 $14,600,000,000 $32,500,000,000 $15,000,000,000
K temu se mora pa še pridejati stroške Italije, ki znašajo tudi ne veliko manj kot $11,000,000,000, namreč pet biljonovdirektnih, šest pa indirektnih.
K. Sojanov.
Ne hodite v vizite, • »lasi vas morda vabijo, uljudno vabijo rodbine. katerim se pridevajo lepi naslovi "občespoštovana". -" veleugledna" — "dobrozna-na" itd.
Če vas opomnijo, da ste pozabili svoje obljube, da jih poseti-te, tedaj se kar lepo opravičite.
—	Oprostite, stokrat oprostite, inilostiva gospa ali gospodična. da sem tako pozabljiv...
Ako pa vendarle že morate it i J v to ali ono "odlično" hišo, na-teknite si rokavice, mehke ali usnjate, osobito ako se vam roke pote, da ne umažete finih, ala-bastrsko-belin rokic, ki vam jih ponudijo pri vzprejemu.
Obujte lahke čeveljčke, da — tiho stopate; sicer utegnete razburiti živce nervoznih ljudi, in za plačilo bi vas doletela morila — psovka...
Da ne pozabim! Preden si po-krijete visoki cilinder na glavo, preštejte v mislih vse člane družine, katero nameravate obiskati. Kolikor jih je, toliko obrazov vzemite s seboj. Ako vam kdo pripoveduje bedarije s smešnim navdušenjem, držite se modro, — kakor da poslušate največjega demagoga; kadar pa konča, recite svečano:
—	Prijatelj, iz vas govori modrost ---
—	To je dražestna družba, ta Kornova obitelj! —
Tako si je zagotavljal domov grede poštni asistent Hramnik.
Dr. Korn je bil njegov prijatelj, vsaj takega se mu je delal. Vabil ga je večkrat, naj ga obišče. Šel je Hramnik k svojemu prijatelju v posete, ali. kakor gosposki ljudje pravijo, v — vizite. Tako domače priazno sta ga sprejela dr. Korn in njegova sestra Tilka, da je asistent vsako neodkrito uljudnost pri njiju kar izključil.
Ko se je malo bolj vdomačil pri Kornovih, je bil skoro sleherni dan pri svojem prijatelju.
—	Da vas snoči ni bilo, ko smo se tako izborilo jsabavali! Bil je dr. Remek. izboren tenorist, in davčni adjunkt. in potegnili smo je do dveh.
—	Obžalujem, gospodična!
Hramnik tega ni govoril z laž-
rijivim obrazom niti med prikla-njanjem. Bil je človek, ki se ni znal hliniti, marveč je povedal vsakemu v oči, kar je mislil.
Poleg te moderne 'napake' je še nekaj jemalo Hramniku pri-ljubnost, osobito med ženskim spolom: neresnične hvale ni pel nikomur.
Dr. Remek je kar pesmice skladal na čast Tilkinemu sopra-, nu; davčni adjunkt pa tudi ni zaostajal, kadar je bilo treba delati poklone njenim očem. glasu, itd.
Hramnik je zinil semintja kako besedo; a da bi tako redoma, tako sladko lagal, kakor Remek in adjunkt, tega ni mogel. Tilka pa je bila užaljena, da se Hram-nikov hrbet noče prigibati pred njo, da ga ne omagajo njene oči, da bi ga vodila na vrvici, kakor pohlevno jagnjiče.
Na pustni večer so se sešli h Kornovim stari znanci. Prišel je davčni adjunkt. nekaj drugih znancev, in tudi tenorist dr. Remek.
—	Gospoda moja, to je možato, da ste izpolnili obljubo! — je pozdravljal dr. Korn goste.
—Dobrodošli! — je hitela ognjevita Tilka; — celo vi, gospod Hramnik, nas niste pozabili, — je frazirala dalje.
Zabavali so se izborno. Muška
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA.
lah«pdmm 21. juniji 1M2 v rfriavi pMuyhrMk
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNJCL«, Box 00 Wlllock. Pa.
I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Sprlnga, Wya.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City. Pa.
PooblaSCenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVBO. 900 Chicago St. Jollet, HI.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: If J X AO PODVASNIK, 6325 Station St. E. V... Pittsburgh, Pa. t. nadzornik: JOHN TORN IČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČJ, Box 705, Conemsngh, Pa. IIL nadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNIODBOB:
Prelsednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, EaBt Mineral, Kan*. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson A?e., «. F. L>. 1. Oreea-field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predaednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11*4, Bridgeport. O, L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa IL upravnik: PAVEL OBREOAR. Box 402, Witt, Til,
Dopisi naj se poSIIJaJo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Ferurt CltT. Penna.
__Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
teljec jih je razgrel, in govorilo se je vsekrižem kakor na trgu.
Dr. Remek se je pomeknil bliže Tilke, s katero sta bila soseda, ter poltiho zapel:
Da te ljubim, i i j«* znano...
Tilka pa je vpirala svoje velike Oglastočrne oči v doktorjev«' ter odgovarjala:
Da me ljubiš, dobro vem...
Da v eni adjunkt pa sc je zibal na stolu semintja; glava mu je omahovala kakor maku, kadar za ve je veter.
—	Bog živi domovino in njene sinove, osobito take, kakor je tir. Korn! — je čenčal adjunkt, ter izukšal držati kozarec tako, da ne bi polival soseda.
Vstal je dr. Remek in govori! dolgo napitnico dr. Kornu in sestri Tilki.
Hramniku se je zdelo Remko-kovo pretiranje neprebavljivo... Kar nehote se mu je prikradel na usta smehljaj, ki je nekako hotel reči:
—	Prijatelj, lagati znaš prav izborno---
Vsi po vrsti so napijali Tilki. drug bolj pesniško od drugega. Le Hramnik je obsedel. 8 Tilki-nimi očmi so se večkrat srečale njegove, in zdelo se mu je. kakor da ga vprašuje, kdaj se on dvigne.
Tilka je šepnila dr. Rrrnktt. naj pride za njo, vstala s sedeža ter odšla iz sobe.
—	Nekaj slabo mi je. — je potožil Hramnik Kornu in kmalu tudi odšel iz sobe.
Zunaj na hodniku je bila prosta tema.
Komaj je zaprl duri za seboj, kar se odpro vrata nasprotne sobe, in Tilka stopi k njemu. Ker je bil po postavi zelo podoben Remko, in ker je slednjemu rekla, da naj pride za njo. je menila da govori z Remkoni.
—Ti — -
Že je hotel vprašati, če se morda gospodična ne moti. a ona je hitro nadaljevala:
—	Izborno se zabavamo! Samo ta Hramnik je strašno kisel človek! Saj doktor ga tudi ne mai'a. pa se tako vsiljuje.
—	Hvala lepa. gospodična! — jo je prekinil Hramnik.
—	O, — je prestrašena vzkliknila Tilka in zbežala v sobo k družbi.
Asistent ji je sledil. Vzel je klobuk in palico, opraviČevaje se
da mu je slabo, ter odšel domov. •
—	Zakaj pa asistent Hramnik več ne zahaja k vam? — je v-prašala sodnikova Milica Tilko. ko sta nekoč šetali po aleji.
—	Neuslišena ljubezen, — se odreže Tilka. — Vedno je moledoval okoli mene, jaz pa sem se naveličala tega poštarja...
—	Aha! Kaj pa brat pravi?
—	Doktor se ga je že sam iz-kušal iznebiti; pa kartako ga odsloviti, bi bilo preveč. Potem bi nas ljudje obrekovali---
Tilkine prijateljice so pridno trosile njeno laž dat je meti svet
in kmalu so vedele vse "boljše" družine, kako je asistent Hramnik neusmiljeno pogorel pri — Kornovih.
Davčni adjunkt je naletel na Hramnika v kavarni. Bil je 'dobre volje* in zahotelo se mu je. da l«i si asistenta malce privoščil.
—	Ha. Hramnik, ali si jo skupil? V temi na hodnikih ne smeš odkrivat i ženskam svojega srea.
—	Človek, kaj eesnjaš?
Asistent je planil pokoneu in
izbulil oči.
—	No, menda me ne misliš u-biti? — se je norčeval adjunkt, ki se je pa v resnici bal za svoje koščice.
—	Povej kaj si prej hotel povedati z onim stavkom?
—	Ljuba duša Hramnikova. jaz sem le odmev tega. kar govore drugi o tebi.
—	Kdo? Kaj? — je sikal asistent.
Začel mu je kvasiti Tilkino izmišljotino. Ko mu je adjunkt pripovedoval. kako je klečal pred Tilko. da, celo jokal pred njo, mu je planila kri v glavo, žile na sen eih so mu močno utripale, po život ti pa se je tresel, kakor mrzli cen človek.
—	In kdo je tebi pravil?
—	Ne spominjam se več, kje sera čul.
—	Lopovi! — je kričal asistent. Plačal je svojo kavo ter odšel.
Doma se je vrgel na divan ter premišljal, kaj sr človeku lahko primeri, ako hodi v vizite — k "občeznanim"' in — "veleugled-nim" rodbinam".
Le zvon samo
hi
Cvetko Slavin.
Prinesel sem. grobar, ti krone tri. pa grob mi tihi, črni izkoplji ti!
Zahaja solne«-, glej. mi za goro: možje me kmalu Št!rje sem prineso...
In takrat vsak puv-al
boš zrl vesel — le zvon v visokih l»n::h grenko bo pel.
Le zvonov glas iz lin bo spel v nebo, le on samo bo prosil za me gorko!
Pokojno zvezde svetijo.
Pokojno zvezde svetijo, a v srcu se nekaj budi, budi se. gubi se, umira, umira, da v veke zaspi...
V grmih slavčki pojejo, življenja se vse veseli — Težko je sam umirati sredi mladostnih dni...
Roman Romanov.
V	uglednem 5n zelo razširjenem ( slovenskem tedniku smo čit ali članek, v katerem je dalo du-J ška zgražanju rad različnimi perfidnosti m i Anglije.
\ i matu o ničenar zoper to, da je li-t prinesel oni članek, pač pa se nam zdi umestno, da tudi mi pojemo svoje mnenje gh*de različnih perfUlnoati.
Naše mnenje je. da je pravilno, d h -i- kot -ameriški Slovenci zgra-j žatno nad vsem, kar je zgrtžanja1 vr»dn<», in pohvalimo vse, kar je j km) vale.
Anglija j» v teku sedajne vojne doprinesla veliko ne^i*li*šnoHti moramo se nad njo zgražat i.
Tenia Anglija ni edina, ki je \i dna n«šega in sploh vesoljne-zgražanja, temveč »o tudi dru->[*• drčav«'. nad katerimi se je treba še \< liko bolj zgražati, kajti njihove *'lntnparije" — kot nacivlje te ue/.aslišnost i v onem članku — so veliko ve«'-j^ in veliko h »Ij nt-zasl >in- kot so one An-gl ije.
Naj nam bo dovoljeno, da naredimo |,ar pri(H>rnb ;rl»-de izvajani v '»ii'-m članku o angleških
jH-rtidnostib.
Blokada.
V	sedajni vojni igra ta pojav — blokada — zelo veliko ulogo.
1'raviea do vojne blokade je po mednarodnem pravil priznana. Vxaka država lahko sovražni državi zaprt- vsak promet z vsemi nevti alnimi državami; to je i>o mednarodnem pravu dopustno aredstvo za časa vojne. Zgodovina ra*nih večjih in manjših vojn nam kaže. da so se države vedno posluievtale tega sredstva, ako so mislil«*, da "e jim bo obneslo kot koristno njim, oziroma, sovražniku v škodo.
I.lokada s«* mora vedno prej napovedati, p red no se žnjo pri-••ne. Anglija je to storila. Napoved bloka t b* mora bit i splošna in javna; Anglija je to storila. Anglija j«' obvestila vsako nevtralno parobrodno družbo, da bo pričela z blokado proti Nemčiji.
Anglija je pričela z blokado napram Nemčiji zategadelj, da bi oslabila njeno fizično moč in ji tako onemogočila uspešno vojskovanje.
Anglija toraj vsako nevtralno ladjo, ki pluje iz nevtralne dežele, vstavi in zapleni njeno blago, ako se ne moro i/kazati, da ni blago namenjeno v Nemčijo ali v ozemlja njenih zaveznic.
Pripoxnjtti s«* mora, da mo Angleži v nekaterih slučajih postopali z nevtralnimi ladjami nepostavno; zgražati ae moramo!
Zaplenjev&nje pošte.
Vsaka država lahko zapleni po->.to »tvojega sovražnika, ako more priti do nje; to lahko stori, b<»di-<»i. da s»- vozi jMtšta iz sovražne dežele v nevtralno, ali iz nevtralne v sovražno deželo.
< len št. 1. mednarodnega sporazuma. ki »e ga je sklenilo v Jlaatru. *«• glasi:
Pošt• bodisi, da je iz kake m 'Viral ne, bodisi, da je iz kake vojskujoče se države, ako se vozi na nevtralnem parniku ali pa na parniku kake vojskujoče se države, bodisi, če je ofieielnega. IkmJisi, če je privatnega značaja, se ne ame nihče pritakniti. — V slučaju pa, da se jo zadrži, je dolžnost d o ti čn iti, ki so to storili, da je prejkomogoče od pošljejo naprej.
"Ako obstoji blokada, ta člen ne pride v veljavo, ako vozijo pošto v ali iz zablokiranega pristanišča. "
Toraj se z ozirom na mednarodno pravo ne moremo zgražati, ako angleške blokadne oblasti zadr-žnjejo in zaplenjujejo nemško in avstrijsko pošto.
Prvi člen pravi, da Anglija, ker obstoja blokada, sme zaplenjevati pošto, ki se vozi iz Amerike v kako centralno državo.
Ako preberemo zadnjo noto, kt so jo Združene države poslale Angliji in Franciji radi zaplenjevanja pošte, vidimo, da je vlada Zd ru žen i h držav le protestirala proti zadrževanju in zaplenjeva-nju pošte, ki je na potu iz Amerike v nevtralne države ali iz nevtralnih držav v Ameriko. Niti besedice ni zapisal državni tajnik Lan*Lng glede zaplenjevanja nemške in avstrijske pošle, kajti Anglija urne po mednarodnem pravni zaplenjevati avstrijsko in nemško pošto, kajti zdaj je Neorčija, kakor tudi Avstrija itd. za>bloki-rana.
Zgražat i se pa moramo nad Anglijo, ker za plen jy je po«to, ki se vozi tz nevtralne dežele v nev-
IF
Jigislovtnski
a	=
a
Katil. iidniti
s
lokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minaeaouu Sedež v ELY. MINNESOTA.
GLAVNI Uj&ADJUKI: Pfadtednik: J. A. GEBM, 507 Cherry Way o« Sol 17, Urad
dock. Pa.	i
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106. Petri At«.. Lopati*
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, OoU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
H ADZ0KNIX3:

ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mick. PETER ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kanaaa City, Kane JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, Of JOHN K KŽ1ŠNIK, Route 2, Bur ley, Idaho.
POROTNIKI:
VftAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
JCPEPH PISH LA R, 308—6th St., Rook Springe, Wyo,
G. J. PORK NT A, Box 701, Black Diamond. Waak,	'
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva it. Cirila in Metoda, Iter. J, Ely, Id inn.
LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN QRAHF.K, st.f od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn
Vai d op iti, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi denanu >oiil jatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani čla&ov g« na kade —h al n
Druitreno glasilo: "G LAS NARODA"
Na valovih mladosti.
Roman Romanov.
(Nadaljevanje).
—	Ti si, Feliks!...
Dohravnik je entil, kako je ta
{»las slaboten in truden. in zasmilila se mu je ploboko v sr«*e. Ni s«* nadejal, da bo imel vrt-raj-šuji dogodek tolike posledice.
-	Mira. moja Mira — bolna!
Njegov«* besede so bile tople,
in poznalo s.* j«>, kako prihajajo i/ srrnih globoein.
Dohravnik je zaeittil pridržan strah, ki je plaval po vseiu učiteljevem stanovanju in ki j«- bil iz-ra/i-ii tia vsakem obrazu. Zasluti! j«- tudi. kako prihaja ta strah v njegovo sree in se širi <*l tam iui v hi* strani, iu obšla ga j«' velika neprijetnost.. .
Mira je ostala v postelji ve«" • liti. zakaj bila j«- po tistem ve«Vru as« slaba iu bolna. Njrii obraz je bil »"isto pob lede I in žalostni kodrt no mirovali po njenih belih seneih in na njenem snežnem čelu. A na dan. ko je vedela, da pride Dohravnik po slovo, se ji je zdelo, da se ji vraea vsa prejinja mm'-, iu — vstala je iz postelje. Pri tej prilik: j«* opazila, kako so oslal»+*|e njene nojpe tekom tedna, kako je vsa slabotna iu nezmožna. Ali hotela ga j<* pričakati pokoneu. zakaj vetlela je. kako se ho razlilo veselje po njegovem obrazu.
S.*de!a j«* nir zofi, iu njene or i so se ozirale na vrata trudno in iztimeeno.
Dohravnik je prišel k main in v resniei ga je prevzelo veselje, ko jo je našel pokoneu. Sedel je k nji. govoril je gladko iu naravno o lepi bodočnosti, o sreči, ki pride iu jima |>o.sije. ko pojdeta roko v roki črez polje veselja.
Mira je opazila prisrčnost njegovih besed; ali vedela j«*, kako je l>ol na in slalmtna. in kako daleč so tisti lepi. napovedani dnevi... Solze so ji stopile v oči. Ali samo pokazale so se in izginile so zopet — p«*koče. pridržane solze.
Dohravnik je vse skrivoma o paril in polotila se ga je globoka žalost. Rilo je videti, kakor da se je izpremeitil tekom nekaterih dni popolnoma. Vezi. ki so ga vezale z Miro in v katerih se je čutil še nedavno tako neprostega — so mu postale sladke. Zdaj je čutil, da bi dal svoje srce, če bi dobil zanje Mirino zdravje in re šil njeno mlado življenje.
— Ne bodi otožna. Mira. in žalosti ne pusti do sebe. Glej. — moje misli bodo pri tebi vsako mimito. Žalost bi ti pomogla uničiti tvoje življene a ž njim bi iisebnilo tudi moje....
■ Pri slovesu je bilo Dobravuiku hudo. da bi vstal in šel in od ža losti umri....
tfitro so potekale ure, in Dohravnik je stopal ua postajo. Bilo je v njegovi duši vse polno težkih
misli, ker je v njej zavladala velika žalost. V' desniei je še čutil drobno Mirino roko, ki mu jo je bila podala k slovesu, vso vlažno in mrzlo. Zdelo se mu je, da leze sedaj tisti mraz po njegovem telesu in da je našel pot v globo-kosi njegovega srea...
V prsih ga je zabolelo in z roko se je prijel za čelo.
Na posjajo je prišel baš pravočasno. Oddal je kovčeg in stopil v kupe. Bilo ni notri nikogar. — Sedel je k oknu z zamišljenim obrazom iu podprl glavo z roko.
Vlak se je pričel pomikati in je drdral z enakomernostjo po svoji progi.
Dohravnika je obšla misel, kako vse mine. kako ujrasnejo lepi hipi... Iu tedaj se mn je zazdelo. da zbledi tudi njegovi Miri - — obraz in jo ponesejo na kraj — miru.
Ta misel mu je stopila pred oči z vso istinitostjo in mraz je začutil po vseh udih. Sedel je pri oknu. in v njegov obraz se je u-pirala močna iu hladna sapa: — kakor da bi bili to dihi smrti, ki pridejo in dahnejo v Mirin obraz — tako čnvstvo ga je nenadoma objelo...
Zunaj se je bilo skrilo solnce za oblake, in senee so izginile. Tema je polegla po široki naravi iu postalo je soparno. Zbudila se je močna sapa; rože so se sklanjale globoko v njeni oblasti, iu drevje se je zibalo v plašnem šumu. Pričele so padati debele deževne kaplje in pričakovati je bilo, da se vlije ploha.
Vlak se je vstavil pred veliko postajo, in Dohravnik je opazil slokega človeka, ki je hotel vstopiti v sosednji kupe. Obraz ran je bil bil čisto znan in spoznftl je v njem davnega prijatelja — Oz-hilnika.
e
—	Hej, Florijan. sem stopi!
Ozhiluik se je ozrl in se začudil.
—	Kaj? Dohravnik! Dobro!
1 'stavil se je za hip in takoj stopil bliže.
—	A ti si gospod — v drugem razredu se voziš, mi pa. ki smo proletarei, v tretjem.
—	Prodnik sem pri železniei... Sieer pa lahko sedem v tretji razred.
Dohravnik je vzel prtljago in šel za Ozbilnikom v tretji razred. Sedla sta drug proti drugemu, in vlak se je zopet pričel pomikati dalje.
—	Kako se počutiš. Ozbilnik?
Pišeš in pišeš ---in tvoje stva
r i so kresne.
Po znančevem suhem in košča tem obrazu je legel prijazen nas ineh. in tudi njegove drobne oei so s«1 nasmehnile.
—	No, seveda! Pišem same — krasne stvari, zakaj neumnost bi bila pisati stvari, o katerih ljudje trdijo, da so grde.
Njegov glas je bil oster in zadrt. Kadil je cigareto in tuiutain
se je nasmehnil. Pri taki priliki se mu je pokazalo dve vrsti črnih -napol zdrobljenih zob.
Dobravnika je izpreletel mraz, ko je gledal v njegovo mrzlo in orumenelo liee. Zdelo se mu je. da vidi pred seboj nekoga, ki ga je tudi poznal in ki je bil — jetičen ter je hodil do zadnjih ur okoli ves prepadel in kakor mrlič.
—	Kakor tisti Mirtie — ši' ■'čili nog in negotovih korakov —- tak se nti zdiš, Florijan! Kakšno je tvoje življenje?
Ozbilnik se je nasmehnil z rezkim smehom in udaril z roko ob koleno.
—	Imenitno, vidiš... Jaz nimam službe in je več ne iščem. Jaz — grem čez polje in skozi vas z lahkimi koraki in s — tiho pesmijo na ustih... To se zgodi takrat, kada pijem prej, vidiš. Ali mi je včasih čudno: niti mize nimam, da bi sedel in pisal svoje besede. Sem doli sfm prišel obiskat mater. Izvedel sem, da leži izpita in izsušena v nesnagi in bedi. — Prišel sein s honorarjem za svoj spis in pustil sem ji skoro eelega. Zaradi nje bi šel rad v službo; — včasih umira od gladu...
Dobravnika so globoko presu-nile te besede in Yazvidel je. koliko dobrega človeka je še v Ozbil-nikn.
—	Florijan. jaz ti dobim — službo? Hočeš službo?
—	Daj mi službo, Dohravnik. daj mi jo!
Ozbilniku je šinilo v obraz čudno življenje; mišiee po njegovih seneih in krog ust so zatrepetale, in iz njegovih oči je prisijal poseben ogenj...
—	Spravim te k železniei, dobrega znanca imam tam. Diurnist boš početkoma in sčasoma postaneš uradnik.
—	Karkoli, Dohravnik. karkoli!
Ozbilnik je vrgel eigareto skozi okno. stegnil svoje suhe iu koščene roke z dolgimi prsti, prijel za Dobravnikovo desnico in jo stisnil v vidnem iu veselem presenečenju.
—	Dobro, Dohravnik! — Ti si dober človek, vidiš!
Prišlo je vanj k,ar v enem samem trenutku popolnoma novo življenje, polno upov. Pri tisti priči se je zamislil v lepš obodoč-nost: Tiho stanovanje z kratkočasilo ljubeznivim mirom; Ijubo-dobra ženka z drobnim detetom v naročaju... In nasmehnil se bo nedolžen obrazek, po meni s« bodo iztegnile male ročice in — mala usteea bodo klicala...
Oh tej podobi mu je prišel na spomin znan obraz iz njegov«-mladosti: bleda liea. črne oči iu par vlažnih kodrov na čelu..
—	Ti, ali imaš ti nevesto?
Iz svojih misli se je zdramil nepričakovano in naenkrat, in Do bravnik se je na tihem začudil njegovemu vprašanju.
—	Imam. Učiteljeva je lici, — Mira ji je ime. — je od govori I odkritosrčno.
—	Jaz jo poznam! Tisto sanja vo dekle!
Ozbilnik se je pogladil z roko po čelu in spoznati je bilo lahko vznemirjenje, ki ga je sedaj iz-preletelo.
—	V resniei! Jaz sem ji tisočkrat pravil, kaj vedno sanja!
Pri teh Dobravnikovih besedah se je Ozbilnik nasmehnil čisto po sili.
—	Da, vidiš, jaz se je spomina m iz svoje mladosti — —
Dohravnik se je spomnil, kako mu je pravila Mira o Ozbilniku.
—	Tudi ona te ima še v spominu. Pravila mi je. da si pisal o nji verze, da si hodil mimo njenega doma na izprehode, da si stopil nekoč v njeno druščino samo po obrazu znan in nepredstavljen — nepričakovano in naenkrat...
—	Da! To je bil tisti majniški večer! — Včasih ob samotni uri se spomnim nanj tako živo. da eujem šmarnične zvonove, ki se
gubijo tam v mračne daljine.....
Ali kje so tisti časi! žalostno mi je pri srcu, ko mi stopi pred oči moje življenje, ki ni bilo sreče v njem. Stojim na liolmu in gledam doli. tja v široko dolino pod sabo. in vidim svojo mladost, ki — hiti pred menoj z veselimi stopi njaini. se gubi v daljavi širne ip lepe doline in se ne spomni ve* mene — Na holmu stojim in se oziram nazaj, pridržan od nežna ne moči, in upiram svoje trudne oči tja nazaj, pridržan od nezna-n emoči. in upiram svoje trudue oči tja nazaj v tisti mili obraz: bleda lica. črne oči. in par vlažnih kodrov na čelu... Glej. Dc-bravnik, to je. Mira, vidiš!
Dobravnika je izpreletelo neprijetno čuvstvo; kakor bi šel čez vroča bratska srva, pa bi stopil
nanja, in kri bi pritekla iz njih J žalostna, gorka bratska kri... i Bilo mu je, kot da bi prišla dol 'njega mrzla roka in mu vzela iz prsi srce — v prsih je začutil — ■praznoto, pustinjo, ki nima konca ne kraja. Outil je. kako izginja Mirin obraz, zavit v megle, ki se| gostijo in gostijo, in obraz izginja, izginja.. .
—	Florijan. ti mi oprosti!.. Jazj nisem kriv ničesar: jaz nisem . vedel. Ali glej. vse postane še dobro. Ti mi oprosti. Florijan!
—	Nič hudega, vidiš. Saj jaz — nisem do zdaj imel bodočnosti... A ti mi jo pripraviš — ti mi daš službo.
Ozbilnik je bil vznemirjen in za trenutek mu je bilo žal, da je go-oril prej tako naravnost iz globo-ine srea.
—	Da. t i dobiš službo in postaneš uradnik, Ozbilnik In Mira..
postane lahko tvoja žena--
Oprosti mi, Florijan--jaz nisem vedel...
e
Vlak se je vstavil, in malošte vilni potniki so izstopili.
Dež. je padal popolnoma na redko in vse nebo je bilo oblačno.
Dohravnik je stopil iz kupeja in kupil razglednico.
Spomnil se je Vere---
V.
Storil se je lep majniški dan. Prijazni solnčni žarki so se razlili po vsi široki krajini in tudi v veliko mesto so našli pot. Posijali so po vseh živih ulicah in belih cestah in sinili so eez visoka okna v visokostropne sobe. sinili so čez zamazana okna v stanovanje siromakovo, ki se jih je razveselil. da se je za trenutek poslovila od njega moreča skrb.
Dobravnik je bil truden od dolgotrajne vožnje in polprečute noči in težke so bile njegove sto pinje. Popolnoma mirno in počasi je šel proti svojemu stanovanju.
Z zaspanim pogledom se je o-ziral po mimoidočih. Kakor človek, ki je šel po ozki travnati stezi — in na desno je bila široka poljana z bujnodehtečimi cvetovi in senčnatimi drevesi, z veselimi prebivalci, in na levo se je širila priazna dobrava s tisočerimi rožami in bori, in vse polno vesele mladosti je bilo na nji — oji pa je šel po ozki travnati stezici in je pozabil utrgati eno samo rožo in je pozabil okusiti veselo mladost, ki je bilo vse polno na široki poljani in na prijazni dobravi. Prišel je do doma. Stopal je po stopnicah gori v svoje stanovanje. V veži ga je spreletelo neprijetno čuvstvo: vsi! je bilo tiho in mirno, n mrtvaški dah je plaval vsepovsod.
Odprl je vrata velike sobe in obstal je od začudenja: na mr-tvakem odru je ležala njegova gospodinja v črni obleki in s sklenjenimi, voščenimi prsti. — Sveče so gorele ob odru s trepe-petajočimi plameni, in po oknih so bile razprostrte črne zavese. (Pride še.)
KONČNO SVOBODEN.
ŠTEFAN ROJAK JE PO MNOGIH BREZUSPEŠNIH POSKUSIH ZOPET SVOBODEN.
V SLEDEČEM PISMU OPISUJE. KAKO SE JE OPROSTIL.
H. H. von Schiieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in stotisoči bolnikov v stalni zvezi in dobiva danzadnem od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele gomile zahvajnili pisem, je pisal rojak Štefan Rojak, P. O. Box 282 E. Liverpol. O. sledeče pismo :
4* Odkrito vam povem, da me je Bolgarski Krvni Čaj osvobodil od marsikatere oolezni, česar druga zdravila niso mogla napra-viti.
Jaz sem tudi pripravljen vsakemu pisati, da sem več let trpel na želodcu in bolečinah v prsih, toda hvala Bogu, Bolgarski Krvni Čaj me je osvobodil mojih bolezni in zdaj se počutim zelo dobro. ^
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli.
NM Products Co.,
- -	<v •mmr	1	J —
V HtfVtt
PITTSBURGH. FA.
Pripomba : Ako hočete pošilja-tev osigurati, pošljite 10c. več.
t priznanijprvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Ihmi št nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zs-doja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posetmo nizke ceno.	\
flojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svet« lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, petem je tvojrkateri kos si sam izbereš od spoil} navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.
Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepi«« ga; Vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki, Našel boa vsakovrstno sad jej ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno socivje, kar si ga sploh kdaj jedel. [Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in ds« Belo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
* ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLASEN! KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, e»0 do dve milji narazen- Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
PronaSel bcS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar ▼lileli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake adrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega lie dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ iN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. " FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, usekan gozd, en aker izčiičen-aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, goad izsekan, aker $25.
130 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, § akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Yso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam t, na-J«n ter plačani po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s Hišam! di $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam #*aet let časa za izplačati % 5 ali 6% obresti z garancijo, ia ie svet čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVNI ZA ORATI ZA $7.00 DO $tO.OO PO AKRU. -
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni ju-sija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM. Naylor, Mo
Zemlja, kmetje in dom
CgJLS lOyra 20. jmv 1916- ' -
< Iz delavskega sveta.
Veliki delavski nemiri v New
Yorku. — Krojači nadaljujejo s stavko. — New Torka preti veli-' k» stavka. — Nemški socialisti.1 Razno.
f'itateljem je znano, da se vrši v New Yorku ie eele tri meaeee velika krojaška stavka.
V eni izmed številk prejšnjega tedna smo opisali, v kakih raz-1 merah se nahajajo ti stavkarji.' Stavka jih okoli petdeset tisoč in J žnjimi at rada najmanj še enkrat ali pa še dvakrat toliko ljudi,' namreč stavkarakih družin.
Pretekli teden so imeli konferenco zastopniki delavcev bi pa delodajalci.	t'
Delodajalci so bili takrat pri- 1 pravljetii nekaj ugoditi, toda delavskim zastopnikom se je takrat vse*»no malo premalo zdelo, vsled &*sar se je pogajanje razdrlo, ne da h» dosegli najmanjši uspeh. '
Par dni pozneje se je vršila druga konferenea, toda debatira-nje jo bilo tako burno, da so se morali raziti, obenem so pa sklenili sestati se naslednji dan. i'
Delodajalei so bili sledeči dan vieka j bol j pri pusti j ivi in zastopniki krojačev so se pričeli žnjimi 1 v nekaterih točkah soglašali, toda upoštevali niso vseh zahtev, temveč le nekaj malenkostnih, ki so bile na prvi pogled velike, v resnici so pa bile v zvezi z velikimi
•'tricki".	Tj I
Krojači, ki so se naslednji dan sestali v raznih dvoranah, so zvedeli, kaj so njihovi zastopniki sklenili s kapitalisti.	j
Kar so jim sporočili, jih ni zadovoljilo, temveč so odločno, skoro enoglasno izjavili, da bodo s stavko tako dolgo nadaljevali, da jim bodo delodajalei popolnoma ugodili, obenem so se pa pričeli zgražali nad svojimi zastopniki, češ, zakaj so sprejeli take pogoje.
Predsednik unije je pa delavstvu pojasnil, da s** unijski uradniki in drugi zastopniki stavkajočih krojačev niso nikakor strinjali s kapitalisti, temveč, da so' rekli kapitalistom, da bodo nji-; hove i>ogoje predložili stavkar-, jem, kateri jih bodo imeli priliko sprejeti ali pa ovreči.
Med stavkarji in unijskimi zastopniki je zo|>et popolna, edinost in s stavko bodo nadaljevali. Ponovno so izjavili vsi, da bodo* stavkali, tickler ne bo zmaga njihova, češ. boljše je še par tednov, ali mesecev trpeti ]Kvmanjkanje.' boljše je še nekaj čase stradati,j kot pa zopet leta in leta delati v takih nezaslišnih razmerah, ka-kršne smo že park rat. opisali.
Kapitalistično časopisje je seveda zopet planilo po stavkarjih in se pričelo zgražati nad njimi. To se seveda samoobsebi razume.
Stavkajoči krojači imajo danes sicer več upanja, da bodo zmagali nad prešernim kapitalizmom, kot so ga imeli pred enim mese-J eem, toda kljub temu morajo biti pripravljeni šo na dolgotrajno, stradanje, na dolgotrajen boj.
Newyorska krojaška stavka bi morala biti vzor vsem delavskim stavkam v Združenih državah.
Kot rečeno, že eele tri mesece * i stavkajo, toda do danes se ni še
slišalo ali čitalo o kakem večjem j hrupu, o kakih izgredih pa še manj. Svoje zgražanje nad neznosnim kapitalističnim sistemom so izrazili le 'med štirimi stenami!
—	v dvoranah — pri zborovanjn.j
Vsi stavkarji mirno čakajo in
trpe in se zaklinjajo, da bodo tr peli in čakali, dokler ne bodo delodajalci primorani ugoditi.
Vsled te^ja je žnjimi celo javno mnenje, le kapitalistično časopisje se zaganja vnje, to pa raditega, ker vleče kapitalistične gro-še. Žnjimi — namreč stavkarji
—	se strinjajo vsi krogi, razven onih, ki so vsled te stavke direktno prizadeti.
Pri drugih stavkah pa včasih delavci izgube svoje glave in pride do kakih bojev s policijo ali pa /. družbenimi stražniki. Seve-' da, res je, da so v največjih slu-j čajih krivi družbeni straamiki ali pa policija, da pride do spopa-1 do v. Toda, ako so pa delavei kri-j vi, se prične nad njimi zgražati eela javnost, eeio delavci — stav-j karji — sami, vsled česar se stavka podaljša, ali jo pa še ne dobe, temveč se morajo vrniti nazaj na delo za »tare plače.
Pri vsaki stvari je treba treznosti, tako tudi pri stavki.'S silo1 se nič ne opravi, 'kajti kapitalisti dobe na svojo stran milico, kadarkoli hočejo.	j
Kljub temu, da je to ena največjih stavk, kar se jih je kdaj vršilo, vseeno ni bilo treba mestu nikdar policije poklicati, niti niso
•	. .-.-m
imeli kapitalisti povoda, da bi naprosili ali bolje zahtevali od guvernerja, da jhn po61je milice.
Danes se vrši v večjih delih Združenih držav več stavk, pri I katerih so vdeleženi tudi naši ro-jjaki. Zategadelj na tem mestu priporočamo vsem slovenskim stavkarjem, da se tekom stavke mirno zadrže; tako ne boste izpostavljali svojih glav policijskim kolcein, tako ne boste nastavljali [svojih prs kapitalističnim krog-; (ljam in tako boste imeli na svojij strani ljudsko mnenje, simpatije in podporo.
i
Velika stavka cestnih železničarjev v New Yorku.
Mestu New Yorku preti danes največji delavski nemir, kar jih je bilo kdaj v zgodovini mestnega obstoja.	i I Predvčerajšnjem je zastavkalo v severnem delu mesta — Brouxu — vse delavstvo na cestnih železnicah — karah. • I I Zdaj pa preti nevarnost, da se bo stavka razširila še po spodnjem in srednjem delu mesta, ter mogoče še celo po Brooklynu in nekaterih newyonškiii predmestjih. i I Na največjem križišču raznih prometnih zvez v Bronxn, na 149. cesti, je včeraj stalo od deset do petnajst tisoč ljudi — to niso bili sami stavkarji, temveč tudi drugo delavstvo, ki žnjimi simpaJizi-ra —, ki so čakali profesionalnih stavkokazov, katerih so si družbe ž** prej nabavile, kajti slutile so, da se bliža stavka. ^ Toda stavkokazov ni bilo, kakor tudi nobena kara se ni od ni-( koder prikazala, kajti šerif je bil že prejšnji večer za poved al, da se morajo vse kare, ki so takrat še vozile s pomočjo stavkokazov, odstraniti s cest. To se je tudi zgo-dilo. ^HSli im
Sprevodniki in motormani zahtevajo, da se jim priboljša plače za njihovo dolgonrno delo, kajti življenske potrebščine so se tako zvišale, da jim ni mogoče izhajati, posebno še, ako so očetje velikih družin.
•	Pnijski uradniki in razni drugi I delavski organizatorji so včeraj 1 že ukrenili korake, da bi vse delavstvo v New Yorku združili;
i namreč tako, da bi vsi uslužbenci ' na cestnih, nadcestnih in podcest-nih železnicah zastavkiali, drugo delavstvo naj bi pa žnjimi sitnpa-itiziralo in jim na katerikoli mo-' goče načine pomagalo, da hi prej 'zmagali.	,
J Tekom dne so delili po mestu ; okrožnice sledeče vsebine:	j
IjJUDSTVU !	i
Stavkajoči motormani in sprevodniki v Bronx eounty-ju vas prosijo za moralično podpiranje v njihovem boju, katerega bodo bili za izboljšanje njihovih žalostnih raz-i mer...	I
Skraja se je domnevalo, da bo mestno prebivalstvo obsojalo stav-I ko, kajti mnogi morajo iti na ['delo v zelo oddaljene kraje, toda ,|čuti jt* zelo malo toženja in tarnanja.
i Mnogim je bilo čisto nemogoče , iti na delo. Nekatere družbe, večje tvrdke, zlasti telefonične in te-.1 le grafične družbe so poslale avto-. mobile po svoje uslužbence. Ll Delavci bodo brez dvoma v sta-« nju za vstaviti vse cestno-železni-.Jške zveze, ljudstvo je žnjimi in i'tako bodo kapitalisti, ki so delali i|zadnja leta velikanske dobičke, I morali ugoditi zahtevam delav-t cev, ki zahtevajo le malo majhno . priboljšanje plač.
Nemški socialisti.
>	Iz Berlina je došlo poročilo, da ■ je nemški socialistični izvrševalni
•	odbor, ki zastopa večino sociali--jstične stranke v Nemčiji in gene-i ralno komisijo delavskih unij, v
>	posebnem oklicu oziroma pozivu
-	apeliral m, socialiste in sploh na celo nemško delavstvo, da ne de-
•	luje proti vladi, temveč, da jo na
-	vsak mogoč način podpira in da i se ne ozira na državi in nemške-
-	mu narodu nevarno agitacijo Iiiebknechtovih privržencev za
i( splošno stavko. Narod svari, da -jne prične s kakim takim giba--,njem, ker to ne bi bilo samo'v ve-i liko škodo — mogoče celo v po-
-	J gubo — nemškega naroda, temveč
-	celo delavstva.
, Poziv se glasi: » "Podaljšana vojna je položila na rame vseh narodov veliko in -jtežko breme in zahteva od vseh J ogromne žrtve. Naravno je, da je i prišlo vsled tega na one na fronti
-	in na one doma veliko gorje in [velika nezadovoljnost, ki postaja
-	še vedno večja.
j "Ta situacija je pa prišla neka-i terim neodgovornim posamezni-
>	kom v zlorabo; ti ljudje hočejo
zapeljati delavstvo v poleeaj, v
katerem bi ne čutili nič lažje bre- • me. r&jče težje.	4
"Zadnji čas kroži med član- 1 Rtvom naše stranke in med članstvom unij več anonimnih cirku-1 ar je v in različnih paratletov, s katerimi hočejo povzročiti medJ delavstvom nezaupanje do zastop- < ni kov, ki so jih delavei sami od- 1 brali.	j
"Na može, ki so leta in leta de- < lali za delavsko organiziranje in < vedno delali za dobrobit delav- 1 skih krogov, se je zvrglo obtožbe, 1 da so zavrgli svoje socialistične i principe, da so bili zoper sociali- 1 stične konvencije, zoper medna- i rodne kongrese, da so izdali stranko itd.	t
"Take stvari so si izmislili ljud- 1 je, ki imajo namen zaslepiti s svo- < jimi zlobnimi idejami slabopouče-J ne ljudi in jih pridobiti na svojo 4 stran, cfei bi tako pričeli z gene- < ralno stavko, za katero pa ne pre- 1 vzorna socialistična stranka, ka- < kor tudi ne unije, nikake odgo- ( vornosti.	J;
"Kam vodi gibanje, katerega so si začrtali gotovi posamezniki,' na svojo odgovornost?	j
"Unije in stranka ne morejo j prevzeti nikake tozadevne odgo- ] vornosti, kot je že gori navedeno ] in izjavljeno, in se delavstvo tudi ( ne more zanašati na kako podpo- ] ro od strani unij in stranke. j "Zategadelj smart ramo za svojo dolžnost, da posvarimo delavstvo pred mahinacijami raznih hujska-' čev za generalno stavko, ki dela-1 jo anonimno.	j
"Unijski odbori delujejo na vso moč, da dobiva delavstvo do-' stojne plače, toda danes je tudi to' v zvezi z velikimi težkočami, kajti delavec mora imeti danes večje . plaee, kajti hrana .se je podražila, delodajalec pa tudi ne more tekom vojne toliko utrpeti kot je , mogel v mirnih časih.	■
'4 M i smo delovali vedno nepre-' nehoma in v« dno delujemo. Bo-1 rili smo se proti nezaposljenosti ter za pomoč ubogih vdov in si-' rot naših vojakov.	1
"Takoj, ko se je pričela vojna,' smo izdali proklamaeijo, s katero smo delavstvo svarili, da se ne spušča v tako gibanje, ker to z ozirom na preki sod * nikakor ni varno za delavce. Tisto svarilo ponavljamo danes, ko je mirna kri in trezna glava bolj potrebna kot kdaj poprej.	i
"Ravno zdaj, ko so skoro vsi' naši bratje v uniformi na fronti' in bijt'jo obupen boj ter morajo j žrtvovati malone vse, kar imajo,I ravno zdaj, ko smo v taki potrebi' za hrano in ko se bliža spravlja-1 nje pridelkov, bi bilo vresnicenje tega brezmiselnega gibanja za nas. za delavce in za vse druge,1 usodepolno.	j
"Naša največja dolžnost m naše edino delo, katerega si mora-1 mo nadejati, je, delati na to, da! pride mir prejkomogoče... "
Nenavadna stavka.
Ta teden so zastavkali agentje velike ameriške zaviarovalue družbe — Prudential Life Insurance Company.
Zahtevajo izboljšanje plač. Delavski department Združenih držav je pripoznal, da so zavarovalni Bgentje opravičeni do stavke in je že imenoval poseben odbor, ki bo imel nalogo j»osredovati ■med družbo in stavkarji.
Železniško vprašanje.
V New Yorku so se začeli zbirati uradniki železniških unij; s seboj so prinesli iglasovnice, s katerimi so delavci izrazili svoje mnenje; "za" ali "proti" stavki.
Kot smo že včeraj poročali, bo izid glasovanja znan prve dni avgusta, najbrže petega, mogoče dan poprej, ali pa dan poznej. I Štetje glasov se je baje že včeraj pričelo.
. Železniški kapitalisti .so dozdaj žrtvovali že velikanske svote, da bi zatrli pretečo nevarnost stavke, in še zdaj žrtvujejo, da bi, v slučaju, da so se delavci odločili "za", napravili tako javno mnenje, da bi bilo proti stavki.
Nek newvorski list je prinesel članek, v katerem pravi:
"V slučaju, da bodo morale železniške družbe ugoditi delavcem, se bodo stroški družb povečali za $100,000,000, česar rezultat bo, da bodo morale družbe povišati pristojbino -aa prevoz za deset ali še več odstotkov. Trgovski in/»resi zahtevajo, da stopi v akcijo kongres v Washingtonu in s svojo akcijo zasigura, da se Jta velika nesreča ne bo zgodila v ffljj deželi; t dalje se naj pa tudi vpelje tozadevno preiskavo, da bomo videli, j v koliki meri je delavstvo opravičeno do evojih zahtev... " j To je članek, za katerega je list dobil lepe groše.
Iz St. Louisa je danes došlo poročilo, da so tamošnji železniški delavei v veliki večini za stavko, baje jih je 90 do 95 odst. "za".
Zaprti štrajkarji v Minnesota
StavkarSki odbor v Minnesoti, ki se ima zavzemati za pravice in dobrobit stavkajočih delavcev, bo te dni sklical veliko zborovanje, pri katerem bodo zahtevali, da oblasti izpuste Karla Tresco in okoli petnajst, drugih stavkarjev, ki so v zaporu,^ obdolženi sovde-leeitve nekega umora, ki se je izvršil v nekem spopadu med delavci in policijo oziroma družbenimi stražniki.
Kot se nam poroča, zdaj stavka okoli petindvajset tisoč rudarjev, kajti delavske razmere so bile v ondotnih krajih že neznosne.
Pri zborovanju, katerega bo sklieal goriomenjeni odbor, bodo] stavkarji znova izjavili, kaj zahtevajo, namreč $-3.00 na dan za delo na suhih krajih in $3.50 za1 delo na mokrih krajih. Potem pa1 zahtevajo tudi osemurno delo".
Velikanski dobički.
Iz Akrona, Ohio, se poroča, da je imela B. P. Goodrich Co., ki lastuje skoro največje tovarne kavčuka (rubber) v Združenih državah, $4,000,000 čistega dobička, kot je to sama naznanila.
Konvencija društva sv. Barbare.
Minulo je zopet tri leta in naši delegatje se bodo zopet zbrali k zborovanju, pri katerem bodo u-krepali, kaj bi se koristnega ukrenilo za napredek našega velikega društva.
Čudno se mi zdi, da se naši člani tako malo oglašajo, kljub temu, da je bilo zadnjih par let par sto protestov in resolucij, največ teh čez glavni urad. Zdaj je pa vse lepo tiho; tako, da se mi ravno tako zdi. kot da bi šel lovec na lov ter ko bi zagledal zajca, puško v gum vrgel.
Bratje, povejte vsak svoje mnenje, kajti le v takem slučaju lahko delegatje delujejo v splošno korist; delegatje morajo vedeti mnenje ljudstva.
| Kar se tiče znižanja asesmen-i ta, ;bi pripomnil, da ne bi bile pravilno zniževati prispevke, kaj Iti potem ne bi bilo mogoče izha , jati in sploh ne poslovati.. Prvii (zato ne, ker nekatere države za i litevajo, da se plačuje prispevkt za smrtnino po Fraternal lestvici Drugič pa tudi zato ne, ker je v veljavi Mobile zakon, ki določa (da mora vsaka organizacija imet , koncem leta 1917 gotovo svotc I denarja, sicer ji ne bo dovoljene poslovati.
Povem naj tudi svoje mnenj« glede prepotrebne ideje, namrei glede združitve vseh slovenskit organizacij. Letos imajo tri slov organizacije svoje konvencije vsaka bo imela več delegatov, zž katere bodo morale organizaciji vreči železniškim kapitaliston velike svote denarja, ki so gž spravili skupaj delavski žulji Ako bi bili združeni, bi se vedi vse to odpadlo, ako ne vse, vsa, velik del.
Glede izboljšanja pravil se ogla sim v kratkem, ako pa ne, bon pa na konvenciji predlagal.
Bratski pozdrav vsem članom John Homec,
delegat društva sv. Barbare v Mulberry, Kans.
HARMONIKE
bodisi kakrinekoll Trste ixdelujem ti popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno in zanesljivo. V poprav« zanesljivo vsakdo poSlje. ker sem S nad 18 Tet tukaj v tem poslu in aeda ▼ svojem lastnem domu. V poprave! vzamem kranjske kakor vse drugi harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva brez nadaljnll
vprašanj.__
JOHN WEN ZEL. 1#17 East 62nd St. Owehat Ohh
i Dr. LORENZ, i
■	Specialist mofikih bolezni. i
1! Jaz sem edini hrvaško govore-1 « Specialist moških bolezni v
■	PittBburghu, Pa. KlS DB-IXMUSNZ.
H C4 l pm At. H. mmšaL mm rilca . I Uradne vre: dnevno od 9. doff poldne do 8. vre. zvefier. V petij kih od 9. dopoine do 2. popoldne, fit Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
OtkAS NARODA. 2D. JUT- 1916.
IfiČE SB GOZDARJE
Zrn delati drva; $1.35 od klaftre
za rezati kemični le«.
Za lupljenje; najboljSa plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, š vel ar je itd^
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d)	Weals, Mich.
Iščem svojega prijatelja JANEZA HERBAN. Doma je iz Ravni, Sv. Vid pri Cerknici. Pred tremi leti sva bila skupaj na Da vis, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe Korošee, Ore Hill, Blair Co., Pa. (28-31—7)
Kje sta moja prijatelja JOSIP CORENC iz Harije na Dolenjskem in JOSIP ZETTEL, tudi nekje z Dolenjskega. Prvi se nahaja nekje v Milwaukee, Wis., in drugi pa tudi nekje v državi Wisconsin. Prosim ju, da se mi sama javita, ali pa ako kdo izmed rojakor ve za nju naslov, da ga mi naznani, bom zelo hvaležen. — Frank Zupančič, 340 Ferry Ave. E, Detroit, Mich._(28-31—7)
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl avoj ,urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je I odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba pla čevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite or»hno!
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
1
^^^ Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) MARKET STREET
WAOfilQAN,
PRODAJA fina vina, izvrst.ie smotke, patentirana
^^^^^^^ PRODAJA vožne listke vseh pr^komor-PHONE 246	skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in Zastopnik	pošteno.
"GLAS NARODA' UPRAVLJA vse v notarski posel spada-82 Cortlandt Street. joča dela New York. X. Y.
I( Slovenska Društva
A po vseh Zjed i njenih državah imajo za a geslo, da kadar treba naročiti	J1
V	DOBRE IN	^
S	POCENI	S
S '! društvene tiskovine, se vselej obrnejo ^ š na slovensko unijsko tiskarno	# A
> i "Clevelandska Amerika" 51
^	i J
^	'	Mi izdelujemo vse društvene, trgorske in
^	j privatna tiskovin«. Naia tiskarna je najbolj
v*	1 moderno opremljena izmed vseh slovenskih	^Ll
M	tUkaren v Ameriki. Pilite ca cene vsake
^	tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-	^ A
^	yam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše
«	tiskovine.	#
t CLEVELANDSKA AMERIKA J2
W	PRVA SLOVENSKA UNUSKA	^TM
TISKARNA	jLl
t	«119 ST. CLAIR AVE	Vi
JP	CLEVELAND. O,	Ofl
Borba za življenje.
Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj
TRINER-JEVO	ffjTP
mriiki Eliiir grenko vino
To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-	JS
slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani	(J i/i
vse prebavi škodljive stvari,	'M NAREDI TEK,
UREDI PREBAVANJE,	f ■■HgS
ZABRANI RAZPAD,	■■■
OZDRAVI ZAPRTJE,	Sgl -
OKREPČA TELO.	MM
Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje pre	^^^MJBa^. bavnih organov. Rabite ga pri
IZGUBI TEKA,	. TEŽKOČAH PO OBEDU,
VETROVIH,	OQK IT ISSI'SI 3|SBl
NEPRIJETNEM DUHU UST,	MlMl^illMMl8H
PREVLEČENEM JEZIKU,	pSSSSZ '
ZAPRTJU,	TRINER'5 I
'	S^^ST,	I
J	TELESNI OSLABELOSTI.	ELIXIR ^ I
f Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lah-	lrtl,p
t koto...........BlTTER-WlHE I
^ Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veano pri rokah in	I
£ je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem	^BJCAnW *
$ nerazpoloženju naj poskusijo Triner jevo ameriško Elixir grenko / ^^^^^^^ ^ I
I TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO
Cena $1.00.	V lekarnah.	t rov o ^ ^ J
JOSEPH TRINER,
i	Manufacturing Chemist,
I 1333-1338 SO. ASHLAND AVE., CHIGA00,ILL^BM^W
►	Proti oteklim žlezam, otrpljenju udov, reutnatizmu, neuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-y	nement jako priporočljiv. Radi prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite a Triner-jevim ^	Linemen t om.
►	Cena 25 in 50e. v lekarnah.	S pošto 35 in 60e.
k ▲ A. a .«L a S. ,«L A «L A	a • 4. A M. A. A. A A A A A A A A	— — _ _ _ ^ . .
OJ.AS NARODA, 20. JTJL. 1916.
BVOeiN 8UH1
VEČNI ŽID.
(Priredil T.)
v v
w v 'V

S



^ ^ ^ ^
^ 4
53
Nadaljevanje).
Da, «o«jmmI. Jaz m-iii služabnik Imžji.
Ali mislite. <la ne ImkIc dajali osi zločinov, katere ste napravili, nobenc<ra ranima f
K;tj mi vi-inlar očitat«-? — .laz ni^ein ničesar zakrivil. — Ako miwlite, da s«-in vam prizadel kako »kodo, idite na sodišče.
Nobeno /^tneljnko -sodišče ne more presojati tepra slučaja. — Prav dobro vestt, in tudi jaz vem, da bi vas sodišče oprostilo. — Ne rečem, da *te morilec. — Vaš *;reh je veliko večji: — Vi povsro-čate umore.
—	O vam p«' rečem, da m* ne smem bojevati.
—	Vi s«- torej nočete T
—	Ne.
Ali \as ne more nič prisiliti k temu?
—	Ne, nobena sivar na svetu.
—	Tudi to ne?
l'o leh be-edab mu j«- prisolil tako močno klofuto, da se je abbe kar o|Miteke|.
Z roko 4* j» |»rij»-| za liee in stopil mirno k njemu. — V njem je vzvalovila stara vojaška kri. — Ko jf bil še vojak, ni bil strako-tepee.
Iztrgal mu je meč iz roke in zakričal:
—	Tor«»j krvi zahtevaš f — No, naj bo!
V hipu se je pa premislil in rekel s hinavskim glasom:
- Odpusti, mi (Jospod, da s«-m se vdal svoji jezi. — Odpusti mojemu bratu, ki me je pripravil do te jeze.
Po teh besedah je stopil na ostrino meča iu tako zavil ročaj, da »e je odlomil.
Generala bi ne mogla nobena stvar bolj presenetit?. — Toda hipoma se je premislil: — Tudi on je stopil na meč in odlomil ostrino.
—	('e imkVš. «1 rugače, se bova borila z zlomljenima mečema.
Začela sta se biti, da so se kar iskre kresale. — Oba sta bila iz-
borna borilna. - Slišalo >e je samo hropenje. — Nobeden ni vzkliknil, nobeden ni hotel odnehati. — Borila sta se več kot pol ure, slednjič so ju pa začele zapuščati moči.
Padla ;sta na tla. — Aij»rijrnyjn se je posrečilo poklekniti. — 17 Aigriguyjevih rok je šin>l blisk.
Generalu je omahnila roka.
—	Otroka, otroka! — Žena! — Žena! — Da pobe rt!
Aifrrijjny je zajeeal:
—	Moj Bo p. jaz sem jr.'i umoril. — Moj Bog, tudi on%ii je prizadel smrtno rano
Tedai zaškripal v vratih ključ in na pragu se je pojavil Rodin. Ponižno se ie priklonil in vprašal:
—	Ali Kinom v sobo?
Ko je Aigrigny zaslišal te porogljive besede, je hotel planiti kvišku in se vreči na Rodina. — Toda iz ust mu je pritekel močan eurek krvi. —Brez moči je omahnil na zemljo.
—	Cjtkaj. satan. — Ti si zakrivil mojo smrt in smrt tega pravičnika.
—	Ali vam nisem že večkrat rekel, da imate v sebi preveč vojaške krvi?
—	Razkrinkal te bom, predno unirjem.
—■ Ali naj vas spovem? — se je zakrohotai Rodin.
—	Strašno: — Strašno! — je stokal abbe. In takega človeka sem si izbral /a svojega zaveznika.
—	Zda j je pa že čas. la pokličem ljudi — je rekel Rodin in odšel na hodnik.	J^^S^^^m t
Tam je začel na vse pretege kričati. — Ljudje so pribežli, toda bilo je že prepozno — Aigrigny je bil mrtev.
Vse stene so bile zadelaue s črnim suknam. — V kotu je stala na železnem podstavku mala skrinjica.
Rodin si je obrisal čelo in vprašal:
—	No, karj bo pa zdaj?
—	Izpolniti moramo voljo pokojnika.
—	Da. izpolnili jo moramo v vseh podrobnostih — ^e odvrnil Rodin. — Kaj ar bo pa zjrodilo tukaj?
—	Takoj boste izvedeli. — t'e vani je prav, bom v vaši navzočnosti sestavil zapisnik svot iz katerih obstoji Rennepontova dedšči-na. — Denar je v oni Skrinjici. — Včeraj sem ga prinesel iz banke.
—	Tako? — Ves denar je tam? — se je začudil Rodin.
—	Da. — Tukaj je seznam.
Denarja je bilo dvestodvanajst miljonnv frankov.
Kod inn bi se bilo knndo zvrtelo v glavi.
Samuel j«- polofil vrednostne papirje nazaj v flcrinjieo iu jo zaklenil.
Rodin se je oprijemal stene in jeelal:
—	Saj------— veste---kaj je---rekel---zadnji,-. ---notar. — Da---se---mora---vse —
--meni —--izplačati....
Po teh b'-s«-<|ah je začel iztegovati roke po škrinjiei.
Tedaj je postal Samuel hipoma čisto drug človek.
Roke j.* prekrižal na prsih, dvignil je glavo in osorno pogledal Rodina.
Rodili je vztrepetal. Samuel je pa govoril z zamolklim glasom:
—	Ta svot 1 se nebo Izplačala onemu, kateri se jo hoče polastiti s pomočjo umorov laži in hinavstva.... Ne. tega ne bo dopustil Bog.
(Konec prihodnjič).
NAZNANILO.
Ko je odbila dvanajsta ura ponoči, si je Rodin pomel roke rekoč: — Prvi junij. Noben Rennepontov dedič ne bo dobil miljonov. Jaz jih bom dobil iu nikdo drugi. — Zmaga je moja!
Trinajsto poglavje. !< \
VELIKI DAN.
Prvega junija ob desetih zjutraj se je peljal proti skrivnostni hiši v Rue Saint-Francois Rodin. — Bil je zelo razburjen.
Dospevsi do hiše, je potrkal na vrata. — Nobenega odgovora. — Potrkal je znova. — Nič.
Šele po dolgem trkanju so se oglasili na hodniku koraki
Na pragu se je pojavil Žid Samuel. — Na obrazu so se mu poznali sledovi solza.
—	Kaj hočete tukaj ' — je vprašal.
—	Prihajam kot zastopnik ahbeja tiabriela. edinega še živečega dediča družine Rennepont.
—	Ah. vas že poznam — je rekel Samuel. — Zakaj ste prišli sami. — Zadnjič ste bili v spremstvu nekepa drugega gospoda.
Abbe Aigrigny je naglonia umrl. — Mislim, da bo šlo lahko tudi brez prič. — Pri sebi imam vse potrebe listine. — Notar bo prišel ob določeni uri.
—	Prosim stopite v moje stanovanje. — je odvrnil Žid in šel naprej. — Na pragu sobe je stala Batseba. — Bila je vsa bleda in objokana.
—	Ali si spustila zagrinjala v žalni sobi? x — Da.
—	In skrinjica?
—	Sem jo že nesla gori.
/id se je skrivnostno nasmehnil.
—	Idirao torej.
Šli so po hodniku ter dospeli do one sobe, kjer so bili zadnjič zbrani.
Rod in je hotel vstopiti	v
—	Ne tja — je rekel Samuel. — Pojdimo v prvo nadstropje.
—	Toda prvi sestanek se je vendar vršil v pritličju — je rekef Rodin.
—	Drugi se bo pa vršil v prvem nadstropju — je odvrnil Žid z nekim posebnim naglasom.
—	V prvem nadstropju?
—	Da. v žalni sobi
—	Žalna soba? — je vprašal Rodin. — Kakšen prostor je to?
—	To je rtoba smrti in solza.
Dospela sta na hodnik.
—	No, ali bova kmalo? — je vprašal Rodin.
—	Da. tukaj je.	-
—	Hvala Bogu.	V	*
—	Da, hvala Bogu.
Dospela sta v velik prostor. — Okna so bila zabita s svinčenimi ploščami, v vsaki plošči je bilo pa v podobi križa sedem lukenj, sko-zi katere je prihajala dnevna svetloba. — Ob steni je gorela svetilka.
Slovensko podporno društvo sv. Petra št. .Vi J. S. K. Jednote v Brooklynu, N. Y., priredi LETNI PIKNIK v nedeljo dne 3. septembra 1016 v Henry Walter's Emerald Park-, Olendale, L. I.
Rada hi izvedela za naslov svojega svaka in svakinje JANEZA in TEREZIJE GOIjUER, brat in sestra mojega ranjkega moža. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Mary (iolčer. Box 189, ELklaud, Pa.
(28-31—7)
'KRACKERJEV' BRINJEVEl
V
"ar »
A
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "BRIXJEVEC" je: 6 steklenic g 6.50
12 stekltnie 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Flsti domači TKOPINJEVEC 1| SI.TVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: TropinJevec jier gal. $2^5.	#2.7 i in $3.00
Klivovitz per sal.................<1.75—$3.00
Tropin jevec za lw>j ................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ........................$13.00
"GC" Kj-e Whiskey 5 let star, zaboj......$11.00
Rudeča Ohio vina per gal.......55c, 60c„ 75c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc I zastonj. Naročila naj se priloži denar ali Maiey Order in natančni, naslov. Za pristnost pij alt jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
1602-04 ST. CLAD AVL, CLEVELAND, 0.
Dr. KOLER,
638 Pen Art,, Pittsburgh1 Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Pr. Koirr )« naj-
filaj-^JAl silo venski fed raw. i k, apecija-liri v t'ittflbuiffhu.
K i Ima lJU-lno prak ho v Kitravljeniu tajnih molkih bolem 1.
Sifilis aH saatru-Dljenje krvi zdravi ■ glasov i ti m 606. Id
Je izuinel Jr.
prof. Erlith L> 1-
nriate može. I Je nI'
mehurčke po tele-
•f.0***«. pridite in izčistil vam bo kri.
Ne čakajte. k«-r ta bolexen f.ula*«
Izgubo temena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-
per In tudi vse druge posted!«.-«-, ki nm.-■ tant-Jo radi i zra bij i vanja aaine^a se-Oe. Kakor hitro opazile, da viTm 1*,-uehuje moška zmožnost, na <'uHh Ite temveč pridite in jaz vam Jo bou
zopet povrnil.
SuSenje cevi. ki vodi iz mehurja
ozdravim v kratkem .asu. llydrocelo oil kilo ozdravim v 3« urah la ai<-*r brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzrof-ljo bole-Cine v križi' in hrbtu In vduaih tudi pri »puJCanju vode. ozdravim a «0-tovoatjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofle in druge koln« bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno leiaii
Uradna ure: V ponedeljkih, sredah In petkih od 8. zjutraj do 6. popoldne V torkih, fetvrtklh in aobotah od 1
ure zjutraj do 8. ure zvečer. _ Ob
nedeljah pa do dveh popoldne.
S poAto ne delani — Pridite osebno — Ne pozabit« ime In Atevllko1
Dr. Riehterje*
PAIN-EXPELLER
ta ntmMh Uletl •s, sk»r«l>st in M|ft-ČMt AJef** in mi-Ha
Pristni prihaja ▼ zavoju, kot j« naslikan tukaj. Odklonit« vas zavoje, ki niso zapečateni s Anchor varstveno znamko. —
96 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER &C0.
74 Sč VsaUsftea Si. New Ted, V. T.
ZAHVALNO PISMO.
Spoštovani l-ojak Frank Stefa nieh. Kresno, C'al. Naznanim vam, <la sera prejel vino in sem prav zadovoljen, ker jt* res dobro. Pri naročilu s«-m Vam poslal $7.00 in ostalih JrT.OO vam pa zdaj pošljem in se prav lepo zahvaljujem za dobro blago.
Kpotovanjem vaš prijatelj Vaso Skrbinam.
I >ox To. Ramsev. Ohio.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naroč-uino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Lin d, Ark. In okolica: Mihael Cirar.
San Francisco. CaL: Jakob Lovgln. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank lanesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Loula Ca-stello.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolica: Luk as Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. VerblC. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. l>epue. 111.: Dan. Badovinac.
Joliet, III.: Frank Laurieh, John Za letel in Frank Bambicl^ La Salle, IIL: Mat. Komp. Nokomis, IIL in okolica: Math. Gal-
shek.
Oglesby, IIL: Matt. Hribernik. Wauk"gan, IU. in okolica: Fr. Pet kov še k in Math. Ogrin. So. Chicago, IIL: Frank Čeme Springfield, IIL: Matija Barborič. Cherokee, Kans.: Frank Bežisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kernc in Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike PenelL Kitzmillcr, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet, Midi. In okolica: Pavel ^ ha ltz, M. F. Kobe in Martin Rade.
Manistiquc, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range. Mich, in okolica: M. C.
Likovich.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph S ha ra bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouie,
Tos. J. Pesbel in Louis M. PernSek.
Evcieth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: Ll Verni. Hibbtng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-
mich.
Nash wank, Minn.: Geo. Maurin. New Duluth. Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrcvatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup. Moot.: Tomaž Panlln.
.......... N. Y.z Karl SternUa.
Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. Marinčič, Chaa. Ksrllnger, Jakob Baa nik. John Prostor In Frank Meh.
Barberten. O. in ekoQca: Math Kia mar.
Oi: Frank Hobvsc.
Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kumše In Louis Balant. Nilcs, Ohio: Frank Kogovšek. Youngs town, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridger Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek.
Burdine, Pa. in okolica: John Dem-Sar.
Canonsburg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A Dem-fiar.
Darragh, Pa.: Dragutin Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Subor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Lebeu in Math. Kamin. .
Farell, Pa.: Anton Valentln£W. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar.
Rojaki!
Columbia gramofona in slovenske plotče Jo dobiti | 0J/ vedno pri: is!^	IVAN PAJK.
tU Cbeotnnt HL, Conc^aagh. Pa
W	rtn ifk "■»
sr™«
8 Pozor!
JM
POZOR ROJAKI!
Ma*a«painijs ■selln aa leosks late. kakor tudi sa mmtkm brke la brada. Od Mca »sito trutejo v
KIS tedai h krasal »osti ta dolgi lasje kakor tudi aaotkia krami brki la brada la utili odpadali la osiveli. Ksvmatizam. kosti bol aH tiran j« t rokah, aosah in ? krtin, t osnih dnab popolnem« oidni vim. rane. opeklina, bala. tare. krasta In (linla. potna noga kurje atssa. oaabhas w par dneh p«.
uspeha rabil mu jamčim xa W00. Pilite takoj po cenil:, ki ca takoj potljam zastnenj.
JACOB WAH0I0,
• .	,	__	»	- ^ a i • - -	v * mm uijvsa
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in polnama odstranim. Kdor bi mmde sdravila bres
_ -	*	nanaka aaUII m*mn iaaslim v« ftC'AA DIX:t- I__:__
John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-
*°M^dow Lands, Pa.: Georg Schultz. >6702 ^ Ave - ClcvclMld' Moon Run, Pa.: Frank Maček.	j'	"	'
Denarne pošiljafve za ujet-
Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-
kobich.
South privSek. Steclton, P«.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlllock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele, Utah: Anton Palčič.
Winter-quarters, Utah: L Blažlch.
Black Diamond, Wash.: G. J. Po
renta.
Davis, W. Va. In okolica: J. Brosich. Thomas, W. Va. in okoUca: Frank Kocijan in A Korenchan.
Kennih«, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in Martin Kos in John StampfeL Wert Allis, Wis.: Frank Skok.
Springs, Wye.: A Justin, Val. Stalich in Valentin Marcina.
Bevni nemški otroci prihajajo v
Nizozemsko. Amsterdam, Nizozemska, 28. julija- — V Nizozemsko je včeraj do-alo okoli sedemdeset otrok iz Nemčije, ki so vsi člani revnih družin ; tako pravi "Telegraph".
WAT, POMAGAJ TRPEČEMU BSATU1
nike v Rusiji in Italiji.

LifcjžjMitiu. ,-huLI
^ .i ' .. .
Lahko se pošlje denar sorodu kom, prijateljem in "»"»flffm, ki teri se nahajajo v ujetništva Busiji ali Italiji Potrebno je, ki dar se nam denar poilj«, da a priloži tudi ujetnikova dopisnic ali pismo in se nam tako estogal nravllno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati dena ujetniku, pošljite fm takoj, k sprejmete njegov naslov, ker ak bi odlašali, bi ae lahko dogodile da bi ga ne našli vei aa ista mestu in mn ne mogli uročiti di narja.
TVKDKA FRAKE flAKISE,
MOortlandt St, Mew York, H. T
VAZEAMILO.
Eojakom v Lorain, OUo la oko tlel nasnsnjitno, da Jih ko ohkka nI Mtopodk
JOKU KUMft^ U Jo poohlaišan pobirati MVai aiao aa bat Glasi Nareda. '
■ ppoAtmaje*
Pozor!
V ttalogi imamo isc starega kraja importirani
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali ie od prejšnjih zalog.
J
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATEB-NEW TORKU
ANTON BURGAR_
62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženl.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,
VoUlcoafe Je 31 prt 28 palci H. Cena 15 centov. CSj^si
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Errope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi sret, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Palma-cije z mejo Avstro-Ogrske s*Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki vojni atlas
uj^niočih se evropskih držav in pa fcolnnij-skflft posestev vseh velesil^
Obsega 11 rožnih zemljevidov; Cena samo 25 centovr
Naročila iu denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. T.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In driarnUd o knjlfl Berta H Suttuer.
"Doli z orodjem P
Lev Nikolajerii Tolstoj J« pisal: Knjigo sem a velikim oUt.
kom prebral in v njej naSei veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka ln obsega nebroj leplb mislL
Friderik pL ZSodeostedt: Odkar je umrla madam« Staal nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem* Je pravo ogledalo eedaaje-S» časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boJjSi čast Krstkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovaki: To knjigo bi človek najrajie poljuba V dno srca me je pretreslo, ko aem jo braL
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piie: Sedaj sem r nekom gozdu pri Grleglach in sem bral kjtfgo s naslovom "Doli % oro*-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v vas kulturne Jealke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v ■olah ne smelo manjkati. Na sveto so družbe, ki rasSlrjaJo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raxfiirjala to knjigo?
kdaj^SlflL^rt: — T° "J*01* očarljiva knjiga, kar sem jih
B
l
mM	- To Je najboljša knjiga, kar so jih spi-
šali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir.
N*	•hodn' ******** * ^ »eta 1880 v Berlinu M
^bomslavll tajige, wtmo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-judiL Naj bi tudi ta knjiga naffla svoje apostolje, ki bi SU Info kriiemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govo» ru v Poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratki^p£^iS£ 2j«na na pretresljiv način vojna. Knjige ni napUaYr^^jf
^ P* prlprorta «en2Tl££
il^T^tr^ YaM-	par ur temu delu. Mlal£
da se aa bo nikdo več navduieval aa vojno, 6e bo prebral to kDjbn[
CmSA M CENTOV«
■vtisne J»frt«
Slovenic Publishing CoM
«2 Cortlandt Street, , Hew York Olty, IT. Y,
1 flouts "GLAS NAEODA" ikod fttftri ■"'m Snema, lifmafl asd^J la pa. navalil praznikov. "OLAJB NARODA'1 Izhaja dnevno aa tmtih gtrsatk, tsko^ da dobita fdsnilro 86 stnal borila, t aMMea 156 strani, ali 6H stal v UMk usioDl "OLAB NAEODA" doaaia daovao poročila a bojišča «a rana slika. Sedaj ga sleharai daa razpoiOiano LMOOI — Ta Storilka Jano govori, da jo list salo is sili J« ris 6Mtys Ms Jo ofvuUraaa la epsds v shokotao satje.