CEUE, 20. SEPTEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 37 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
[glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Dvaintrideset strani, je pred vami, spoštovani bralci. Nemalo truda smo vložili
v to številko, ki je posvečena mnogim pomembnim dogodkom iz zgodovine naše
revolucije, mnogo pa je takih, ki posegajo v današnji čas in so vezani na temelje,
ki jih je revolucija postavila.
Že danes pa vam lahko obljubimo zanimivo branje tudi vprihodnji številki, ki
bo po obsegu enaka tej. Jure Krašovec se bo vrnil s poti po Španiji, kjer spremlja
srečanje španskih borcev z ljudmi in kraji na zgodovinskih tleh. Nadaljevati
bomo tudi z zapisi o 25-letnici Radia Celje, predstavili bomo skojevca, najbržpm
ni potrebno poudarjati, da bo posebna pozornost veljala slavnosti pri Joštovem
mlinu.
Celjski sejem, mnogo drugih prireditev na našem območju, pa še kakšna druga
zanimivost, to so osnovne podrobnosti za vsebino nove številke. O akciji NNNP
pa obširneje prihodnji teden!
Naj bo za danes dovolj.
DRAGO MEDVED
OBISKALI SMO KS POD GRADOr GOLTE LETOS ZAPRTE
v spom tu veuKO zBOimAHU m b&bde maseimu im - osnožno iS54
Celje, 19. septembra 1954. leta. Bil je to velik dan za
mesto ob Savinji, za njegove prebivalce, za borce štajer-
skih partizanskih brigad. In bil je to dan, ko je okoli
350.000 ljudi pozdravilo z velikim navdušenjem in ljubez-
nijo svojega najdražjega gosta, predsednika Tita, ki je
tedaj, na Ostrožnem, govoril na velikem zboru. Celje se je
na ta velik dogodek skrbno pripravilo. Na hribčku nad
naseljem, ki je zdaj posejan s stanovanjskimi hišicami, je
bil velik prireditveni prostor, z lepo okrašeno tribuno. Za
to priložnost je bilo asfaltiranih tudi nekaj cest, tudi
Cesta na Ostrožno.
Zbor štajerskih partizanskih brigad je imel velik od-
mev, še večjega pa govor predsednika Tita, ki je med
drugim opozoril na našo pot, na uspehe, ki smo jih dosegli
po vojni. »Socialistični razvoj v naši državi torej ni le
nekakšen eksperiment, kot to nekateri zunaj radi trdijo.
Ta razvoj je trdno poroštvo za bližajoče se blagostanje
delovnega ljudstva,« je med drugim poudaril predsednik
Tito. Pa tudi sicer se je v svojem govoru najdlje zadržal
pri našem družbenem razvoju, opozoril na racionalno
trošenje živil, predvsem žita in povedal, da nas odplačila
tujim državam najbolj bremenijo. Ob koncu je ocenil
zunanjepolitični položaj in stališča Jugoslavije do proble-
mov v svetu.
Na zboru na Ostrožnem so Šercerjeva, Bračičeva, Zi-
danškova in Šlandrova brigada dobile Red zaslug za na-
rod L stopnje, VDV brigada pa Red bratstva in enotnosti
L stopnje.
Zbor štajerskih partizanskih brigad na Ostr&mem, 19.
septembra 1954. leta, pa je bil pomemben tudi za naš
zdajšnji kolektiv. Ta dan je namreč tudi rojstni dan Radia
Celje.
M. BOŽIČ
NNNP: VODILO
SPREJETI NAČRTI
Kljub temu, da smo o bližnji vaji »Nič
nas ne sme presenetiti«, ki bo v soboto, 29.
in v nedeljo, 30. septembra, že veliko govo-
rili, pisali in praktično delali, pa se še ve-
dno pojavljajo določene težave, ki ovirajo
normalni potek priprav. Ali bolje: gre za
tehnične ovire ali ne na vseh koncih enako
tolmačenje tistega, kar se bo takrat doga-
jalo. Prvič okoli delovne sobote: vaja se
izvaja povsod po prej sprejetih načrtih ne
glede na to ali bo v delovni organizaciji
uradni delovni dan ali ne. Drugo: na ta dan
ne glede na odločitev OZD in posameznih
tozd bodo delale šole (srednje in osnovne
po posebnem programu) in vrtci! Oboji se
po potrebi vključujejo tudi v akcije lastne
krajevne skupnosti, če je tako v programih
zapisano in sprejeto. V nedeljo so na vrsti
zlasti krajevne skupnosti, kjer pa so znova
vključeni vsi tisti, ki bi morali biti ob pri-
meru vojne ali posebne elementarne ne-
sreče.
Vaja bo praktičen preizkus vsega tiste-
ga, česar se premalo zavedamo - kako bi
ukrepali, če bi do česa prišlo! Živimo v
izobilju in si mislimo, da nas nič ne more
presenetiti! To pa ni res! Vaja zato ne bo
igra, ampak ena izmed akcij v naporih, da
še bolj utrdimo naš obrambni načrt in
družbeno samozaščito. V takšni vaji je me-
sto za nas vse, zato jo je treba tako tudi
jemati. Resno, predano, zavzeto in s pogle-
dom naprej.	T. VRABL
celje
SPET SEJEMSKO MESTO
Na pragu dvanajste mednarodne sejemske prireditve
Celje ohranja svojo obrtno
sejemsko tradicijo. Jutri bo-
do v hali Golovca odprli dva-
najsti medncirodni sejem
obrti in opreme za obrt. Za-
čenja se prava celjska sejem-
ska jesen, tista, ki prinaša tu-
di nov in živahnejši utrip v
mesto ob Savinji, tista, ki mu
prinaša tudi ime in sloves
pomembnega sejemskega
mesta. Ne le doma, tudi v
mednarodnem merilu.
Že lanski, enajsti, sejem
obrti in opreme za obrt je
stopil na pot specializacije.
Letos bo prav tako. Tudi to-
krat nekaj pomembnih pou-
darkov, Prvi je v tem, da bo
prednjačilo samostojno
osebno delo v obrti. Družbe-
ni sektor letos izostaja. če-
prav mu vrata niso zaprta.
Zato organizatorji računajo,
da bo prihodnje leto druga-
če, da bo sejem prav po za-
slugi družbenega sektorja
obrti dosegel večji obseg. Si-
cer pa se ne glede na to le
pojavlja delitev med kranj-
skim in celjskim sejmom. Ta
ločnica je letos najmočnejša.
In kakšna bo v prihodnje?
Pomembna je skrb, ki jo
prinaša Celjski sejem na po-
dročju inovacijske dejavno-
sti v obrti, v samostojnem
osebnem delu. Gre za sktiv-
nost, ki dobiva tudi v zaseb-
ni obrti vse pomembnejše
mesto. Zato se je otganizator
sejma odločil za novo spod-
budo na tej poti, tudi za raz-
pis nagradnega natečaja.
Prvi rezultati kažejo, da je
pobuda naletela na plodna
tla.
Demostracija strojev,
opreme in pripomočkov za
potrebe obrti je prva gotovo
poglavje, ki tudi letos izsto-
pa v sejemskem programu.
Ne le zavoljo domačih proiz-
vajalcev in ponudnikov
opreme, marveč tudi zaradi
tujcev, ki tokrat prihajajo iz
štirih držav.
Ob osrednjih razstavah
oziroma razstavi na površini
4.500 kvadratnih metrov v
hali in zunaj dvorane Golov-
ca, se bo zvrstila še dolga
vrsta tako imenovanih
spremljajočih, ki po svoji
vsebini in namenu samo do-
polnjujejo celotno prireditev
in ji dajejo pravzaprav zna-
čilni pečat.
Na vsak način pa je tudi ta
celjska sejemska prireditev
priložnost za afirmacijo ob-
činskih združenj obrtnikov,
za uveljavitev dela in vloge
Obrtnih zadrug in podobno.
Če je dal lanski Celjski sejem'
pobudo za ustanovitev mno-
gih občinskih Združenj obrt-
nikov, potem je letošnji pri-
ložnost za njihovo uveljavi-
tev v širšem krogu.
Celje bo živelo svoje se-
jemsko življenje polnih de-
set dni. V tem času naj bi v
mesto prišlo najmanj okoli
120.000 ljudi. Prišli bodo v
mesto, ki jih pozdravlja in
izreka dobrodošlico.
M. B02IC
ZLATO PRIZNANJE
ZA TITA
Zveza lovskih družin Celje je uvedla pri
svojem delovanju tudi takoimenovana zla-
ta priznanja za svoje člane. Dobijo jih lab-
ko le lovci, ki so sodelovali v narodnoosvo-
bodilnem boju, se že takrat, posebno pa še
po vojni, zavzemali za razvoj in novo vlogo
lovstva v socialistični samoupravni
družbi.
V ponedeljek je posebna delegacija Zve-
ze lovskih družin Celja (ZvMie Vidic. Vid
Jerič in Milan Batistič) na predsedstvu
SRS izročila zlato priznanje in listino o
častnem članstvu v oseminštiridesetili
lovskih družinah na celjskem območja,, zat
predsednika Tita.
Priznanje tovrstnega pomena so lovci
Zveze lovskih družia Celja, ovedli ob 3A-
letnici lovstva v socialistični Jugoslaviji,,
ko so pričeli s prizadevanji za aove orfnanr
v lovstvu.
PRIREJA
modno revijo
dne 22.9. ob 2Q uri
voditelj: MILANKA BAVCON nastopa: MARJAN MISE z ansamblom
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
Pogled na skupino borcev Pete prekomorske brigade na zboru pred Muzejem revolucije.
FOTO: T. TAVCAE
celje
DRABOCEN PRISPEVEK
35 let V. Prekomorske brigade
v počastitev letošnjih re-
volucionarnih jubilejev in
35-letnice ustanovitve Pete
prelcomorske brigade so se v
soboto že tretjič v zadnjih
desetih letih zbrali v Celju
borci te partizanske enote.
Bilo jih je blizu 1.000! Prišli
so z vseh koncev in krajev
naše republike, s Primorske,
Gorenjske, Štajerske in Ko-
roške. Znova so se zbrali v
svojem Celju, ki jim je pred
desetimi leti dalo domicil.
Imeli so pester program.
Že dopoldne, takoj po zboru,
so odprli v Muzeju revolucije
razstavo o nastanku in bor-
beni poti te brigade, ki so jo
sestavljali mladi fantje s te-
daj okupiranih predelov Slo-
venije, ki so bili prisilno mo-
bilizirani v sovražnikove
enote, pa niso hoteli postati
janičarji, marveč so se preda-
li zahodnim zaveznikom in
potem v Italiji, v Gravini,
ustanovili prekomorsko bri-
gado. Peta je bila zadnja med
njimi.
Na prvem zboru, pred Mu-
zejem revolucije, jih je v ime-
nu Celja pozdravil predse-
dnik Občinskega odbora
Zveze borcev, Peter Sprajc,
nekaj pesmi pa je zapel tudi
Komorni moški zbor.
Takoj za tem so se v dolgi
koloni podali na Otok, v Uli-
co Pete prekomorske briga-
de, kjer je komandant Stane
Mahne odkril spominsko
obeležje vsem 263 padlim
borcem te enote. Ob tej pri-
ložnosti je spregovoril borec
te brigade in pesnik Jože
Smit, ki je znova poudaril,
da so se vsi borci te enote
odzvali klicu srca in domovi-
ne in se pridružili partizan-
skim enotam, četudi njihova
pot ni bila lahka.
In končno so se znova
zbrali v telovadnici Tehniške
šole, kjer je najprej govoril
predsednik Izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
Venčeslav Zalezina, ki je bri-
gadi izročil tudi grb Celja.
Zdaj sta pred borce stopila
še komandant brigade Stane
Mahne in predsednik osred-
njega odbora prekomorskih
brigad, dr. Franc Hočevar.
Oba sta poudarila velik delež
borcev Pete prekomorske
brigade v bojih za osvobodi-
tev domovine. Najprej so
imeli pomembno vlogo pri
čuvanju komunikacij v Dal-
maciji, zatem so se borili za
Gospič in končno zadrževali
sovražnika, ki je hotel v zad-
njem času pred koncem voj-
ne znova vdreti na osvoboje-
na ozemlja Dolenjske in Bele
krajine. In končno so tudi
borci Pete prekomorske bri-
gade žrtvovali svoja življenja
za osvoboditev Ljubljane.
Četudi je bila borbena pot
Pete prekomorske brigade
kratka, je opravila svojo na-
logo in dala v skupni borbi
za svobodo dragocen prispe-
vek.
M. BOŽIC
ZRVS CELJE: PRED AKCIJO!
Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v
Celju je za danes popoldne sklicala izredno pomembno sejo
predsedstva, na katero so vabljeni tudi vsi predsedniki in
sekretarji krajevnih organizacij ZRVS.
Predsedstvo ZRVS Celje pričakuje na današnji seji polno-
številno udeležbo, saj gre za zadnje priprave te družbene
organizacije pred akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Člani
ZRVS so bili že pri dosedanjem delu izredno aktivno vklju-
čeni v okviru svojih krajevnih organizacij oziroma skupno-
sti in že danes lahko ugotovimo, da bodo rezervni vojaški
starešine nosili marsikje največje breme v akciji NNNP.
Prejšnji teden se je že sestal sekretariat, naslednjo sejo
predsedstva Občinske konference ZRVS Celje pa so predvi-
deli za 1. oktober.
UM
AMADEO
DOLENC
»Zavedam se odgovor-
nosti, ki sem jo sprejel. Ta
je velika, kajti kot predse-
dnik celjske Gobarske
družine moram nadalje-
vati delo, ki ga je začel
dosedanji predsednik
Janko Ževart. Se pravi
dobro, uspešno...*
Da, celjska Gobarska
družina je dobila svojega
novega predsednika. Člo-
veka, ki je prav tako pre-
dan naravi in ki mu gobe
pomenijo dragocen svet.
Brez zavzetosti, brez
osebnega odnosa do lepe
narave, tu seveda ne gre.
Ljubezen do gob pa ima
seveda v tem poglavju
svoje posebno mesto.
Amadeo Dolenc se je
gobam zapisal že kot
otrok.
»Po zaslugi starega oče-
ta sem spoznal lepoto
gozdov in posebne užit-
ke, kadar iščeš in najdeš
gobo.
Takrat smo stanovali
na Rečici ob Savinji. S
starim očetom sva šla v
gozd. Po gobe. Ko sva ta-
ko hodila, mu je korak
naenkrat zastal. Nekaj je
videl. Pa ni šel naprej.
Pojdi naprej, mi je rekel,
in poišči gobe. Ali si lah-
ko mislite, kakšne so bile
moje oči, ko sem na enem
mestu našel štiriinšestde-
set jurčkov. Tedaj me je
zagrabilo in od takrat na-
prej sem gobar...«
Prijetno ga je poslušati
v pripovedovanju. Gor-
njesavinjskega naglasa
ne skriva.
Kaže, da se ljubezen do
gob prenaša v Dolenčevi
družini iz roda v rod. Zdaj
tudi že njegov šestletni si-
nek brska za gobami. In
ne samo to, oče mu poma-
ga, da jih tudi spoznava.
In pozna jih vsaj okoli
dvajset vrst!
Amadeo Dolenc (29 let)
je vodja skladišča v te-
meljni organizaciji zdru-
ženega dela Grafika v
Cinkarni. Delo je vseka-
kor prva obveznost, dru-
ga v prostem času pa so
gobe in humor, satira. Tu-
di to je podedovana last-
nost.
Kdo ve, koliko pikrih je
že izrekel in napisal na ra-
čun slabosti, ki jih sreču-
jemo v življenju. Njegova
»poročila*, ki jih zasledi-
mo v časopisih, tudi v na-
šem tedniku, so izvirna,
ostra in nikoli žaljiva.
In vendar se v kramlja-
nju vselej rad vrača k go-
bam.
»Vprašali ste me, koli-
ko jih poznam. Najmanj
sto vrst. Tudi v tem je do-
kaz, da se z gobarstvom
ukvarjam že zelo dolgo.
V Gobarski družini.se
zavzemamo, da bi imeli
čim več članov, da bi ime-
li tudi čim več pravih go-
barjev, tistih, ki gob, če
jih ne poznajo, ne bodo
uničevali, brcali, marveč
jih pustili pri miru. Pa tu-
di sicer je delo naše druži-
ne usmerjeno v to, da se
člani na sestankih in izle-
tih v gozdove predvsem
seznanjamo z gobami.
S tem delom bi morali
pričeti že v šolah. Mlade '
bi morali navajati na to,
kar delamo zdaj. Seveda
pa bi se s spoznavanjem
gob, pravilnim nabira-
njem in drugim, morali
ukvarjati tudi planinci in
taborniki. Vsi ti so močno
navezani na naravo, so tu-
di njeni čuvarji. Skratka,
ne samo gobarji, vsi, ki
nam je za urejeno, čisto in
zdravo okolje, bi se mora-
li zavzeti tudi za naše goz-
dove in za gobe v njih...»
MILAN BOŽiC
JUTRI ODPRTA
SPOMINSKA
SOBA
Jutri popoldne bodo v
Joštovem mlinu odprli
spominsko sobo, ki naj bi
po svoji opremljenosti
spominjala na tiste čase,
ko so se v mlinu zbirali
komunisti. Soba bo odpr-
ta v pritličju in ne bo tista
»prava«, saj soba, ki so ji
pravili »komintema« je v
drugem nadstropju mlina
in bi bil dohod do nje ote-
žen. Objavljamo pa danes
risbo slovenskega aka-
demskega slikarja Doreta
Klemenčiča-Maja, ki je
tudi nmogo bival in delal
v mlinu. Risba prikazuje
»komintemo«, kjer je naj-
več časa preživel ^anjo
Vrunč-Buzdo. Nad poste-
ljo in pianinom se lepo vi-
di Marxova slika. V tej so-
PROGRAM
ZA SOBOTO
Osrednja proslava v po-
častitev letošnjih partij-
skih, skojevskih in sindi-
kalnih jubilejev ter oblet-
nice 2. partijske konfe-
rence v Joštovem mlinu
se bo pričela ob 11. uri na
dvorišču AVTO CELJE v
Medlogu.
Proslavo bo pričel in
pozdravil goste in udele-
žence množičnega zbora
sekretar občinske konfe-
rence ZK Celje Aleš Ilc.
Slavnostni govornik bo
ANDREJ MARINC, član
predsedstva CK ZKJ.
V kulturnem sporedu
sodelujejo: Mešani pev-
ski zbor France Prešeren
pod vodstvom Edija Gor-
šiča.
Mešani pevski zbor Gi-
mnazije Celje pod vod-
stvom Edija Goršiča.
Recitatorji kulturnou-
metniškega društva Zarja
Trnovi je
Godba na pihala Želez-
ničarskega prosvetnega
društva France Prešeren,
Celje
Plesno gledališče Celje
Folklorna skupina
»France Prešeren« Celje
Dijaki celjskih srednjih
šol
bi so bile domišljene in
izrečene mnoge po-
membne odločitve za re-
volucionarni boj proti iz-
koriščevalcem pred voj-
no in za boj proti njim in
okupatorju med samim
NOB.
V sobi, ki jo bodo sve-
čano odprli jutri popol-
dne, bodo fotodokumenti
iz let pred drugo svetov-
no vojno, nekaj predme-
tov in morda jim bo celo
uspelo postaviti tkalni
stroj, na kakršnem so de-
lali v rdeči tkalnici. Celot-
no obnovo mlina in sobe
so v mnogočem omogoči-
li ob Muzeju revolucije,
Melču in Darinki Joštovi
tudi delavci Zavoda za
spomeniško varstvo v Ce-
lju, ki so v zadnjem času
opravili mnogo pomemb-
nih del, med njimi tudi
obnovo rojstne hiše Tito-
ve mame v Trebčah.
Jutri popoldne bo pri
Joštovem mlinu sveča-
nost, ki se je bodo udele-
žili gostje, revolucionarji,
ki so bili pred štirideseti-
mi leti v mlinu, udeležen-
ci konference, najvidnejši
predstavniki družbeno-
političnih organizacij Slo-
venije in celjskega ob-
močja. Mladi domače kra-
jevne skupnosti so v so-
delovanju z mladimi iz
Šentjurja pripravili pod
vodstvom Darinke Jošto-
ve tudi krajši otvoritveni
program. Zdaj je že tudi
okoli mlina vse priprav-
ljeno. Pri urejanju so se
izkazali tudi rnladi iz vrt-
narske šole. Jutri torej
prva slovesnost pri Jošto-
vem mlinu, ki je v bistvu
uvod v sobotno osrednjo
proslavo. Po jutrišnji
otvoritveni slovesnosti
pripravlja krajevna skup-
nost Medlog miting pred
mlinom.
D. MEDVED
celje
O CINKARNI
Na občinski skupščini
Delegate vseh treh zborov
čaka na prvem zasedanju
Občinske skupščine po po-
čitnicah, v torek, 25. t. m.
(družbenopolitični zbor) in v
petek, 28. septembra (zbor
združenega dela in zbor kra-
jevnih skupnosti) veliko od-
govornega dela.
2e na začetku bodo raz-
pravljali o smernicah in mož-
nostih razvoja občine v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju, od 1981. do 1985. leta.
Tudi ocena izvajanja družbe-
nega plana občine v prvem
polletju letošnjega leta bo
prav gotovo opozorila na
mnoge naloge.
Tokrat prihaja na dnevni
red znova aktualno vpraša-
nje - ekonomska in ekološka
sanacija Cinkarne in v tej
zvezi tudi odločitev o poroš-
tvu za posojilo, ki ga bo sicer
najela Temeljna organizacija
za proizvodnjo titanovega
belila za kritje financiranja la
stne ekološke sanacije. V
tem primeru gre za skupno
akcijo Celja in republike in
za republiški delež, ki bo v
tem primeru trikrat večji od
celjskega.
Pomembnih vprašanj, ki
prihajajo tokrat pred delega-
te celjske občinske skupšči-
ne, pa s tem ni konec. Tu je
še predlog družbenega dogo-
vora o združevanju sredstev
za modernizacijo in dogradi-
tev objektov specialistično
ambulantne in hospitalne
dejavnosti Zdravstvenega
centra, pa nekaj predlogov
urbanistične vsebine itd.
MB
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
spomenik slavku šlandru
SIMBOL SLOGE
ie naprej v skupne akcije
Tako bi lahko zapisali za
jpomenik narodnemu hero-
ju,, revolucionarju in borcu
Slavku Slandru, ki je bil ro-
jen 20. junija 1909 v Latkovi
vasi pri Preboldu in katerega
so pred dnevi odkrili v vojaš-
nici »Jožeta Meniha-Rajka«
v Celju. Letos je 6. avgusta
minilo natanko 36 let, kar so
ustanovili »Slandrovo briga-
do«, ob obletnici tega po-
membnega jubileja pa so se
zbrali na dvorišču celjske vo-
jašnice nekdanji borci ter
prisostvovali odkritju Slan-
drovega spomenika, ki ga je
med služenjem vojaškega ro-
ka v Celju izdelal akademski
Icipar Jože Suhi.
Odkritje spominskega
obeležja narodnemu heroju,
Ici je kot vsa podobna obelež-
ja kažipot na naprej, je opra-
vil prvi komandant te briga-
de narodni heroj Janko Se-
Icirnik-Simon. V slavnost-
nem govoru je govoril o na"-
stanku brigade ter njenem
pomenu v naši NOB in o
Slavku Slandru.
Spominsko obeležje je sad
skupnih prizadevanj med
pripadniki JLA in občani na
ohranjanju tradicij NOE. Ta-
ko so pokrovitelji slavnosti
bile občinske občine Celja,
Žalca, Mozirja in Velenja pa
seveda delovne organizacije
Ingrad, SRC Golovec, Libe-
la, KIL Liboje, Aurea in Zla-
tarne. Tudi kulturni pro-
gram je bil pripravljen »z ro-
ko v roki« med pripadniki
JLA in mladino celjske obči-
ne. V imenu celjske vojašni-
ce »Jožeta Meniha-Rajka« je
Nikola Mitrič povedal, da je
tudi odkritje spominskega
obeležja Slavku Slandru v
srcu njihove vojašnice dopri-
nos k temu, da skupaj oboji,
tako pripadniki JLA kot »ci-
vili« nadaljujemo bitko po
varnosti in miru. Bilo je to
lepo, nepozabno srečanje, ki
je obveznost za nadaljnje
skupne akcije.
TONE VRABL
seja okzk
laško
Komite občinske kon-
ference Zveze komuni-
stov Laško sklicuje sejo
konference na kateri bo-
do razpravljali o nalogah,
ki izhajajo iz sedanjega
družbenoekonomskega
trenutka in ocene pollet-
nih rezultatov gospodar-
jenja v občini.
Teža vsebine razprave
in sklepov se bo nanašala
na najbolj aktualna vpra-
šanja kot so delitev oseb-
nih dohodkov povezano z
rastjo produktivnosti,
problemi likvidnosti, ra-
zvojne politike z vsemi
problemi na področju in-
vesticij. Celoten splet
vprašanj bo obravnavan v
skladu z uresničevanjem
zakona o združenem delu
in položaja delavca. Vse-
kakor bodo izpostavljene
tiste OZD, ki že dalj časa
poslujejo na meji renta-
bilnosti.
o tem problemu bo na-
slednji teden tudi raz-
pravljala skupščina na za-
sedanju vseh treh zborov
26. oz. 28. septembra.
Na tokratni seji bo
sprejeta tudi delovna
usmeritev občinske orga-
nizacije ZK v jesensko-
zimskem obdobju.
F. LAPORNIK
KONJICE: »UP« NA TRŽIŠČU
ZR NEMČIJE
»Borov program« konjiškega Lesno-industrijskega po-
djetja je po mnenju predstavništva Slovenijalesa v Zvezni
republiki Nemčiji na tamkajšnjem tržišču ocenjen kot eden
najkvalitetnejših in najbolj zanimivih, pa čeprav zaradi ro-
kov dobave niso najbolj zadovoljni.
Vsekakor gre za laskavo priznanje poznavalcev, ki dobi ob
dobrih gospodarskih rezultatih tega konjiškega lesarskega
pdoetja - saj med redkimi »lesarji« na celjskem območju in
v Sloveniji ne poznajo težav z izgubami - še svojo posebno, a
logično težo. Pohvalijo pa se konjiški »Lipovci« še z izredno
ugodnim razmerjem med uvozom in izvozom, saj praktično
samo izvažajo, pri čemer »pridelajo« dosti prepotrebnih de-
viz.
MITJA UMNIK
ZA BOLJŠE DELO DELEGACIJ
Včeraj zjutraj je bila v Celju 2. seja sveta za družbenopoli-
tični sistem pri OK SZDL Celje, ki ga vodi Stane Mele. Ob
edini, a temeljiti točki dnevnega reda, je tekla beseda o
smernicah za boljše delo delegacij, uvodne misli za razpravo
pa je podal Janko Poklič.
konjiška zk
ocena
gospodar-
skih gibanj
Konjiški komunisti so
v ponedeljek na 9. seji ob-
činske konference ocenili
gospodarska gibanja v
občini za prvo polletje.
1979. Čeprav so na sploš-
no gospodarski rezultati
v občini ugodni, so opo-
zorili na pomen temeljite-
ga obravnavanja perio-
dičnih in zaključnih raču-
nov v temeljnih in drugih
organizacijah združenega
dela, saj je le na tej osnovi
mogoče celovito in kritič-
no oceniti gospodarjenja
in možnosti razporejeinja
celotnega prihodka v
skladu s potrebami in
sprejetimi obeznostmi ter
se dobro odločati v vseh
primerih motenj v gospo-
darjenju.
celje
GRAOlU SO TUDI SEBE
Franc Leskošek^Luka častni čian ingrada
člani delovnega kolektiva
Ingrada so lepo počastili
dvajsetletni jubilej delovne
organizacije. Ob zaključku, v
petek, je bil v dvorani Golov-
ca še zbor kolektiva, katere-
ga so se udeležili tudi član
sveta federacije Franc Le-
skošek-Luka, predsednik
Republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije Vinko
Hafner, predstavniki Gospo-
darske zbornice Slovenije,
republiškega odbora sindi-
kata gradbenih delavcev in
drugi.
Slavnost je pričel predse-
dnik delavskega sveta delov-
ne organizacije Franc
Vrbnjak, ki je orisal delovno
pot kolektiva in poudaril hi-
tro rast, ki se kaže tudi v tem,
da danes delavci Ingrada na-
pravijo za desetkrat več, kot
so pred dvajsetimi leti, četu-
di je kolektiv le za tretjino
močnejši. »Toda,« je pouda-
ril Franc Vrbnjak, »v tem ča-
su nismo gradili le številnih
objektov, marveč tudi sebe.«
Kot slavnostni govornik je
nastopil Vinko Hafner, ki je
kolektivu Ingrada najprej
čestital za dosežene uspehe,
v tem pa poudaril, da bo tre-
ba zdaj nadaljevati začeto
delo. V tej 2rvezi je opozoril
na mesto Ingrada tudi v Gi-
possu, kjer je prav tako moč
napraviti več za specializaci-
jo dela, torej za večje delov-
ne učinke. In ne gre samo za
to, gre prav tako za utrditev
vloge delavca kot samou-
pravljalca. »To ni parola,« je
dejal Vinko Hafner, »to je
podlaga, da se bo delavec
uveljavil kot nosilec našega
družbenega razvoja.«
V nadaljevanju je opozoril
na položaj gospodarstva pri
nas sploh in v tem tudi na
gradbeništvo, ki je v sploš-
nih gospodarskih gibanjih še
posebej občutljivo. »Zato ni
naključje, če je zlasti gradbe-
ni delavec močno zainteresi-
ran za večjo gospodarsko
stabilnost, za umiritev go-
spodarstva,« je zaključil to
misel Vinko Hafner.
Udeleženci velike proslave
so si zatem ogledali film o
delu in življenju Ingrada. Na
filmskem traku so bili pov-
zeti vsi pomembni dogodki
in velika razsežnost dela tega
kolektiva. Tudi uspešnost.
Slavnostni zbor so izkori-
stili še za to, da so Franca
Leskoška-Luko proglasili za
prvega častnega člana kolek-
tiva, tudi v zahvalo za sode-
lovanje pri ustanavljanju In-
grada. Zato so mu izročili po-
sebno listino in priznanje In-
grada.
Delovni jubilej Ingrada pa
je počastil še Republiški od-
bor sindikata gradbenih de-
lavcev Slovenije, ki je naj-
večjemu celjskemu gradbe-
nemu kolektivu podeUl po-
sebno priznanje za dosežene
uspehe in sodelovanja na
sindikalnem področju.
M. BOŽIC
SREČANJE KOMUNISTOV V
STRANICAH
Pred kratkim so se pri šoli v Stranicah zbrali komunisti iz
konjiške občine. Na proslavi so sodelovali tudi šolski otroci,
pionirji: s pozdravom in deklamacijo.
Tega srečanja so bili veseli zlasti pičnirji, saj so se v
letošnjem jubilejnem letu podrobneje seznanili z delom
nekdanjih Skojevcev. Obiskali so jih tudi na domovih in
beseda je tekla o dogodkih med vojno in podobno.
Iz Stranic je padlo 23 partizanov v borbi za svobodo.
Srečanja komunistov konjiške občine v Stranicah so biU
veseli pionirji in krajani, zato so jim zaželeli veliko uspehov
pri nadaljnjem delu.
JASMINA BORNSEK,
učenka osnovne šole
Glavni direktor Ingrada, dipl. inž. Marjan Prelec, izroča Francu Leskošku-Luki listino o
imenovanju za prvega častnega člana kolektiva. Na levi predsednik delavskega sveta
delovne organizacija Ingrada, Franc Vrbnjak.
ČLOVEŠTVO NA
VZHODNI REKI
Pred dnevi so se predstavniki sko-
raj vsega človeštva zbrali vNew Tor-
ku, na East Riverju (Vzhodni reki),
kjer stoji palača organizacije združe-
nih narodov. Začelo se je 34. redno
zasedanje generalne skupščine sve-
tovne organizacije.
Letošnje zasedanje bo potekalo v
posebno zapletenih okoliščinah, če-
prav mednarodne razmere niti ob
enem dosedanjem zasedanju niso bile
enostavne. OZN ima zdaj že 151 čla-
nic, kar pomeni, da se je njihovo šte-
vilo od ustanovitve kar trikrat pove-
čalo. Če bodo na letošnjem zasedanju
sprejeli še eno članico, bo število
mednarodno organiziranih držav še
naraslo in OZN bo doživela še eno
stopnico naprej v svoji univerzalno-
sti, v svojem zajemanju celotnega
človeštva. Zasedanje bo trajalo tedne
in mesece, saj obsega dnevni red nič
manj kot 127 točk.
Generalni sekretar OZN Kurt
Waldheim je pred dnevi objavil letno
poročilo o delu svetovne organizaci-
je, v katerem je orisal svetovni polo-
žaj in najbolj pereča vprašanja v sve-
tu. Waldheim je o tem govoril tudi na
šesti konferenci neuvrščenih dežel v
Havani. Po njegovi oceni položaj v
svetu še nikoli ni bil tako zapleten,
kot je zdaj in ujMraba sile je v med-
narodnih odnosih zelo razširjena. Na
svetovni »lestvici* vidi generalni se-
kretar dva skrajna konca in vse bolj
ustvarjalno sredino. Na enem koncu
so najrazvitejše države, ki imajo
ogromno moč in so dobro oborožene;
med njimi nastajajo zapleteni od-
nosi, ki so zastrupljeni s sumničenji
in z nezaupanjem. Na drugem koncu
pa so najrevnejše dežele in ljudstva,
ki se komaj preživljajo; te so zaradi
revščine in nereševanja gospodar-
skih vprašanj v svetu ogorčene nad
svojim položajem in zapravljanjem
sredstev v drugih delih sveta. Med
tema dvema skrajnostima pa so po
mnenju Kurta Waldheima mnoge
srednje in manjše države, ki so v ok-
viru OZN ali drugega združevanja ra-
zvile čut za odgovorno sodelovanje
pri perečih svetovnih vprašanjih. Ge-
neralni sekretar poudarja, da je prav
gibanje neuvrščenih primer takih po-
zitivnih teženj in da je to »eno od
največjih upov in jamstev za priho-
dnost*. To je brez dvoma dobra ozna-
ka prizadevanj neuvrščenih držav in
njihovega gibanja.
Od vprašanj, ki jih bodo obravna-
vali na 34. zasedanju generalne skup-
ščine OZN so pomembna predvsem
tista, ki se nanašajo na najširše in
najtrdovratnejše svetovne probleme,
kot so vprašanja varnosti in miru,
oboroževanja oziroma razorožitve,
predvsem pa vprašanja svetovnega
gospodarskega reda. Vsa ta vpraša-
nja so izredno pereča in njihovo reše-
vanje napreduje zelo počasi ali pa
sploh ne. Slabo je, da posamezne dr-
žave, tudi članice OZN, pri zagotav-
ljanju svojih interesov še vedno upo-
rabljajo silo, pa naj bo oboroženo voj-
sko, politične pritiske ali gospodar-
ske sankcije. To se dogaja v več delih
sveta: tako v južnem delu Afrike, na
Bližnjem vzhodu, v Zahodni Sahari,
v jugovzhodni Aziji in še marsikje.
Tekma v oboroževanju narašča - s
tem pa tudi nevarnost, da bi se nako-
pičeno orožje kdaj uporabilo, in eko-
nomska škoda, saj gredo za oborože-
vanje sredstva in človekovo delo, ki
bi bilo nujno potrebno drugod. Še ve-
dno ni nobenega pravega napredka
pri reševanju problema med Seve-
rom in Jugom, to je med bogatimi in
revnimi. Revni se ne bodo nikoli spri-
jaznili s svojim položajem - obratno,
vsak dan so bolj nezadovoljni, saj je
njihov položaj tudi vsak dan slabši.
Le redke dežele v razvoju so storile
korak naprej, predvsem pa tiste, ki
imajo nafto. Na drugi strani pa tudi
razviti ne storijo ničesar, kar bi na-
znanilo vsaj njihovo resno priprav-
ljenost, da mislijo resno sodelovati
pri reševanju tako njihovega kot sve-
tovnega problema.
S tem pa seveda dnevni red na
Vzhodni reki ne bo izčrpan. Posebno
razburljiva bo najbrž razprava o po-
sameznih kriznih žariščih v svetu, o
sporih med posameznimi državami
in o možnostih za njihovo poravnavo.
Neuvrščene dežele, ki so se za svojo
politiko in akcijo dogovorile v Hava-
ni, čakajo tudi vNew Yorku odgovor-
ne naloge.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
U BOLJŠO
PRESKRBO V
KONJICAH
v okviru trgovsko-go-
stinske delovne organiza-
cije Dravinjski dom iz
Slovenskih Konjic ima
pomembno neposredno
vlogo pri preskrbi prebi-
valstva njen TOZD TR-
GOVINA »DOM«, ki za-
posluje 170 delavcev, pre-
težno žensk, kot je sicer v
trgovski stroki, njeno tr-
govsko mrežo pa sestav-
lja 25 poslovalnic.
Po besedah direktorja
tozda »DOM« Franja
Janžiča je njihov največji
problem nizka stopnja
akumulacije, ki onemo-
goča drznejše posege v
razširitev in popestritev
trgovske ponudbe. Prav
zato so posnemanja vre-
dni takšni načini sodelo-
vanja s krajevnimi skup-
nostmi, kot je prav sedaj
primer v Žičah, kjer so
krajani sami poprijeli s
prostovoljnim delom za
novo trgovino z manjšim
bifejem. Tej pobudi kra-
janov se je takoj pridružil
še Dravinjski dom in vse
kaže, da se bodo krajani
Žič za praznik republike
29. novembra že veselili
nove trgovine.
Letos poleti so popol-
noma preuredili trgovino
v Zbelovem, prav tako z
zglednim sodelovanjem
krajevne skupnosti, sicer
pa se glavne ambicije toz-
da »DOM« in sploh Dra-
vinjskega doma sučejo
sedaj okrog blagovnice,
ki bo našla svoje mesto v
novi stanovanj sko-po-
slovni zgradbi v središču
Slovenskih Konjic. V tej
blagovnici upajo pope-
striti predvsem konfek-
cij sko-tekstilno ponudbo,
saj je sedanja tekstilna
ponudba tudi po njiho-
vem mnenju še vse pre-
več »porazmetana« po
manjših prodajalnah in
ne more več zadovoljeva-
ti vse zahtevnejšega ko-
njiškega kupca.
MITJA UMNIK
PRAZNIK
»POLZELE«
9. september praznuje ko-
lektiv Tovarne nogavic »Pol-
zela« na Polzeli svoj praznik
v spomin na ta dan leta 1950,
ko so stopili na pot samou-
pravljanja. Za letošnji praz-
nik sicer niso pripravili po-
sebnih slovesnosti, zbrali so
se le jubilantje, ki so prejeli
tudi nagrade za 30, 20 in 10-
letno delo. Vseh je bilo 104,
od teh pa delajo 30 let že Zof-
ka Hindl, Milena 2erak, Mar-
jeta Smajs, Lidija Herodež,
Ana Vasle, Marija Bizjak,
Marija Sem, Marija Mežnar,
Vladislav Svetlo, Lojzka Sa-
lomon v TOZD Ženske no-
gavice, Ana Lapu, Ana Ster-
nad v TOZD Moške nogavi-
ce ter Angela Vasle in Erna
Kušnik v Delovni skupnosti
skupnih služb.
Za vse člane kolektiva je
ob prazniku sindikat tovarne
pripravil več izletov, med
drugim tudi dva dvodnevna
v Budimpešto in Crikvenico,
ki jih je v zadovoljstvo izlet-
nikov organiziralo TTG Ce-
lje. Razen nekaterih izjem, ki
pa nikoli ne izostanejo, so
udeleženci izletov bili zelo
zadovoljni in so s potepanj
po domovini ali inozemstvu
prinesli veliko prijetnih spo-
minov. Menijo, da je tudi tak
način praznovanja zelo
ustrezen. Ob svojem prazni-
ku pa si seveda želijo pred-
vsem uspešnega dela, dobrih
rezultatov gospodarjenja in
smotern razvoj.
TONE TAVCAR
Predsednik CDS Stanko Novak podeljuje nagrado Mariji
Sem in Marjeti Šmajs.
izguba v tovarni traktorjev štore
HITRO, ODGOVORNO
Sveženj ukrepov /e pripravljen
Gospodarski položaj v
celjski občini ni rožnat. Prav
v zadnjem času imamo opra-
viti s ponovno oživitvijo pro-
blemov nelikvidnosti, zao-
strujejo se težave z repro-
dukcijskim materialom,
stvari okrog ekološke in eko-
nomske sanacije Cinkarne
se ne razvijajo v zaželenem
ritmu, tovarna traktorjev v
Storah proizvaja precejšnjo
izgubo. Pa še bi lahko našteli
nekaj »črnih točk« celjskega
gospodarstva!
Storski železarji, ki so se
pred tremi leti spoprijeli s
proizvodnjo traktorjev v
kooperaciji z italijanskim
Fiatom, so v hudih težavah.
Znan je njihov delovni za-
nos, pa tudi včasih trmasta
vztrajnost, ki jih je pred
mnogimi leti že uspela tudi z
»družinsko pomočjo« Slo-
venskih železarn izkopati iz
težav. Ta tradicija nas sicer
utegne navdajati z optimi-
zmom, vendar ne smemo od-
misliti krutih sedanjih ra-
zmer gospodarjenja. Pamet-
ni realizem nas mora preve-
vati še posebej, če ukrepe za
zdravljenje razmer preveč
vežemo na pričakovanja si-
stemskih rešitev v okviru fe-
deracije.
To misel s poudarkom
smo lahko zasledili v razgo-
voru z najvišjimi predstavni-
ki slovenskih sindikatov
med obiskom v Storah.
V tozdu tovarna traktorjev
in vsej železarni se dobro za-
vedajo, da izgube v seda-
njem obsegu ne morejo več
dolgo »proizvajati«; tudi
medtozdovska solidarnost
sčasoma utrpi lahko veliko
škode, razvojni pogled de-
lovne organizacije se lahko
preveč zamegli... Pripravili
so že zajeten sveženj ukre-
pov, s katerim računajo
zmanjšati oziroma odpraviti
izgubo v proizvodnji traktor-
jev.
Največ realnih učinkov
lahko pričakujemo od notra-
njih ukrepov, med katerimi
so bolje urejeni kooperant-
ski odnosi na prvem mestu;
ob tem je treba preiti na te-
koče mesečno poslovanje,
kot je logična tudi rešitev ne-
katerih ozkih grl v proizvod-
nji in pri skladiščenju.
Glede na pomen meddr-
žavne gospodarske koopera-
cije z Italijo, bo Fiat ve^etno
moral še kaj primakniti, ali s
korekcijo cene, ki jo zaen-
krat pogojuje s korekcijo ce-
ne s strani federacije, ali z
nekaterimi nujnimi kompo-
nentami traktorskega proiz-
vodnega programa, ki jih
štorski proizvajalec zaenkrat
po visokih cenah dobavlja
od svojih bolj ali manj po-
slovno nediscipliniranih
kooperantov. Finančni zne-
sek traktorske izgube se bo
kmalu lahko zmanjšal tudi s
poračunom zaostanka iz na-
slova izvozne subvencije, še
bolj pa bi se lahko, če štorski
železarji uspejo doseči carin-
ske razbremenitve.
Situacija torej ni brezizho-
dna, zahteva pa takojšnje in
dolgoročnejše rešitve!
MITJA UMNIK
hotel prebold
ORJEKTIVNE TEŽAVE
So za izgubo krivi tudi notranji odnosi?
z letošnjim letom so v ok-
viru SOZD Hmezad usta-
novili DO Gostinstvo turi-
zem, ki združuje TOZD Sa-
mopostrežno restavracijo
Celje, TOZD Hotel Prebold
in TOZD Hmeljar Žalec. De-
lovna organizacija je polletje
solidno zaključila, visoka iz-
guba pa je nastala v prebold-
skem hotelu. Resnici na lju-
bo, to marsikoga niti ni pre-
senetilo, saj je nastopilo
mnogo objektivnih težav,
vendar samo objektivnih. Iz-
gubo so zabeležili že v prvem
tromesečju in takoj so pri-
pravili sanacijski program,
ki ni obrodil sadov. V letoš-
njem polletju je bil celotni
obseg poslovanja za osem
odstotkov manjši kot v ena-
kem obdobju lansko leto.
porabljena sredstva so se po-
večala za 7 odstotkov, rezul-
tat tega pa je le 68% ustvarje-
nega dohodka v primerjavi z
letom 1978. Izguba v polletju
je znašala okrog 1,8 milijona
dinarjev.
V hotelu trdijo in tako so
menili tudi na seji Izvršnega
sveta, da vedno slabši gospo-
darski rezultati slabo vpliva-
jo na notranje odnose v ko-
lektivu. Zmanjšala se je de-
lovna disciplina in kakovost
storitev. Keramična indu-
strija iz Liboj je odpovedala
dobavo malic, kar se je v ce-
lotnem prihodku poznalo za
1,8 milijona dinarjev. Pro-
met pijač in a la carte hrane
se je realno zmanjšal za 10
odstotkov. Vzroke za to je
treba iskati v splošni gospp-
darski situaciji, ki delovnim
organizacijam narekuje var-
čevanje pri reprezentanci,
zmanjšani investicijski de-
javnosti na območju, spre-
membah v prometnem reži-
mu ter nezadovoljivi kako-
vosti storitev oziroma po-
nudbe, ki je povezana s po-
manjkanjem kakovostnega
kadra. Podobne vzroke je
treba iskati tudi za izpad pre-
nočitev, saj ne prihajajo več
niti nekdanji gostje iz Dal-
macije. Problem zase so se-
veda kadrovske težave, s ka-
terimi se srečujejo že od sa-
mega začetka. Za delavce ni
na voljo stanovanj, tu pa je
še neusklajena rast prodaj-
nih in nabavnih cen, ki se
najbolj občuti pri prometu z
malicami! Ob vsem skupaj
ne gre pozabiti tega, da se je
kolektiv bivšega TOZD Go-
stinstvo odločil za gradnjo
dejansko brez udeležbe last-
nih sredstev, kar danes po-
gojuje izredno visoke obresti
za dane kredite, ki predstav-
ljajo skoraj tretjino ustvarje-
nega dohodka.
Da bi stanje popravili, ko-
likor se pač popraviti da, so v
hotelu pripravili program
ukrepov za odpravo oziroma
zmanjšanje izgube, ki jih bo
treba čim prej in čim bolj do-
sledno izvajati. Če se bodo
pokazali uspehi, potem seve-
da ne bo več takšnih, ki bi
trdili prav nasprotno, češ da
slabi notranji odnosi vpliva-
jo na slabše gospodarjenje.
Navsezadnje se tudi v drugih
hotelih srečujejo s podobni-
mi objektivnimi težavami
kot v Preboldu.
JANEZ VEDENIK
N
OBISK
DELEGACIJE
VMUNCHNU
Naš rojak Franci Cvet-
ko nam je v imenu Slo-
venskega kulturnega in
športnega društva Tri-
glav v Miinchnu sporočil
jedrnato informacijo o
obisku 28-članske dele-
gacije gospodarskih in
družbenopolitičnih orga-
nizacij vseh osmih občin
celjskega območja. Iz nje
povzemamo, da je delega-
cija poleg društva Triglav
obiskala še nekatera
predstavništva sloven-
skih delovnih organizacij
v Zvezni republiki Nem-
čiji in tudi tovarno GO-
RENJE-KORTING
ELEKTRONIC GmbH &
Co KG v Grassau.
Na srečanju s predstav-
niki društva Triglav so se
seznanili z delom in pro-
blemi društvenega življe-
nja naših rojakov. Tudi si-
cer se je večer spremenil
v prijeten, sproščen in
odprt razgovor, zaradi ka-
terega naši rojaki še pose-
bej upajo, da takšen
obisk ni bil zadnji.
M. U.
(NE) PLANSKO
ZAMUJANJE!
Temelji plana so eden najpomembnejših planskih
aktov TOZD in osnova samoupravnega sistema plani-
ranja, v katerim se ugotavljajo in določajo interesi tako
znotraj temeljne organizacije kot tudi dohodkovna po-
vezanost temeljne organizacije preko združevanja dela
in sredstev z različnimi subjekti, s katerimi delavci
temeljne organizacije v procesu družbene reproduk-
cije uresničujejo svoje cilje.
S smernicami za plan TOZD odločajo delavci o
osnovnih in konkretnih, kvantificiranih usmeritvah
ter drugih prostorskih, ekonomskih in socialnih pogo-
jih dela in življenja.
Z elementi za samoupravne sporazume o temeljih
planov določajo delavci svoje interese za usklajen ra-
zvoj z drugimi temeljnimi organizacijami združenega
dela, s katerimi so povezani in soodvisni pri ustvarja-
nju dohodka - tako v delovni organizaciji, sozdu, SIS,
banki in drugod, - glede pogojev dela in življenja v
krajevni skupnosti in drugo.
Po dogovorjenem postopku priprave srednjeroč-
nega plana za obdobje 1981-1985 in sprejetem rokov-
niku, je mesec september zadnji rok za sprejmanje
smernic in elementov. Zadnji razgovor na sedežu celj-
ske sindikalne organizacije, ki se ga je udeležil tudi
podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije Miran
Potrč, pa je pokazal, da pri planiranju na vseh koncih
in krajih zamujamo. Tako zamujamo celo pri mnogih
pripravljalnih planskih delih, pri tako imenovani 1.
fazi, pa čeprav je večina krajevnih skupnosti in tozdov
konec junija vendarle sprejela vsaj sklepe o pripravi
plana in delovnem programu. Kasnijo tudi analize ra-
zvojnih možnosti, na osnovi katerih naj se izdelajo
smernice in elementi. Namesto v septembru, bomo
lahko veseli, če jih bomo sprejemali v edino še spre-
jemljivem roku - oktobru! Pri tem je zanimivo, da še
najmanj zamujajo v krajevnih skupnostih, nekatere
med njimi so v Celju izpostavili celo kot vzgled, na
primer tisto v Šmarnem v Rožni dolini.
Slabo je rešeno vprašanje usposobljenosti strokov-
nih kadrov za planiranje in tudi vseh delavcev, ki bi do
najglobljega bistva morali razumeti pomen planiranja
v združenem delu.
Zmedo povečuje menda tudi množica planskih
»preddokumentov«, slabo usklajevanje med posamez-
nimi nosilci planiranja, kljub prizadevni inštruktaži
sveta za gospodarstvo občinske skupščine Celje, pa
predvsem stara miselnost, ki planiranju »niti v glavah,
še manj pri delu« ne daje tistega pomena, ki mu v naši
samoupravni praksi gre!
Informacijsko bazo kot iztočnico za planiranje imajo
naši tozdi kvečjemu še rsizvito v takšnem obsegu, kot
jo zahteva »budno oko« družbene kontorle. Za povrhu
pa kasni še republiški zavod za plan, ki je za junij
obljubil anketo poslovnih planskih kazalcev, čeprav se
bo morda zgodilo, da bodo v tozdih prav pri kazalcih o
ceni bolj »izmišljali« kot pa razmišljali!
MITJA UMNIK
aero
SVOJA ŠOLA
za tiskarje. Hitra pot do kadrov
Pomanjkanje delavcev v
grafični stroki je iz leta v leto
vse bolj pereče. S tem pro-
blemom so se v preteklih le-
tih srečevali tudi v Aeru -
TOZD Grafika. Na razpisane
štipendije za grafike pa se je
prijavljalo vse manj kandi-
datov. Tako je bilo še v šol-
skem letu 1974/75 21 štipen-
distov Aera vpisanih v Šol-
skem centru tiska in papirja
v Ljubljani, v šolskem letu
1978/79 pa le še pet. S temi
kadri pa v TOZD Grafiki ne
bi mogli pokriti vseh potreb
po kvalificiranih grafikih,
zlasti še, ker je fluktuacija
teh kadrov iz leta v leto
večja.
Zato je v aprilu letos ka-
drovska služba Aera na
predlog TOZD Grafika in
skladno s programom izo-
braževanja za leto 1979 priče-
la postopek za organizacijo
in verifikacijo dislociranega
oddelka poklicne grafične
šole v Celju, ki je 3. septem-
bra letos pričela z delom. Šo-
lanje bo trajalo tri leta.
Vsekakor je možnost šola-
nja v bližini Celja pritegnila
veliko večje število učencev
kot sicer. Tako so v Aeru do
začetka pouka formirali od-
delek	sedemindvajsetih
učencev in učenk in sicer za
poklic tiskar s ploskve (17
učencev) in tiskar za tisk z
izbokline (10 učencev). Od-
govornost za organizacijo in
izvajanje teoretičnega pouka
je prevzel Šolski center Bo-
ris Kidrič v Celju, ki je dal
oddelku na razpolago tudi
svoje prostore. Praktični
pouk je organiziran v TOZD
Grafild, pouk pa bodo izvaja-
li strokovni delavci te te-
meljne organizacije. Po kon-
čanem šolanju imajo vsi
učenci zagotovljeno zaposli-
tev v TOZD Grafiki.
V Aeru upajo, da so na ta
način našli učinkovito po^-
da bodo v nekaj letih zado-
stili potrebam po grafičnih
delavcih.
JANJA ZAVRSNIK
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
območje
GOLTE LETOS ZAPRTE
Xdruževanje sredstev za nadaijnjo izgradnjo centra
problemi Rekreacijsko tu-
rističnega centra Golte so
znova v ospredju. Zdaj, in če
bi želeli, da bi center zaživel
le to zimo, najbrž v veliki
zamudi. Tudi zanjo je opravi-
čilo. Kot vselej. Vse doslej je
bilo namreč odprto vpraša-
nje, kdo bo upravljalec Golt.
V zadnjem času se je na tem
seznamu pojavljalo tudi ime
Rudarsko elektroenerget-
sicega kombinata v Velenju,
pa je ostalo vse po starem.
Torej, tudi v naprej kolektiv
velenjske Rdeče dvorane.
Na ponedeljkovem razgo-
voru, ki ga je sklical svet ob-
iin celjskega območja in
nanj poleg drugih povabil
tudi predstavnike delovnih
kolektivov, ki imajo na Gol-
teh, zraven hotela, depan-
danse, so se besede vrtele
zlasti okoli vprašanja, kako
obnoviti Golte, kako jih zno-
va usposobiti za življenje in
kako zagotoviti pogoje za na-
daljnje normalno delo cen-
tra. Za takšno delo, ki bo ko-
lektivu, ki bo upravljal Gol-
te, zlasti pa infrastrukturne
objekte in naprave, jamčilo
normalno razvojno pot tudi
v primeru poslovne izgube.
Razprava je pokazala, da
so Golte sestavni del turistič-
nega gospodarstva Gornje
Savinjske doline, da jih je
treba vključiti v razvojne po-
ti mozirske občine in zagoto-
viti s pomočjo širše družbe-
ne skupnosti sredstva za de-
lo in nadaljnjo izgradnjo.
Trenutno je v razpravi ta-
ko imenovani minimalni
program, ki naj poleg del za
usposobitev gondolske žič-
nice zagotovi tudi moderni-
zacijo ceste od Moziiia, ozi-
roma od odcepa proti Zekov-
cu do Smihela, ureditev ce-
ste do Planinskih Raven in
ne nazadnje tudi sedežnico
od Planinskih Raven do Mo-
zirske koče. Seveda, na Pla-
ninskih Ravneh tudi ustre-
zen parkirni prostor.
Dela za uresničitev tega
načrta so v teku, seveda pa je
vprašanje, kdaj bodo oprav-
ljena. Časa ni veliko. Tudi
vreme lahko ponagaja. Zato
bolj držijo besede, da bodo
letos Golte zaprte. Zlasti pa v
svet pod Medvedjak ne bo
vozila gondolska žičnica. In
na dlani je, da sta tudi cesta
oziroma sedežnica s šmihel-
ske strani časovno odmak-
njena. Le v izrednih prime-
rih, če bi vsi napravili več,
.kot bi lahko, bi uredili do
zimske sezone to napravo.
Toda, zaradi zanesljivosti
rajši postavimo vprašaj, tudi
za to nalogo.
Prizadevanja za usposobi-
tev Golt in za njihov nadalj-
nji razvoj st) v teku. O tem bo
v kratkem rsizpravljal tudi
svet občin celjskega območ-
ja. Dejstvo je, da bo treba te-
mu centru zagotoviti širšo
družbeno pomoč. Spet je v
pripravi samoupravni spora-
zum o združevanju dela in
sredstev za nadaljnjo izgrad-
njo rekreacijskega središča
na Golteh. Po prvem načrtu
naj bi v regiji zbrali vsako
leto po okoli devet milijonov
dinarjev, seveda pa so po-
trebna tudi sredstva za začet-
ni zagon, za sanacijo zdajš-
njega stanja. Pri tem naj bi
zlasti sodelovale štiri občine:
Velenje, Mozirje, Žalec in
Celje, s tem seveda, da bi se
delež mozirske občine upo-
števal pri gradnji oziroma
modernizaciji ceste do Smi-
hela. V tem okviru bo treba
rešiti in razvozljati odnose
med upravljalci depandans
in centra na Golteh.
Pomembna so nadalje pri-
zadevanja, da naj bi velenj-
ska Rdeča dvorana v bodoče
upravljala le infrastrukturne
objekte, medtem, ko bo ho-
telski oziroma gostinski del
vodil kolektiv Združenega
gostinskega podjetja, prav
tako v Velenju. ^^
Tudi sklepi ponedeljkove-
ga razgovora gredo v to
smer, zlasti odgovorno delo
čaka kolektiv Rdeče dvora-
ne, ki mora pripraviti sa-
moupravni sporazum o zdru-
ževanju dela in sredstev za
izgradnjo Golt in ga finanč-
no ovrednotiti, prav tako z
deleži, ki bi jih naj dale obči-
ne celjskega območja.
M. BOŽiC
ŠE O NALEPKAH
JOŽE KUCER, načelnik Sveta za no-
tranje zadeve Skupščine občine Celje:
»Pri zahtevah za izdajo posebnih avto-
mobilskih nalepk za vozila, ki bi lahko
vozila tudi takrat, ko sicer ne smejo, se
pojavljajo mnoge težave in predvsem
neprijetnosti. Namen teh ukrepov v
osnovi ni bil najbolje tolmačen, zato
zdaj prihaja do težav. Problem je v tem,
da mnogi pogoje imajo, potreb pa ne,
vendar gredo mimo tega. Tu nastajajo
težave. Pri »zahtevalnikih« po posebnih
avto nalepkah so med organizacijami
združenega dela zlasti tisti s posebnim
družbenim pomenom, tu pa prevladuje-
jo PTT, ŽTP, komunala, med ostalimi
pa zlasti invalidi. Pri slednjih pa imajo
priložnost dobiti stalno avto nalepko za
vožnjo v vseh dneh samo tisti, katerim
je priznana pravica do spremljevalca ali
da imajo vozilo tako prilagojeno, da brez
njega ne morejo na ustrezno pot, zača-
sno dovolilnico pa dobijo tudi tisti inva-
lidi, ki jih je treba prepeljati v recimo
zdravniško oskrbo. Torej, dovolilnice za
stalno vožnjo bodo dobili resnično samo
tisti, ki so tako ali drugače po zakonu v
to zajeti. Vsi ostali si morajo pomagati
na drugačen način, tudi recimo v manj-
ših kolektivih z zamenjavo registerskih
tablic (solidarnostno sodelovanje!).
Sproščeno je, da tisti, ki imajo dva avto-
mobila s parno ali neparno številko ene-
ga zamenjajo ter se tako vozijo vedno.
Vse prošnje za te nesrečne nalepke mo-
rajo biti pravilno in predvsem izredno
natančno izpolnjene, kajti drugače jih
ne bomo obravnavali pa še postopek se
bo zavlekel. V celjski občini predvide-
vamo, da bomo imeli okoli 800 posebnih
nalepk za vsakodnevno vožnjo.«
TV
NISEM
VEDEL, DA
NE SMEM
KRASTI...
Po siU sodih in lihih dni
sem oni dan v avtobusu
za hrbtom slišal zanimiv
pogovor. Pogovarjala sta
se dva obrtnika o svojih
izkušnjah glede predpi-
sov, davkov, inšpekcij-
skih služb in podobno.
Bila sta nasršena, čeprav
sta v določenih zadevah
utegnila imeti prav.
Prav gotovo pa nista
imela prav, ko sta modro-
vala, češ, občanu ni treba
poznati vse pozitivne
predpise in zakone, da so
inšpekcijske službe zato,
da napake odkrivajo in o
pravilnosti postopka krši-
telje opozarjajo.
Najbrž je res, da je pre-
ventivna dejavnost inš-
pekcijskih služb ena od
oblik humanih odnosov
med posamezniki in
družbo. Inšpektor, ki bo
za vogalom prežal na na-
pake in v danem trenut-
ku: Hop Cefizelj!, skočil
iz zasede.
Se bolj pa je res, da ne-
poznavanje predpisov in
zakonskih določil niko-
gar ne odveže odgovorno-
sti za storjene napake. To
velja tako za prekrške kot
za kazenski zakonik.
Vsak, ki opravlja neko
dejavnost, ima kakšno
dolžnost, mora vedeti za
zakonske predpise, ki se
tičejo predmeta njegove-
ga delovanja, oziroma od-
govornosti.
Kajti!
Kakor je že splošno
znano, da je kraja kaznivo
dejanje, bi vendar kdo
lahko trdil, da tega ni ve-
del in da zato ne more biti
kaznovan. V strahu pred
kaznijo bi malone vsak
rad razglašal svojo neve-
dnost.	J. K.
V _y
samoupra vni sporazum o razvoju nege na domu
ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM
AkcUa Je v rokah patronažne siužbe
Skromnim, a prepotrebnim zamet-
kom nege na domu, ki ga je do zdaj
izvajala patronažna sestra iz Doma
upokojencev v Celju, sledi širše orga-
niziran program v okviru Zdravstve-
nega centra Celje, konkretno njihova
patronažna služba. O tem ]e bil skle-
njen tudi samoupravni sporazum, ki
so ga podpisali občinska zdravstvena
skupnost Celje, skupnost socialnega
skrbstva, tozd Splošne medicine Celje,
zdravstveni šolski center. Dom upoko-
jencev, center za socialno delo in ob-
činski odbor Rdečega križa.
Uporabniki - varovanci so upraviče-
ni do nege na domu kot bolniki ali kot
ostareli nepokretni občani. Domača
zdravniška oskrba, vključno s strokov-
no in domačo nego omogoča, da jim ni
potrebno zdravljenje v bolnišnici. Do-
mača nega tudi omogoča nadaljevanje
bolnišničnega zdravljenja na domu.
Sem spadajo še tudi različna medicin-
ska opravila, ne izključujejo pa tudi
gospodinjskih opravil.
Organizacija službe nege na dom je v
rokah patronažne službe, ki bo delova-
la v krajevnih skupnostih. Pomagal pa
bo Zdravstveni šolski center, ki bo ob
strokovnem vodstvu izvajal nego na
domu v okviru svoje šolske dejavno-
sti.
V letošnjem letu bo nego na domu
izvajalo šest negovalcev, v prihodnjem
letu pa bodo zaposlili 20 negovalcev.
Tako je že stekla ena izmed nalog, ki
si jo je Socialistična zveza v Celju za-
mislila v svojem akcijskem programu
ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM.
Teh akcij bo še več, terjale pa bodo
prefinjen posluh, saj gre za ljudi, ki so
na jesen življenja ostali bolni ali zdravi
- sami.
ZDENKA STOP AR
pogovor z varilcem
ZAOOVOUENJE
Sodeioval Je na tekmovanju
v tej številki pričenjamo z
novo rubriko, v kateri bomo
objavljali pogovore z delavci
različnih poklicev.
Za začetek predstavljamo
Vlada Geršeka, varilca v Že-
lezarni Store, sicer pa doma
iz Celja.
-	Kako dolgo ste že zapo-
sleni?
-	Že precej časa. Prej sem
delal pri Emo, sedaj pa v že-
lazarni Store.
-	Kako ste zadovoljni z
delavnimi razmerami v to-
varni?
-	Zadovoljen sem. Odnosi
s sodelavci so v redu, le delo
je bolj umazano. To pa ne
predstavlja problema, saj
imamo urejene kopalnice.
-	Pa prehrana?
-	Imamo družbeno pre-
hrano, ta pa je včasih boljša,
drugič slabša.
-	Ponavadi se vsi prito-
žujemo, da imamo premalo
denarja. Kako ste zadovolj-
ni s plačo?
-	No ja, gre. Ce bi bila pa
malo večja, tudi ne bi ško-
dilo.
-	S čim se ukvarjate
izven službe?
-	Imam harmoniko in or-
gle in malo tudi slikam. Za
ostalo nimam časa.
-	Kako pa je s samou-
pravljanjem v vašem po-
djetju?
-	Da povem po pravici,
sem nekje na sredini.
Skoda. Čeprav pravimo:
zlata sredina, pa bi bilo mar-
sikdaj bolje, če bi rekli kakš-
no besedo več. Da pa je Vla-
do Geršak priden delavec,
pa dokazuje že to, da je na
III. delovnem tekmovanju
kovinarjev Slovenije, ki je
bilo v Celju, zastopal svojo
tovarno.
MAGDA LIPUS
30 LET SLOVENSKEGA
DUHOVNIŠKEGA
DRUŠTVA
V ponedeljek dopoldan je bila v Ljubljani proslava
ob 30-letnici Slovenskega duhovniškega društva, kjer
je društvu za jubilej čestital predsednik RK SZDL
Slovenije Mitja Ribičič, o tridesetih letih delovanja
društva pa je govoril predsednik društva Roman Kav-
čič.
Slovensko duhovniško društvo je bilo ustanovljeno
20. septembra 1949. leta kot CMD katoliških duhovni-
kov LR Slovenije. Ustanovitelji so bili duhovniki, ki so
med vojno sodelovali v NOB za narodno in socialno
osvoboditev slovenskega naroda in med katerimi so
najbolj znani Jože Lampret, Franc Smon, prvi predse-
dnik Tone Bajt in drugi.
Zasluga društva je, da smo Slovenci sproti sezna-
njeni z razpravami in sklepi na drugem vatikanskem
koncilu, saj društveni člani sodijo v najnaprednejši del
katoliške duhovščine.
Društvo prireja za svoje člane in simpatizerje preda-
vanja o samoupravljanju v zgodovini in današnji
praksi, vzpodbuja udeležbo župnikov pri življenju in
delu v krajevni skupnosti, se aktivno povezuje z zamej-
skimi Slovenci, sodelovalo je pri sprejemanju zakona o
pravni pomoči verskim skupnostim v Sloveniji. Druš-
tvo ima tudi svoje glasilo »Glasnik«, ki izhaja štirikrat
letno. Zaradi svoje strokovne in družbene usmerjeno-
sti je društvo tudi kolektivni član socialistične zveze in
se člani vključujejo v občinske konference in republi-
ško konferenco SZDL.
obisk kitajske
delegacije
V	ponedeljek je obi-
skala Celje kitajska
zdravstvena organizaci-
ja, ki se je že prej mudila
v nekaterih krajih Slo-
venije. Delegacijo je vo-
dil prvi namestnik mini-
stra za zdravstvo LR Ki-
tajske dr. Wang-Wei.
V	Celju so obiskali or-
ganizacijo združenega
dela Metko, kjer so se za-
nimali za sistem varstva
pri delu v tekstilni indu-
striji. Ogledali so si Met-
kine delovne obrate, te-
mu pa je sledil tudi de-
lovni razgovor.
Z. S. - T. T.
grmovje: dom
pred
vselitvijo
Gradnja Doma oskrbovan-
cev v Grmovju se bliža h kra-
ju. S tem pa ni rečeno, da bo
vseljiv že ta mesec, kajti ka-
tegorizacija in prelite v neka-
terih oskrbovancev iz Nove-
ga Celja bo trajala dalj časa.
Vsekakor pa bo dom zaživel
do praznika republike, ko bo
tudi njegova uradna otvori-
tev.
Z. S.
obisk rk iz
pančeva
Pretekli teden je občinsko
organizacijo RK v Celju obi-
skala petčlanska delegacija
iz Pančeva. Tradicija medse-
bojne izmenjave traja že de-
set let, težišče prijateljskih
obiskov pa je v medsebojnih
pogovorih v delu.
Tudi tokrat je bil dvodnev-
ni obisk namenjen izmenjavi
izkušenj ter pogovoru o svo-
bodni menjavi dela ter siste-
mu finansiranja občinskih
organizacij RK.
Gostje iz Pančeva so si v
Celju ogledali bolnišnico,
krenili pa so tudi na ogled
nekaterih predelov Slove-
nije.
Z. S.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
AVTOBUSNA
POSTAJA IN
PEŠ POT OB
PROGI
Dela pri gradnji nove
avtobusne postaje ob
Aškerčevi ulici v Celju se
počasi bližajo koncu. Gre
za naložbo v vrednosti
44,3 mijijona dinarjev. Od
te vsote bo skoraj 32 mili-
jonov odpadlo na gradbe-
ni objekt, ostalo pa na ko-
munalno ureditev. In ta-
ko se pri tej naložbi po-
javljata dva investitorja:
Izletnik ter Občinska ko-
munalna skupnost.
Po prvotnem načrtu bi
morali za gradbeni objekt
zagotoviti samo 26,6 mili-
jona dinarjev, ker pa se je
investitor odločil za do-
datne površine v izmeri
okoli 500 kvadratnih me-
trov, je prišlo do večje
predračunske vsote.
Žal, pa tudi tu ne gre
brez zamud. Ko je izvršni
svet celjske občinske
skupščine na zadnji seji
ocenjeval dela tudi na
tem gradbišču, je ugoto-
vil okoli petmesečno za-
mudo. In čeprav so otvo-
ritev nove avtobusne po-
staje zdaj preložili na le-
tošnji dan republike, bo
treba vseeno pohiteti. Cas
priganja, zlasti izvajalce.
Ingrad ima pri teh delih
pomembno obveznost.
Hkrati z izgradnjo in za-
četkom obratovanja nove
avtobusne postaje se je
pojavila zahteva po uredi-
tvi posebne peš poti, ki
bo povezovala železniško
in avtobusno postajo. Pri
tej odločitvi je šlo za var-
nost pešcev, ki jih bo po-
slej na tej relaciji veliko,
pa bi bili na ozki Aškerče-
vi ulici več kot ogroženi.
Seveda, se bo položaj tu
spremenil takoj, ko bo
zgrajena južna magistral-
na cesta.
Dela za ureditev nove
peš poti so se že pričela.
Peljala pa bo ob železni-
ški progi, čez most do no-
ve avtobusne postaje. Se-
veda bo ta pot tudi ustrez-
no zavarovana.
SREČANJE
STAREJŠIH
V okviru praznovanja svo-
jega krajevnega praznika so
v KS Pod gradom v sredo,
12. 9. ob 14. uri popoldne pri-
redili srečanje starejših kra-
janov, ki štejejo nad 75 let.
t
Najprej je goste, med kate-
rimi so bili tudi predstavniki
iz Liboj, pozdravila Majda
Seruga, nato pa so mladinci
izvedli kulturni program. Pri
tem moramo posebej omeni-
ti Nado Kumer, ki je pro-
gram domiselno sestavila iz
ljudskih pesmi. Drago Sivka
je na harmoniko zaigral ne-
kaj pesmi, po končanem pro-
gramu pa je goste zabaval
ansambel Veseli cestarji iz
Celja.
Veseli obrazi starejših so
pričali, da jim je prireditev
ugajala.
MAGDA LIPUS
akcua žensk celjskega območja
INKUBATOR KOT REŠITEV
Tik pred začetkom zbiranja sredstev
Dvema uspelima akcija-
ma, ki sta ju koordinirano iz-
peljali svet za spremljanje
družbenoekonomskega po-
ložaja žensk pri občinski
konferenci SZDL v Celju in
zdravstveni delavci celjske
bolnišnice, bo sledila v krat-
kem tretja. Tik pred zdajci
smo! Akcija za inkubator (za-
željeno bi jih bilo celo več) za
nedonošenčke, se bo pričela
v prvem tednu oktobra - Te-
dnu otroka. Zdaj so že v teku
vse priprave, akcija pa bo
ponovno tekla koordinirano
pri Socialistični zvezi in
zdravstvenimi delavci.
Nuja po tovrstnih aparatu-
rah je v celjski bolnišnici
izredno velika. V Celju se let-
no rodi 3000 otrok, od tega
okrog 200 s težo pod 2500
grami. Od teh dvesto novo-
rojenčkov sta dobri dve tret-
jini nedonošenčki, ki se rodi-
jo pred 37. tednom. Najmanj
30 odstotkov le-teh potrebu-
je vzrejo v inkubatorjih. V
Celju imajo v bolnišnici tre-
nutno samo en inkubator,
eden je naročen, dva pa sta
zastarela. Lani so morali na
ljubljansko kliniko prepelja-
ti 24 nedonošenčkov. Manj-
kajo pa tudi aparati za obse-
v^je proti zlatenici, kar je še
tudi reik rana porodniškega
oddelka. Lani so zaradi zlate-
nice prepeljsili v ljubljansko
bolnišnico 43 novorojenč-
kov. Če bi v Celju imeli vsaj
še en aparat za obsevanje
proti zlatenici, (stane pa pol
drug stari milijon) in tri so-
dobne inkubatorje za nedo-
nošenčke, kar bi stalo skupaj
šestdeset starih milijonov,
potem bi v domači oskrbi
celjske bolnišnice ostala lah-
ko najmanj polovica lani v
ljubljanski klinični center
prepeljanih malčkov.
Je torej potrebno o novi
akciji sploh še razmišljati?
Ženske celjskega območja
so se že izkazcile pri prejšnjih
dveh akcijah, ki so koristile
njim. Zato prav gotovo ne
bodo zatajile tudi zdaj, ko
gre za njihove otroke.
ZDENKA STOPAR
štore
17. IX. - PRAZNIK KS
Žeiezarna in kraj vseiej na skupni poti
Ponedeljek, 17. septembra
popoldne, v dvorani Kultur-
nega doma v Storah. Slav-
nostno razpoloženje. Zbrali
so se člani skupščine Krajev-
ne skupnosti in delavskega
sveta delovne organizacije
Železarne Store. Zbrali, da
so prav ta dan, 17. septem-
bra, v spomin na 1950. leto,
ko so s simboličnim prevze-
mom ključev železarne prev-
zeli podjetje v upravljanje,
proglasili za krajevni praz-
nik.
Na slavnosti je najprej
spregovoril predsednik de-
lavskega sveta Železarne
Emil Krajnc, ki je zlasti ori-
sal razvoj samoupravljanja v
železarni in bitko za moder-
nizacijo obratov, za njim pa
predsednik skupščine Kra-
jevne skupnosti Viktor Opa-
ka, ki je prav tako obudil
spčmin na prve začetke kra-
jevne samouprave in na
uspehe, ki jih je Krajevna
skupnost dosegla zlasti ob
pomoči železarskega kolek-
tiva.
V nadaljevanju so delegati
obeh samoupravnih organov
sprejeli listino in po besedah
predsednika Krajevne kon-
ference SZDL, Franca Zeli-
ča, ugotovili, da na pobudo
Krajevne organizacije SZDL
proglašajo sedemnajsti sep-
tember, kot datum najpo-
membnejšega dogodka v
kraju, za praznik Krajevne
skupnosti Store.
Ob koncu tega dela slavno-
sti je spregovoril še Tugomer
Voga, prvi predsednik delav-
skega sveta Železarne, ki je
prav tako obudil spomine na
tiste dni in na velika prizade-
vanja kolektiva, da je uspo-
sobil obrate železarne za pro-
izvodnjo. Obudil je spomine
na mladostni polet železar-
jev, na zagnanost in veliko
vnemo, ki je znala vselej pra-
vilno prisluhniti tudi potre-
bam in zahtevam kraja. Žele-
zarji so ustvarili materialne
pogoje tudi za razvoj Krajev-
ne skupnosti, železarna je že
tedaj postala velika šola sa-
moupravnega socializma.
Slavnostno sejo so sklenili
s kulturnim programom, v
katerem so nastopili člani
domače Svobode pa tudi
učenci osnovne šole. Ob
sklepu pa so podelili sedem-
najstim članom kolektiva
priznanja za uspehe pri delu
na samoupravnem področju.
M. BOŽiC
KONJIŠKA MLADINA NE
POČIVA
Konjiški mladinci so predzadnji vikend porabili za delovne akcije.
Tako je skupina mladih urejala okolico grobišč talcev v Stranicah,
druga skupina je urejala športno letališče, ki raste v bhžini Draže
vasi, tretja skupina pa je delala pri urejanju lokalne ceste v krajevni
skupnosti Zeče. Vseh akcij se je udeležilo preko 70 mladincev.
Na občinski konferenci ZSMS v Slovenskih Konjicah s ponosom
pripovedujejo o porastu osnovnih organizacij, od lanskih 42 na letoš-
njih 52, pri čemer je najbolj razveseljivo to, da gre za nove osnovne
organizacije v krajevnih skupnostih. Prav tako ugotavljajo, da zahva-
ljujoč akciji NNNP 1979, mladina v krajevnih skupnostih še nikoli ni
bila tako vključena v delo in akcije, kot je sedaj. Zagotavljajo, da te
priložnosti poslej ne bodo izpustili iz rok!
MITJA UMNIK
RAZSTA VA DEL SVETINE IN
KOVAČA
Včeraj popoldne so na Kodeljevem odprii razstavo slikarskih del
Jožeta Svetine in kiparskih del Aleksandra Kovača. Oba avtorja sta
na celjskem območju že znana po številnih razstavah, Jože Svetina je
učitelj v Zavodnjah nad Šoštanjem, Aleksander Kovač pa je operni
pevec v mariborski Operi.
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE :
MEDLOG
Medlog leži na 250 m
nadmorske višine in je od
Celja oddaljen le nekaj ki-
lometrov. To je kraj na
področju potoka Ložnice
in njenega pritoka Pireši-
ce. Začenja se ob Savinji
vzhodno od Levca in se
razprostira skoraj do Za-
loga in nizkega slemena
vzhodno od njega. Zgor-
nji Medlog sega od ome-
njenega slemena do
Hrastja, ostanka nekda-
njega gozda. Pri Hrastju
se začenja Srednji Med-
log, ki sega na jugu do
potoka Ložnice, kjer zaje-
ma še mlin ob njem (ta se
omenja že leta 1436) in se-
danji gozdni dvorec, kjer
je bil svoj čas sedež celj-
ske in pozneje habsbur-
ške gozdne uprave. Med
Savinjo in Ložnico pa je
Spodnji Medlog z grašči-
no Medlog, naslednico
gradiča Freienberga, ki je
bil na južni strani Savi-
nje. V graščini in sose-
dnih novih stavbah je od
leta 1946 vrtnarska šola,
od leta 1961 dalje pa kme-
tijski šolski center.
V Medlogu je bila nek-
daj znana Ropasova po-
pravljalnica in uglaševal-
nica klavirjev. Ne meljeta
več Anžičev in Joštov
mlin. O Joštovem mlinu
smo mnogo pisali že v
prejšnjih številkah Nove-
ga tednika, še več bo ob-
javljenega prihodnji te-
den, ko bomo poročali o
jutrišnji otvoritvi spo-
minske sobe in sobotni
osrednji proslavi v poča-
stitev letošnjih partijskih,
skojevskih in sindikalnih
jubilejev ter seveda ob
obletnici partijske konfe-
rence v mlinu.
Na hiši št. 67 pove spo-
minska plošča, da je bilo
v tej hiši partizansko za-
točišče od poletja 1943. le-
ta dalje.
Iz Medloga je doma
Ivan Krušič (1833-1910),
šolnik, ki je pobudil v Be-
zenšku zanimanje za slo-
vensko stenografijo. S
Svederčeve kmetije izvi-
rajo tudi predniki matere
Borisa Kidriča in žene na-
prednega politika Veko-
slava Kukovca.
Danes Medlog domala
ni več vas zase, ampak
strnjeno naselje, ki se ve-
dno bolj spaja s samim
Celjem. Vedno manj je
tudi kmetov, veliko pa je
novih zaseijnih stano-
vanjskih hiš. S svojim de-
lom se vedno bolj uve-
ljavlja tudi krajevna
skupnost, tudi mladi ne
držijo križem rok. V Med-
logu je delovala s svojim
mentorskim delom tudi
pokojna gledališka igral-
ka Marija Goršičeva.
V BESEDI IN SLIKI
VESTI IZ LIBOJ
Po nekaj tedenskem počitniškem premoru so v Libojaj^
znova zavihali rokave, saj želijo do konca leta izpeljati zg
stavljeni delovni program, da bodo ob letošnjem zlatei^
jubileju 50-letnici ustanovitve DPD Svoboda »Ludvil^
Oblaka« pripravili ali na njih sodelovali 50 prireditev. Delj
jim gre dobro od rok, saj so doslej organizirali že trideset
prireditev, torej se ni bati, da načrt, ki mu daleč naokrog t^j
podobnega, ne bi bil uresničen. Že v septembru bo ve*;
prireditev: 8. septembra so pripravili tradicionalni spreje^
za upokojence keramične. 14. septembra je bil šahovsllj
dvoboj med keramično in ekipo krajevne skupnosti. Od 20
do 23. bo v prostorih KS Liboje razstava knjig Matični
knjižnice iz Žalca. Osrednja proslava ob 50-letnici bo 22
septembra z nastopom vseh društvenih sekcij, pokrovitelj
bo Kulturna skupnost občine Žalec, slavonostni govorni^
pa njen predsednik Zoran Razboršek.
NA PLANINI - SKRBI POD
STREHO
Otroško varstvo v šentjurski občini se v zadnjih letih širi
tudi v zunanje krajevne skupnosti. Tako so pred dnevi
odprli nov, sodobno urejen montažni vrtec na Planini, v
dveh igralnicah preživlja dopoldanski čas 24 malčkov, ki so
razporejeni v dva oddelka. Ker vse kapacitete še niso izkori-
ščene, se jim bo v kratkem pridružil verjetno še kak vrstnik.
Dnevne obroke hrane pripravljajo otrokom v bližnji
osnovni šoli, razdeljujejo pa jih v lastni, za to pripravljeni
kuhinji. Pomembno za mnoge malčke na Planini je tudi to,
da bodo skozi celo leto lahko obiskovali malo in cicibanovo
šolo.	ER
PODAUŠANO BIVANJE ZA 60
OTROK NA OŠ ŠENJTUR
Z novim šolskim letom so na šentjurski osnovni šoli
uvedli dva oddelka podaljšanega bivanja, v katerih je vpisa-
nih nad 60 učencev iz prvega, drugega in tretjega razreda.
Vsi učenci, ki obiskujejo podaljšani pouk, dobijo v šoli
tudi malico in kosilo.
Kljub prostorski stiski, ki pesti šolsko kuhinjo na osnovni
šoli v Šentjurju, pripravijo kuharice dnevno nad 250 kosil in
860 malic. Adaptacijo kuhinje in jedilnice, ki so jo na šoli
nameravali izvesti že letos, pa so morali, žal, preložiti na
drugo leto.
ANDRAŽ: ASFALT POVEZUJE
Delavci celjskega Cestnega podjetja so pričeli pred dnevi
z deli za rekonstrukcijo ceste Velenje-Polzela na odseku
med Andražem in Polzelo. Gre za tri kilometrski odsek, ki bi
naj bil moderniziran do 20. oktobra. Seveda, če delavcem ne
bo ponagajalo vreme in če ne bo zmanjkalo denarja.
To je cesta, ki povezuje velenjsko in žalsko občino. Velenj-
čani so obveznost na svojem predelu izpolnili že pred leti.
LOJZE OJSTERŠEK
VITANJE! OBLJUBE...
Nedavno tega smo v Novem tedniku brali odgovor Merxa
glede gradnje nove samopostrežne trgovine v Vitanju. To j^
bil spet eden tistih odgovorov, ki veliko govorijo pa ne
povedo nič novega. Morda edino to, da nas Merx še ^
pozabil in da lahko v kar najkrajšem času (to pa je najbrž
kakšnih pet let) pričakujemo v Vitanju novo trgovino.
Ni treba menda posebej poudarjati, da je skladišče v sta^
samopostrežni trgovini zelo majhno. Ce bi kdo ob tem porr^
slil na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, bi se najbP
zgrozil. V tako majhni trgovini bi namreč ob morebitni
nesreči ves živež dokaj hitro pošel.
Najbrž s tem pisanjem ne bom dosegel veliko. Morda s^
bo kdo od odgovornih vsaj malo zamislil nad položajem, ^
res ni spodbudno.
Prostor, na katerem naj bi že pred leti zgradili novo Mer*
xovo trgovino v Vitanju. Po sliki sodeč, je odprt šele odde-
lek za les in plevel.
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
srečanje s stanetom judecom iz vrbja pri žalcu:
ŠOTOR SIMBOL NAPREDNOSTI
»Iti po stopinjah knapov, naših očetov, je pomenilo iti po pravi in
napredni poti!« pravi Stane Judec, ko se spominja svojega
delovanja pred štiridesetimi leti na mladinskem področju
v seriji skojevcev je kot četrti na
vrsti Stane Judec, rojen v Migojni-
cah (gnezdo predvojnih in vojnih
naprednjakov, borcev za lepše in
pravičnejše življenje!), danes pa
stanuje v Vrbju v neposredni bližni
Žalca. Zaposlen je kot poslovodja v
prodajalni Borovo v Žalcu.
Reportažni zapis je nastajal med
njegovim delovnim časom, torej
nekaj po eni uri popoldne, ko je
prišel v popoldansko izmeno. Ker
je bil sam, stranke pa so vedno pri-
hajale, je bil pogovor večkrat preki-
njen, zaradi tega pa nič manj zani-
miv in prijeten. Stane Judec je iz
notranjega žepa suknjiča najprej
potegnil listnico, si nataknil očala
in izvlekel tri že nekoliko orumene-
le slike manjšega formata.
»Veste, tisti posnetek, ki ste ga
objavili ob razgovoru z Ludvikom
Zupancem-Ivom, ni napravil bivši
fotograf »Partizan«, kot ste zapisa-
li, ampak je bil napravljen s staro
boks kamero, ki je bila last Ivana.
Mikeka iz Vrbja pri Žalcu. On je
tudi na tistem posnetku, slikal pa je
eden izmed mladincev, ki je bil to-
krat zraven.« Kot dokaz nam je po-
kazal originalno fotografijo tiste
kopije, ki smo jo mi objavili iz mu-
zejskega arhiva ter nadaljeval:
»Takrat je največ slikal Ivan Mi-
kek in tudi doma sam razvijal. Pre-
cej tega gradiva je še ohranjenega,
zlasti pri njem. To so lepi spomini
na tista leta, ki ne bodo nikoli po-
zabljeni.«
(Kupec: Imate kakšne čevlje za
jesen, z malce debelejšim podpla-
tom?
Judec: Nekaj je, večja izbira pa
bo čez kakšen teden, štirinajst dni!
Kupec: Hvala, nasvidenje.)
Nadaljujeva z razgovorom sredi
prijetno hladnega prodajnega pro-
stora trgovine Borovo in Judečev
nekako mehko temni glas se izgub-
lja med visokimi policami, polnimi
artiklov, ki jih ljudje tako radi ku-
pujejo.
»Oče je bil rudar, zaposlen v ru-
dniku v Zabukovici. Osnovno šolo
sem obiskoval v Grižah, meščan-
sko v Žalcu, potem pa sem se učil v
trgovini Bata v Celju. Bilo je leta
1939. Takrat je bilo težko dobiti kaj
za učenje... V Celje sem se vozil
vsako jutro ob 5,30 s prvim vlakom,
vračal pa sem se zvečer ob deseti
uri z zadnjim... Do Žalca sem naj-
večkrat šel peš, včasih pa sem se
obesil tudi na zadnji vagonček ru-
dniškega vlaka, da sem malo prej
prišel dol... Dopoldne sem najprej
delal v trgovini, popoldne hodil v
šolo, proti večeru pa sem se spet
vrnil v trgovino, da sem jo pospra-
vil. Red je moral biti!«
Oče je bil rudar...
»Da! Biti rudarjev sin je pomeni-
lo iti po pravi, napredni poti. Pri
nas je bilo takrat veliko rudarjev in
njihovi sinovi ter hčere so bili prav
tako naprednega duha, kot očetje.
Prav pri njih smo dobili prve na-
potke kako moramo delati, da bo
prav.«
zbiranje starega
železa
»Že okoli leta 1937 smo mladinci
začeli zbirati staro železo, ki smo ga
z ročnim vozičkom peljali v Celje,
kjer ga je odkupoval privatnik. S
tako dobljenim denarjem smo si
kupili nogometno žogo v takratni
trgovini Kramer - Mislej in potem
igrali po raznih travnikih, ki smo
jih za prvo silo sami splanirali in
uredili. Odstranili smo grmičevje,
da smo lahko igrali. Imenovali smo
se SK Jadran. Z nami so igrali brat-
je Cater (Marjan, Anton, ki še živi in
Vinko), iz Migojnic Križanovi brat-
je (Slavko, Jože in Vinko) ter že
pokojni Gorškov Stanko pa Sprajc,
Mikek, Zupane... SK Jadran se je
kasneje »razbil« in smo Mikek,
Sprajc, Zupane, Cater, jaz in še ne-
kateri drugi ustanovili Planinsko
društvo! To je bilo leta 1939, torej je
tudi letos obletnica, štirideset let.
Proslavili jo bomo!«
šotor iz
šentpavelskega platna
»Bil sem tudi pri tamburaših,
igrali pa smo v Sprajčevi »klubski
sobi«. Vsi, ki smo bili pri tambura-
škem orkestru, smo bili tudi člani
planinskega društva. Ponovno smo
zbirali denar in si kupili šotor.
Pravzaprav smo kupili šentpavel-
sko platno (v današnjem Preboldu
- op. p.) pa laneno olje, da smo ga
preparirali, sešila pa ga je moja se-
stra Pavla Judec. Prvič smo ga po-
stavili na dvorišču pri nas v Migoj-
nicah, to je bilo neko soboto leta
1939. Popoldne smo ga začeli po-
stavljati. Vsi smo bili srečni in smo
prvo noč notri prespali. Zunaj smo
postavili stražo kot pravi skavti.
Naslednji teden smo imeli »otvori-
tev« šotora z veselico. Ob takratni
makadamski cesti so rastla jabolka,
ki smo jih pobirali in »prešali«. Ku-
pili smo kruh in klobaso, igrali sa-
mi... To je bila veselica, da je bilo
kaj! Naredili smo tudi baklado! Z
muziko smo šli na hrib in zakurili
kres! Bilo je enkratno, resnično ne-
ponovljivo. Med počitnicami smo
hodili s tem šotorom na Mrzlico,
kjer smo bili večkrat tudi za 1. maj.
Zraven smo še kupili hotel za kuha-
nje žgancev.«
Njihov znameniti šotor in kotel
za žgance je končal svojo pot med
partizani nekje na Dobrovljeih...
snemali so risane filme
»Res je, skupaj z Mikekom sva že
v tistem času snemala risane filme.
Kakšnih petnajst sva jih posnela!
Sami smo naredili leseno kolo,
nanj navili filmski trak (celofan po-
risan s slikami) in smo vse skupaj
ročno vrteli, svetili pa z baterijami.
Bilo je nekaj podobnega, kot da-
našnje risanke. Ni bilo sicer tako
dobro, bilo pa je atrakcija, saj ta-
krat pri nas kina še ni bilo. Vsak
teden smo naredili po en film, tako
da je ob koncu tedna bil vedno nov
program. Mladina je naše izdelke
zelo rada gledala in se ob njih moč-
no zabavala. Tudi to so bili nepo-
zabni trenutki.
Po vsaki prireditvi, zlasti športni,
smo imeli najrazličnejša predava-
nja. Z nami so bili starejši tovariši
komunisti, med njimi Vipotnik,
Sprajčev oče in drugi.«
S Stanetom Judecom bi se še lah-
ko pogovarjali o tistih pomembnih
pa lepih dneh mladine okoli leta
1939. Nekam otožno pove, da je si-
cer danes mnogo boljše in lepše,
vendar da so takratni časi tudi ime-
li svoj čar. »Tolikokrat smo zvečer
sredi vasi zapeli... Ali še danes kje
slišite lepo domačo pesem?«
TONE VRABL
Znameniti posnetek s še bolj znamenitim šotorom je bil napra vi jen za 1.
maj 1939 na Mrzlici. Pred njim sedijo od leve proti desni: Stane Judec,
Peter Šprajc, Ludvik Zupane s kitaro (o njem kot skojevcu smo že
pisali) ter ob njem dva mladinca iz Celja. Ce se bosta spoznala se naj
(glasita v našem uredništvu. Posnetek je delo Ivana Mikeka iz Vrbja pri
Žalcu.
Foto: IVAN MIKEK
Ta posnetek je bil napravljen tudi leta 1939 na znamenitem Šprajčevem
hribu, ki je bil v tistem času pravo zbirališče napredne skojevske
mladine. Od leve proti desni: Matija Sevšek (ie pokojni). Stane Judec,
Peter Šprajc, Marjan Cater (tudi že pokojni) in Ludvik Zupane. Tudi ta
posnetek je bil napravljen s takoimenovano »boks kamero* ter razvit v
improviziranem fotolaboratoriju Ivana Mikeka.
Foto: IVAN MIKEK
MEDNARODNO SREBRNI
MIŠO ČOH
Na nedavno končanem
mednarodnem amaterskem
filmskem festivalu v Turku-
ju (Finska) je Mišo Coh, član
Fotokinokluba Celje prejel
za svoja filma »Čakalnica za
onostranstvo« in »Solzice«
srebrno medaljo festivala
Unica in diplomo. To je vse-
kakor pomembno priznanje
mlademu filmskemu ama-
terju, saj so na tem osred-
njem festivalu sodelovale
številne evropske države,
Argentina in nekatere afri-
ške države.
Ob letošnjem Tednu do-
mačega filma bo Mišo Coh v
posebnem programu ama-
terskega filma predstavil
svoja dela, prvič pred celj-
skim občinstvom. Tako je
pridružil letošnjemu uspehu
v Pulju še »mednarodno sre-
bro« in se takoj uvrstil med
najuspešnejše filmske ama-
terje pri nas.
GEOGRAPHICA SLOVENICA -9
ŽIVLJENJSKO OKOLJE
Najnovejši izvod Geographice Slovenice prinaša referate,
ki so jih predstavili vidni dom'ači in tuji strokovnjaki na
jugoslovanskem simpoziju z naslovom »Geografski pro-
blemi življenjskega okolja«, ki je potekal med 25. in 29.
septembrom lani v Celju in Velenju. V uvodu sta ga predsta-
vila predsednik Občinske skupščine Celje Jože Marolt in
predsednik Zveze geografskih društev Slovenije dr. Miljan
Radovič.
Ekonomske in humanistične vidike varstvo okolja je, obo-
gatene z mnogimi primeri iz našega življenja, predstavil dr.
Avguštin Lah. Med prispevki, ki slonijo na teoretično-meto-
doloških razmišljanjih o tej problematiki, je največ takih, ki
so nastali kot rezultat dolgoletnega sodelovanja in izme-
njave izkušenj v pristojni komisiji SEV.
Pregled negativnih vplivov človekove dejavnosti na oko-
lje na primeru treh slovenskih prostorskih enot predstav-
ljajo prispevki: D. Pluta o pregledu negativnih vplivov na
življenjsko okolje v koprskem Primorju, A. Cerneta, ki je
pis^ o degradaciji okolja v velenjski kotlini in M. Spes, ki je
proučevala degradacijo okolja v Celju.
Vrednost publikacije je prav gotovo v tem, da nam prinaša
pregled raziskovalnega dela, metodologije in izkušenj na
področju problematike človekovega okolja tako domačih
kot tujih strokovnjakov. Članki so objavljeni v slovenščini,
srbohrvaščini, angleščini, nemščini in ruščini z daljšimi
povzetki.
METKA SPES
PREBOLD! PRIDNI MLADINCI
Mladinske delovne akcije so se v glavnem iztekle. Se
vedno pa je živahno v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer
se mladi zbirajo na raznih enodnevnih akcijah. Tako so tudi
mladi iz Gornje vasi pri Preboldu, ki delujejo v okviru
gasilskega društva, v minulih dneh pridno delali pri izgrad-
nji nogometnega igrišča pri stari Opekarni. Z ureditvijo tega
igrišča bodo pridobili tudi prostor za gasilske vaje in drugo.
Sicer pa to ni edinole delo, ki ga opravljajo mladi Gornje-
vaščani. Precej prostovoljnega dela so opravili pri gasilskem
domu, pa tudi pri drugih komunalnih delih, ki so jih izročili
namenu ob krajevnem prazniku Prebolda in ob 60-letnici
gasilskega društva.
DARKO NARAGLAV
VZREČAHGRADIJO
V Novi Dobravi v Zrečah še kar rastejo novi stanovanjski
bloki. Sčasoma se jim bo pridružila tudi velika blagovnica,
športni stadion in pokrit plavalni bazen, ki bo po dimenzijah
večji od sedanjega. Naš posnetek prikazuje gradnjo dveh
novih stanovanjskih blokov, kjer je v pretežni meri vložil
svoja sredstva zreški Unior.
CELJE: LOPATE ZA PRIZIDEK
Po dolgotrajnih pripravah so v tem tednu pri Domu upo-
kojencev v Celju pričeli z gradnjo prizidka za nepokretne.
Gradnja bo potekala v dveh etapah. Najprej bodo zgradili
bivalni del, sledil pa bo vezni hodnik, ki bo povezoval prizi-
dek s prvotno stavbo Doma upokojencev.
Predvidoma bo prizidek zgrajen v enem letu, najkasneje
pa do začetka 1981. leta.
Z. S.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
POD-
ČETRTEK:
FRESKE
VISOKE
STAROSTI
Pred kratkim so bila
končana glavna obnovi-
tvena dela na župnijski
cerkvi v Podčetrtku, v ka-
teri so na stropu prezbite-
rija odkrili baročne fre-
ske I. C. Wagingerja iz za-
četka 18. stoletja.
S tem je izpričano ime
pomembnega baročnega
mojstra, ki je istočasno
opremil podružnico Mari-
jo na Pesku, ki sodi med
najpomembnejše spome-
nike na Kozjanskem. S
tem pa odkritja še ni bilo
konec. Na južni steni la-
dje so konservatorji od-
krili zazidano romansko
okence, ki postavlja na-
stanek stavbe vsaj v 12.
stoletje. Obenem pa so na
prednji fasadi naleteli na
ciklus fresk iz prve polo-
vice 14. stoletja. Freske,
ki jih je izredno uspešno
restavriral akademski sli-
kar Tomaž Kvas iz Ljub-
ljane, sodijo med najpo-
membnejša odkritja got-
skega slovenskega sli-
karstva na celjskem ob-
močju v zadnjem deset-
letju. Motivno gre za pri-
zor pohoda sv. Treh kra-
ljev in nekatere druge le-
gende. Freske so žal ohra-
njene le fragmentarno,
zaslužijo pa pozornost
zlasti zaradi svoje visoke
starosti.
Z. S.
gostovanje »komedije« iz zagreba v slg
LAHKOTNI ROKOKO
Ob Linhartovem Matičifu v režiji Jošica Juvančiča
Preteklo soboto in nedeljo,
ravno 130 let po prvi zgodo-
vinsko izpričani predstavi v
slovenskem jeziku v našem
mestu, so celjski gledališčni-
ki gostili ansambel gledali-
šča Komedija iz Zagreba, ki
se je predstavil celjskemu
občinstvu z uprizoritvijo
znamenite Linhartove ko-
medije Veseli dan ali Mati-
ček se ženi. Celjsko gledali-
šče je tako v svoji jubilejni
sezoni spretno izkoristilo
priložnost in svojemu občin-
stvu ponudilo informacijo o
tem, kako naši sosedje do-
življajo temeljno delo naše
dramske literature. Izvedba
v neslovenskem gledališču
je zanimiva že iz načelnih ra-
zlogov, saj so njeni ustv^al-
ci gotovo svobodnejši pri
iskanju sodobnega gledali-
škega izraza in poudarjanju
splošnejših plasti sporočila.
Se posebej pa je uprizoritev
našega besedila zanimiva, če
v predstavi sodelujejo
ustvarjalci, ki jih pozna in
ceni tudi naše občinstvo.
Prav slednje dejstvo je goto-
vo pomembno vplivalo na
veliko zanimanje, ki ga je go-
stovanje vzbudilo med Ce-
ljani.
Odlično osnovo hrvaški
uprizoritvi je omogočil pre-
vajalec Vladimir Gerič, ki je
Linhartovo gorenjsko obar-
vano besedilo prelil v kaj-
kovsko narečje, kakor ga je
mogoče brati v dramah Lin-
hartovega sodobnika Tita
Brezovečkega. Seveda je
moral zato spremeniti tudi
prostor, zato se »dogodi pri-
pečuju na jenem marofu v
okolici Varaždina«. Režiser
Joško Juvančič, letos se je
proslavil z režijo Vojnoviče-
ve Dubrovniške trilogije na
dubrovniških poletnih igrah,
je postavil Linhartovo pred-
logo na oder v doslednem
slogu rokokoja, ter s poudar-
jeno živahnostjo in igrivostjo
zgostil dogajanje v dva dela.
Razumljivo je, da ga ni toliko
zanimedo nasprotje med bi-
stroumnim in nekoliko neu-
glajenim kmečkim slojem
ter izobraženim, a zato vse
bolj izumetničenim in pu-
hloglavim plemstvom, saj je
to nasprotje že zdavnaj razre-
šeno. Več živega humorja in
življenjskega soka je našel v
številnih ljubezenskih peri-
petijah, ki so omogočile pol-
no mero radoživega razpolo-
ženja. K enotni likovni podo-
bi predstave sta pomemben
delež prispevala scenograf
Zlatko Kauzlarič, ki je ustva-
ril vzdušje rokokojske načič-
kanosti grajskega salona in
vrta, hkrati pa omogočil tudi
simbolne pomene, ter kostu-
mografinja Ljubica Wagner,
ki je prisi)evala stilno, social-
no in barvno ustrezne kostu-
me. Pomemben je tudi glas-
beni del, za katerega sta po-
skrbela Veseljko Barešič in
Božo Potočnik, v katerem se
prepletajo rokokojske arije
ob spremljavi klavirja z živi-
mi izvedbami ljudskih glas-
benih motivov.
Značilno za zagrebško
izvedbo je, da sta Matiček in
Naletel približno enake sta-
rosti in baron nikakor ni ka-
rikatura. S tem je odnos med
obema postavljen bolj živ-
ljenjsko, Matičkov položaj je
v boju s takim nasprotnikom
še bolj tvegan in negotov,
njegova zmaga pa še veli-
častnejša. Matička je zai^al
Martin Sagner prepričljivo,
ne da bi skušal nasilno
ustvarjati videz mladeniča;
njegov lik je zrelejši, ustvar-
jen tudi s prvinami Kerem-
puhovega komedijantstva.
Veronika Kovačič je v vlogi
Nežike nihala med naravno
kmečko robatostjo in žensko
bistroumnostjo ter prehrup-
no komedijantskostjo, kar ji
je škodovalo predvsem v in-
timnejših dialogih z Matič-
kom. Otokar Levaj je pred-
stavil nekoliko pohotnega, a
tudi strastno ljubosumnega
barona Naletela, ki pa je v
sebi dovolj odprte narave, da
zmore radoživo prenesti
končni poraz. Sanda Langer-
holz je vlogi baronice Rozike
vtisnila dovolj gosposke ele-
gance in ženske zvitosti. Bolj
v karikature pa so izobliko-
vali svoje vloge Nedim Pro-
hič kot Tonček, Mato Jelič
kot Zmešnjava, Eugen
Frajnkovič kot Žužek, Mla-
den Serment kot Budalo itd.
Stilno enotno in sproščen
smeh vzbujajočo predstavo
je celjsko občinstvo nagradi-
lo z dolgotrajnim ploska-
njem.
SLAVKO PEZDIR
konservacija in tehnična
dokumentacija kulturne dediščine
v pokrajinskem muzeju v celju
OBISKOVALČEVIM OČEM
SKRITO DELO
Mozaik je bil prav tako kot freske
izpostavljen istim naravnim degra-
dacij skim procesom in človeški ro-
ki. Ohranjeni mozaik je dolg 11,43
m, širok od 0,75 do 2,5 m in meri
22,57 m^. Tehnično in likovno je
lepo oblikovan, sestavljen iz belih
in temno sivih sekanih kock, različ-
nih velikosti, večinoma od 8 do 12
mm. Kocke so položene tako, da
tvorijo bele in črne geometrijske
like, ki se ponavljajo v določenem
zaporedju. Like sestavljajo trikot-
niki, pravokotniki, rombi, trapezi
in šesterokotniki. Na zadnjih dveh
se ponavljajo stilizirani geometrij-
ski rastlinski ornamenti. (glej sliko
2) Robove mozaika zaključujejo te-
mno sive in bele bordure različnih
širin.
Odkopani mozaik je le del mozai-
ka, ki se nadaljuje pod gledališko
ulico. Najbolj uničen je bil ob se-
verni steni in vzhodnem delu pro-
stora, kjer se je sesedel v hipokavst.
Proti zahodu in jugu je bil uničen
zaradi poznejših gradenj.
Nosilec mozaika je bil sestavljen
iz več plasti, ki so bile iz različnih
kakovosti malte! Gledano tako, kot
je bil položen, to je od spodaj navz-
gor, je bila prva plast iz apnenčaste-
ga lomljenca in fragmentov visoko
žgane opeke. Nanjo je bila polože-
na plast grobega ometa, ki je bila
sestavljena iz živega apna, rečnega
peska in manjših fragmentov ope-
ke. Ta plast je bila naj debelejša in
je merila od 10 do 12 cm. Sledila je
izravnalna plast, ki je bila enako
sestavljena kot prejšnja, vendar z
manjšo granulacijo polnil in večjim
delom živega apna. Njena debelina
je od 7 do 12 mm. Nato je sledil
omet podloge, ki je bil debel od 18
do 20 mm. Bil je izredno trden, ne-
ke vrste antični beton, ki je bil se-
stavljen iz peska, opečnega prahu
in velikim delo živega apna. Kot
zadnji, vezalec podloge, je bil iz ži-
vega apna, brez opečnega dodatka
le z nekaj deli mletega apnenčeve-
ga agregata. Debelina te plasti je
bila od 3 do 7 mm. Skupna, pov-
prečna debelina vseh plasti nosilca
mozaika je bila 19 cm (glej sliko 3,
kjer je narisan tudi eden od nači-
nov polaganja kock v nosilec). Ta-
ko kvalitetno grajen nosilec je slu-
žil večji trdnosti tal, toplotni in hi-
dro izolaciji, obenem priča tudi o
izrednem poznavanju tehnologije
celejanskih mojstrov.
Zaradi lažjega razumevanja še
nekaj o pogojih dela in težavah, ki
so ga spremljale. Ker je bila zima,
vremenske razmere še daleč niso
bile primerne za tako delo na tere-
nu. Naravni proces propadanja je
bil zelo pospešen in najdbe v takih
primerih kopnijo pred očmi in pro-
padajo pod rokami, zlasti ometi,
freske, tlsiki, bronasti in železni
predmeti in drugi materiali, saj je
npr. za snemanje fresk in dviganje
mozaika idealno suho in toplo vre-
me, tako pa je bilo vse vezano v led
in vlago. Da je delo lahko sploh
potekalo, je bil del površine, okoli
78 m^, kjer so bile najdragocenejše
najdbe, ki so bile predvidene in do-
kazane s predhodnim sondiranjem
tal, pokrit s PVC folijo na lesenem
ogrodju. Prostor je bil nato ogrevan
s kaloriferji, tako je bila stalna de-
lovna temperatura od 8° C do 16° C,
medtem ko je bila zunaj pod ničlo
ali okoli ničle. S tem se je led odta-
jal in delo se je nadaljevalo z veliko
previdnostjo, kajti vsak napačen
gib z orodji ali korak bi lahko po-
škodoval še neznano najdbo v zem-
lji, pa tudi tisto, ki je že bila odkrita
in pripravljena za odvoz v muzej.
Tako so bili mozaik in vse druge
najdbe . odkopane ali dvignjene
brez omembe vrednih poškodb.
Naslednja faza dela je bila čišče-
nje mozaika s katerega so bili od-
stranjeni ostanki malte, peska in
zemlje. Nato je bil nekajkrat umit z
vlažno krpo. Tako je bil mozaik pri-
pravljen za tehnično dokumentaci-
jo: fotografiranje in risanje.
CEUE: DELA NA GRADU
Pred kratkim je Zavod za spomeniško varstvo Celje
spet pričel z deli na starem celjskem gradu. Na delu je
zirheološka ekipa, ki jo vodi univer. prof. dr. Tatja
Bregantova in ki bo tokrat odkopala medzidje ob graj-
skem jedru. S tem bo le-to do kraja raziskano, pričaku-
jejo pa tako kot doslej, spet bogato bero raznih arheo-
loških najdb. Prav medzidje je prava zakladnica arheo-
loškega gradiva, ki je bilo v izboru predstavljeno jav-
nosti že na razstavi, ki jo je lani pripravil Zavod v
prostorih Muzeja revolucije v Celju.
Ko bodo izkopavanja končana, bodo še v letošnjem
letu z injekciranjem in po potrebi z vezmi utrdili tisti
del obrambnega zidu, ki ga doslej še ni bilo mogoče
sanirati. Obenem pa bo urejen tudi polkrožni
obrambni stolp pred vhodom v notranje grajsko dvori-
šče.
Do kraja nameravajo urediti tudi razgledišče, ki bo
tako spet odprto za obiskovalce.
TUDI V VELENJU
Na velenjskem gradu že nekaj mesecev obnavljajo
obzidje. Dela potekajo pod strokovnim vodstvom Za-
voda za spomeniško varstvo v Celju, tehnično pa jih
izvaja ing. Albert Plemelj.
Del obzidja so že injekcirali in sanirali, zdaj pa se
pripravljajo še na injekciranje njegovega severnega
dela.
Dela finansira kulturna skupnost, oziroma Kulturni
center iz Velenja, izvaja pa jih stavbenik Stane Skom-
šek, ki si je v ta namen priskrbel specialno opremo.
Zidovje, ki je bilo že popolnoma dotrajano in se je že
na mnogih mestih rušilo, bo zdaj spet dobilo svojo
nekdanjo podobo, kar bo za grad, ki ga zaradi muzej-
skih zbirk pogosto obiskujejo, velika pridobitev.
Ob pripravah na ta dela, ko so morali odkopati tudi
notranji del zidovja, pa je prišlo do pomembnega od-
kritja. Južno od obrambnega stolpa, v katerem so v
baročni dobi uredili kapelo, so namreč naleteli na pr-
votni srednjeveški obrambni zid. Najdba tega zidu
pomeni pomemben prispevek k vednosti o stavbni
zgodovini, zato ga nameravajo tudi ustrezno predsta-
viti.
Z. S.
URESNIČUJEJO OBUUBO
Nedavna seja skupščine kulturne skupnosti celjske ob-
čine je sprejela na svoj dnevni red tudi široko razvejano
dejavnost knjižnice Edvarda Kardelja in delovanje Zveze
kulturnih organizacij v občini. S tem je skupščina kulturne
skupnosti pričela tudi izvajati dogovorjeno obliko dela, ko
je sprejela obveznost, da bo kulturna skupnost ravno na
zasedanjih skupščine skušala postopno obravnavati posa-
mezna problemska, oziroma vsebinska področja kulturnega
delovanja vseh dejavnikov - poklicnih in ljubiteljskih.
Delegati so se lahko na ta način podrobneje seznanili z
delom knjižnice Edvarda Kardelja in z delovanjem društev
v celjski občini.
Čeprav je samo zasedanje trajalo nekoliko dlje (v prijet-
nem ambientu celjske poklicne gledališke hiše), je reakcija
delegatov pokazala, da si takšnih obširnih in podrobnih
informacij še želijo saj jih je prijetneje poslušati (sploh če so
zanimivo posredovane), kot pa jih prebirati v gomilah dele-
gatskega gradiva.
D. M.
dpd svoboda
JUBILEJ IMAJO!
Osrednja proslava v decembru
Eno najstarejših delavsko
prosvetnih društev v Slove-
niji je brez dvoma celjska, ali
bolje rečeno, gabrska Svobo-
da. Njeni začetki segajo v le-
to 1919, ko so vzeli v svoje
roke pobudo napredni pevci,
združeni v pevski zbor Na-
prej. Sicer pa imamo pred
očmi gabrsko Svobodo kot
večno stražo naprednih gi-
banj od časov bojev proti
nemškutarjem v Celju in v
obliki naprednega delavske-
ga, razrednega gibanja, pa
vse do danes, ko 'vsako re-
snično napredno kulturno
društvo išče pota kakovost-
nega razvoja svojega delova-
nja.
Tako bomo v letošnjem le-
tu v Celju s ponosom lahko
zrli na jubilej, 60-letnico
DPD Svobode, ki trenutno
združuje pod svojo streho
pevce, harmonikcirje, tambu-
raše in še kaj, pa tudi na sicer
trenutno zamrlo dramsko
dejavnost so še živi spomini.
Pri Svobodi so sklenili, da
bodo svoj jubilej proslavili
na osrednji proslavi, ki bo 7.
decembra v Narodnem do-
mu. To priložnost bodo izko-
ristili za celovit prikaz druš-
tvene dejavnosti, še prej pa
bodo organizirali tiskovno
konferenco (še v oktobru),
da bi javnost kar najpodrob-
neje seznanili s svojim de-
lom, oziroma zgodovino, ter
seveda načrti za delo, ki jih
še čaka. Beseda bo tako tudi
tekla o njihovih prostorih,
nad katerimi že nekaj časa
visi Damoklejev meč nego-
tove usode in bližnja gradbe-
na dela pri Golovcu so ga že
domala spodkopala. Simbol-
ni pomen tega dejstva je v
bistvu zelo neljuba podoba
današnjega stanja, ki bo mo-
ralo slej ko prej dobiti drugo,
bolj optimistično, času in de-
janjem samoupravne prakse
ustrezno podobo. V društvu
se mrzlično pripravljajo na
slavje, prav bi bilo, da delav-
sko Celje počasti jubilanta z
zavestjo moralnega dolž-
nika.
D. MEDVED
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
knjižnica edvard kardelj v celju
RAZSTAVA O MISLECU
107 eksponatov in 48 fotografij
Knjižnica Edvard Kardelj
v Celju nadaljuje s svojo
izvrstno tradicijo prirejanja
razstav, ki nam vedno znova
odkrivajo, posebnosti iz nje-
ne arhivske zakladnice in
nas spominjajo na vrednote,
ki jih ne smemo pozabiti. Se-
danja, najnovejša razstava,
ki so jo odprli v torek opol-
dne, pa govori o delu Edvar-
da Kardelja, misleca in revo-
lucionarja, velikana samo-
upravne Jugoslavije in teo-
retika, ki ga pozna ves svet.
Na otvoritvi razstave je bi-
lo mnogo obiskovalcev.
Mnogo za tihotnost prostora
kot je knjižnica. To je vseka-
kor razveseljivo, a ne samo
zaradi razstave same, bolj za-
radi tega, ker ta kulturna
ustanova sicer pridobiva ve-
dno bolj na ugledu tudi v tej
dejavnosti in občani so se
navadili na pestrost in teht-
nost dogajanja tudi v prosto-
rih velike veže.
Najprej je o delu Edvarda
Kardelja in nastajanju raz-
stave govoril ravnatelj knjiž-
nice Ivan Seničar. Odveč bi
bilo ponavljati besede v na-
potek razstavi zavoda, ki no-
si ime po junaku našega ča-
sa. Zatem je spregovoril Ja-
nez Lenasi, generalni direk-
tor Kovinotehne, saj si brez
njenega sodelovanje ne bi
mogli predstavljati izvedbo
omenjene reizstave. Omeniti
je namreč treba, da je razsta-
va izredno bogata, obširna in
natančna v gradivu, izredno
pregledna in skrajno skrbno
pripravljena. Delavci knjiž-
nice so ob tej priložnosti iz-
dali tudi katalog, ki je oseb-
na izkaznica razsteve in
pravzaprav vzorec, kakšni
naj bi bili katalogi vseh raz-
stav.
Na razstavi je prikazano
delo Edvarda Kardelja iz raz-
dobja od leta 1910 do letos.
To je 107 eksponatov, (tiska-
ne izdaje) in povečave 48 fo-
tografij iz arhiva Muzeja re-
volucije v Celju, Novega te-
dnika, iz arhiva OK ZK Ža-
lec in tiskanega gradiva. Pri
izvedbi razstave so sodelova-
li oddelek za obdelavo knjiž-
ničnega gradiva, oddelek za
nabavo knjižničnega gradi-
va, oddelek za raziskovalno
delo in tehnična služba
knjižnice. Povečave fotogra-
fij je izdelal Viktor Berk, ka-
t^og ob razstavi pa je uredi-
la prof. Ivanka Bauman.
Ob otvoritvi je bil tudi kul-
turni program, ki so ga
izvedli gledališka igralca
Anica Kumer in Bogomir
Veras ter gojenci Glasbene
šole Marko Gubenšek, To-
maž Gubenšek, Tanja Jan-
žek, Irena Franko, Boštjan
Župančič in Benjamin Ži-
bret.
Razstava je odlična prilož-
nost, da si jo ogledajo pred-
vsem vse šole, organizatorji
kulturnega življenja bi mora-
li narediti vse, da bi jo videlo
čimveč občanov, tudi ZKO
ne bi smela stati ob strani pri
organizaciji obiska, še manj
partija in sindikati. Razstava
je tudi odličen vzor sodelo-
vanja Kovinotehne s kultur-
no ustanovo, ki je z resnim
pristopom pripravila res vzo-
ren pregled del Edvarda
Kardelja.
DRAGO MEDVED
V ŠTORAH SPET KNJIŽNICA
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju širi mrežo, ki naj
omogoča čimvečjemu številu občanov dostop do knjige.
Minulo sredo so se zbrali v Storah številni krajani (mladi in
stari), da proslavijo novo zmago: ponovno je v kraju knjiž-
nica, ena najlepših krajevnih knjižnic na.celjskem območju.
Zbranim gostom je spregovoril predsednik sveta skupščine
KS Store inž. Gaberšek in s ponosom dejal, da je nova
knjižnica del pridobitev ob štorskem krajevnem prazniku.
Ravnatelj knjižnice Edvarda Kardelja Ivan Seničar pa je s
svojimi besedami orisal pomembnost takšnega kulturnega
objekta v krajevni skupnosti. To je za Store še posebej
pomembno, saj je v tem kraju knjižnica že bila, pa je zamrla.
Ivan Seničar je dejal, da tega ponovno ne bodo nikoli dovo-
Uli.
Knjižnica Edvarda Kardelja ima že pet oddelkov. Oziroma
je imela doslej štiri krajevne, no\d štorski je peti. V njem je
domala 2000 knjig. Je v enem prostoru, ki služi za izposoje-
valnico in čitalnico. Ob otvoritveni slovesnosti so nastopili
učenci osnovne šole Store s pevskim zborom in recitacijami,
nastopila je tudi železarska godba na pihala.
Knjižnica bo odprta zaenkrat enkrat tedensko in sicer ob
sredah od 16. do 19. ure.
D. M.
mladinske delovne akcije
VEDNO MANJ ŠTUDENTOV
Mladi iz celjske regije na 16 delovnih akcijah
Nekateri jih gledajo kot
modno muho, drugi kot po-
čitniško delo nekaterih »ve-
teranov« na tem področju,
tretji pa kot pomemben pri-
s^vek k napredku Jugosla-
vije. Karkoli so že, eno je go-
tovo: mladinske delovne ak-
cije so ogromna zbirališča
mladih, kamen več v mozai-
ku njihovega dozorevanja.
Kozjansko, Istra, Niš, Go-
ričko, Slovenske gorice, Po-
sočje, Kožbana, Brkini, Ko-
bansko, vse to so delovne ak-
cije, na katerih so sodelovali
tudi mladi celjske regije.
Številka je kar lepa: 796 bri-
gadiiiev po približno 40 v
vsaki brigadi. Mladi Celjani
so delali v 1. izmeni na Koz-
janskem in v Istri ter v Pe-
štaru. Skupna brigada Celja
in Žalca je sodelovala v 3.
izmeni MDA Niš, 79, samo
Žalčani pa v 1. izmeni na Go-
ričkem. Tja so šli tudi Mozir-
čani in sicer v 2. izmeno.
Sentjurčani so delali v Slo-
venskih goricah v 3. izmeni,
Smarska OK ZSMS pa je po-
slala mlade v 3. izmeno Eikci-
je Posočje 79. Konjiška mla-
dina je šla v 2. izmeno MDA
Kožbana 79, laška pa v 1.
izmeno v Brkine. Poleg celj-
ske, je bilo v brigadah največ
velenjske mladine in to na
akciji Kozjansko in Koban-
sko. Poleg tega je OK ZSMS
Velenje organizirala lastno
MDA Šaleška magistrsda.
Kakšna je socialna struk-
tura v brigadah? Se vedno je
največ dijakov 554, nato de-
lavcev 202, najmanj pa je
pionirjev 32 in študentov, ki
jih je bilo v vseh 11 brigadah
samo 16. Morda je tega krivo
premalo organizirano evi-
dentiranje mladih v MDB.
Pa tudi sami študentje gredo
verjetno raje med počitnica-
mi na delo v kakšno,delovno
organizacijo, kjer nekaj za-
služijo, študij in življenje v
Ljubljani ali Mariboru pa go-
tovo ni poceni.
In kako naprej? Treba bo
še mnogo storiti, da bo živ-
ljenje in delo na akcijah še
bolj organizirano, posebno
kar se tiče interesnih dejav-
nosti, sodelovanja s prebi-
valci, pa tudi samega dela na
deloviščih. »Ce je akcija do-
bro organizirana, imaš na
koncu vsaj za čem žalovati,
sicer pa je vse skupaj sama
zmeda,« mi je dejala ena
izmed komandantk brigade.
Z dobro organizacijo in ena-
kopravno vključitvijo mla-
dih vseh struktur, bodo akci-
je resmčno šola samouprav-
ljanja in prijateljstva.
TATJANA PODGORŠEK
Posnetek je z letošnje zaključne slovesnosti v Šentvidu pri Planini. Foto: Tatjana
Podgoršek
ZAOSTRENI ODNOSI DELAVCEV
DO NARAŠČAJOČEGA
KAPITALIZMA
V stavkovnem gibanju in v boju za sploš-
no in enako volivno pravico so se kazale
vse možnosti, da so delavci v letih 1896 do
1906 zaradi dviga cen življenjskih potreb-
ščin in kapitalističnega izkoriščanja organi-
zirali številne stavke, med katerimi je bila
vsekakor pomembna tudi v Westnovi to-
varni v Celju.
Čeprav je tovarna bila ustanovljena šele v
devetdesetih letih XIX. stoletja in sprva
delala v skromnem obsegu, je kmalu posta-
la eden izmed »mogočnežev« tujega kapita-
la. Adolf Westen si je izbral kraj Celje, ker
se mu je zdelo ugodno za uspešno proiz-
vodnjo in prodajo izdelkov iz več razlogov.
Skozi mesto je vodila južna železnica od
Dunaja do Trsta s kasnejšimi zvezami v
ostale jugoslovanske dežele ,in povezavami
z lokalnimi progami kot Celje - Velenje leta
1891 in Grobelno - Rogatec leta 1905. V
bližini pa so bili tudi premogovniki v La-
škem, Zabukovici, Velenju, Hrastniku in
Trbovljah. Razen tega je bilo v celjski kotli-
ni na razpolago dovolj cenene delovne sile,
ki je prihajala s podeželja.
Ob porastu ostale industrije v Celju in
okolici je naraščalo tudi število delavstva,
ki je sprožilo delavsko gibanje. Zaostroval
se je odpor proti kapitalističnim gospodar-
jem, ki so ob nizkih delavskih mezdah za-
htevali po dvanajst in več ur dnevnega dela
in šele proti koncu stoletja ta čas skrajšali
na deset ur. Se posebej se je to odražalo v
Westnovi tovarni. Kapitalist je kmalu spoz-
nal, da je njegov račun pameten, da je dobi-
val vedno več naročil, zato je tovarno nene-
hno širil in šel na večje dobičke. Delavstvo
je brezobzirno izkoriščal. Delavci so morali
delati dnevno od 6.-18. ure, le opoldne so
imeli prosto uro za kosilo in odmor. Zapo-
sloved je ženske in otroke, ki jim je plačeval
do dve kroni na dan. Problem je bil, da se
mu je delovna sila v vedno večjem številu
ponujala, delavstvo pa je bilo šibko v svoji
razredni zavesti.
Vendar so bile razmere v tovarni tako
težke, da je že februarja 1896 prišlo v njej do
stavke, ki je bila prva te vrste v Celju. Bila
je kratkotrajna in v tedanjih pogojih ni mo-
gla uspeti. Med 47 takrat zaposlenimi de-
lavci je bilo 27 zaradi stavke odpuščenih in
nadomeščenih z novo sprejetimi.
Medtem je Rok Drofenik v časopisu
»Svobodni glasovi« z več članki protestiral
proti izkoriščanju v tovarni in drugih manj-
ših podjetjih, in obsodil buržoazijo in že
takrat utrjeni klerikalizem, ki je razburil
tudi celjsko meščanstvo. V omenjenem ča-
sopisu je bil sodelavec tudi socialist Edbin
Kristan, ki je v črtici »Slučaj« opisal tragiko
delavca, ki ga je kapitalistični podjetnik ob
nesreči , v tovarni pohabljenega brezsrčno
prepustil usodi in tako podal sliko tedanje-
ga stanja.
Seveda so delavci celjskih in okoliških
podjetij odločno stopili v borbo za splošno
in enako, neposredno in tajno volivno pra-
vico, še v večjem številu organizirali praz-
novanja 1. maja in politične shode. Po vo-
li vni reformi leta 1907 so socialni demokra-
ti v Sloveniji, velja pa to tudi za Celje (po-
drobneje bi lahko to spoznali ob vblivnih
rezultatih) usmerjali svoje delo predvsem
na parlamentarna tla, kar pa je povzročalo
nesporazume z borbenimi delavci, ki niso
bili zadovoljni s skromnimi reformami de-
lavske zakonodaje. V vodstvu stranke je
vedno bolj prevladoval oportunizem in re^
vizionizem II. intemacionale in avstro-
marksizma še posebej. Čeprav je že večkrat
omenjeni Rok Drofenik v raznih člankih
poudarjal kmečko vprašanje kot sestavni
del delavskega vprašanja, so le tega po nje-
govi smrti puščali ob strani, čeprav je naj-
naravnejši zaveznik proletariata bil že tedaj
srednji in mali kmet, ki ga je agrarna kriza
še vedno stiskala in revoltirala.
Začetek XX. stoletja je odražal odmik od
prvih pionirjev delavskega gibanja in revo-
lucionarnih idej ter dejanj, saj so kongresi
II. intemacionale sicer obljubljali večjo
moč sindikatu in delavskega gibanja nas-
ploh, vse to pa se je razvodenilo ob sarajev-
skem atentatu in mesec kasneje začeti prvi
največji vojni v zgodovini človeštva, ko je
tudi socialna demokracija razen nekaterih
izjem popustila in se vdala toku uničujoče
morije. Slovenska socialna demokracija ni
odobravala vojne in ni podlegla vojnemu
šovinizmu in hujskaštvu. Značilno zanjo
sta bila protivojno stališče in proti vojna po-
litika. Tudi tovarne in obrtne delavnice v
Celju in okolici so ta veliki spopad občutile
z mobilizacijo vseh moških, tako da je šte-
vilo zaposlenih silno padlo. Tudi položaj
delavstva, ki je ostal na svojih mestih, si je
zaradi vojne v tem neprestanem dvigu cen
vse bolj slabšal. Nesmiselne žrtve, glad,
revščina, na drugi strani pa kupičenje do-
bičkov so večale nezadovoljstvo. Zlasti so
bili prizadeti delavci z družinami, navezani
na gole mezde.
Dve ruski revoluciji leta 1917, njune po-
sledice in odmev po svetu, sta pospešile
konec vojne. Vsekakor je bila problematič-
na »majska izjava« istega leta, ki so jo pod-
pisali in reizglasih slovenski vrhovi pod
vodstvom dr. Antona Korošca parlamentu
na Dunaju. Čeprav so zahtevali združitev
vseh ozemelj v Avstro-Ogrski, kjer so živeli
Slovenci, Hrvati in Srbi v samostojno in od
vsake tuje oblasti neodvisno državno telo
pod žezlom habzburško - lotarinške dina-
stije izjava ni zahtevala razbitja Avstro-Ogr-
ske pač pa neke vrste federacijo ali celo
konfederacijo nove državne tvorbe pod
Habzburžani. Nedvomno je bil to vzrok, da
nihče od tedanjih politikov ni bil toliko
daljnoviden, da bi mogel predvidevati raz-
pad monarhije. Da bi bilo razumljivejše so
poleg Ivana Cankaija bili preporodovci
(ime so dobili po glasilu Preporod) dijaki in
to tudi v Celju, ki so razumeli in obenem
zahtevali, da prelivamo kri za samostojno
svobodno dr^vo, kar pa zahteva razbitje
monarhije. Toda pomembnejše je, da so
»majsko izjavo« razumele slovenske mno-
žice, ki so sicer podpirale deklaracijo, a že
preraščale njen okvir. Prvi so se zganili
prav Slovenci na Štajerskem. Že prve dni
junija 1917, torej neposredno po majniški
deklaraciji je dr. Vekoslav Kukovec organi-
ziral sestanke zaupnikov Narodne stranke.
Sestanki so bili zelo obiskani in sicer 2.
junija 1917 v Šmarju, 4. junija v Sv. Juriju
pri Celju, 5 junija na Vranskem, 6. junija v
Gornjem Gradu, 6. junija v Žalcu in še v
nakaterih krajih. Mnogi kraji v celjskem
okolišu so tudi poslali svoje izjave s podpi-
si. Na tem mestu navajamo le enega: »Ob-
činski odbor občine Ljubno pozdravlja
majsko deklaracijo s podpisi in zahteva, da
je potrebno storiti vse, da se bomo združili
v jugoslovanski državi«. Takšne zahteve so
imeli skoraj vsi v Spodnji in Zgornji Savinj-
ski dolini ter na Kozjanskem. Ti množični
podpisi so zahtevali mir in konec vojne, saj
je že marca 1918 zastopstvo slovenskih že-
na dr. Korošcu izročilo spomenico s 160.000
podpisi. Komunistični »Delavski list« je ob
dvajseti obletnici majske izjave zapisil, da
je bila dekleiracija izhodišče za široko mno-
žično gibanje in je mnogo pripomogla k
zrušenju monarhije. V tem gibanju so se
našli vsi Slovenci ne glede na politične in
strankarske razlike. Nedvomno je delavski
razred odigral ob tem gibanju pomembno
vlogo.
Avstro-Ogrska in njeni zavezniki so leta
1918 na bojiščih doživljali vedno večje po-
raze. Iz Rusije so se vračali vojni ujetniki -
delavci, kmeti, ki jih je razvnemala oktobr-
ska socialistična revolucija in so v domačih
krajih širili revolucionarne ideje. Sloven-
sko delavstvo se je vse odločneje postavlja-
lo na svoje noge, demonstriralo za svoj
kruh, svobodo in mir, množile so se stavke
in upori.
Ob zlomu habzburške monarhije so Slo-
venci 29. oktobra 1918 proglasili svojo vo-
ljo, da vstopijo v novo jugoslovansko drža-
vo. Zlasti delavci so pričakovali, da bo to
demokratična republika enakopravnih na-
rodov, v kateri bo oblast pripadala delovne-
mu ljudstvu. Proslave bodoče Jugoslavije
se je 6. novembra 1918 pred Narodnim do-
mom udeležilo tudi mnogo celjskih delav-
cev. Tedaj je zastopnik delavcev v Celju
Martin Brezovšek zaključil svoj govor s kli-
cem »Živela Jugoslavija«!
Toda jugoslovanska buržuazija je pohite-
la, da je 1. decembra 1918 v Beogradu pro-
glasila ustanovitev kraljevine SHS, ne da bi
naši narodi odločali o obliki in ureditvi dr-
žave. Začela se je dolga in krvava pot za
socialne in nacionalne pravice, ki so bile
kratene s prvim dnem in se niso reševale
vse do prihoda okupatorja, do druge naj-
večje morije v zgodovini človeštva.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
SEKCIJE
IN DELEGACIJE
Kakšne delovne načrte bodo sprejele sekcije pri celj-
skih krajevnih konferencah SZDL in kako se bodo
vključevale v delegatske razprave? Ta vprašanja bodo
v teh dneh v središču razprav na sejah izvršnih odbo-
rov in sekretariatov sekcij v celjski socialistični zvezi.
V Celju so v večini krajevnih organizacij SZDL usta-
novili štiri sekcije - za spremljanje družbenoekonom-
skega položaja žensk, za informiranje, za kulturo in za
kmetijstvo. Sekretariati sekcij se vsepovsod še niso
sestali in tudi vloga teh oblik delovanja SZDL v praksi
še ni povsem jasna. Ce hočemo doseči večjo množič-
nost v delu SZDL in s tem večjo demokratičnost v
snovanju delegatskih stališč, potem je neobhodno hi-
trejše uveljavljanje sekcijskih oblik dela pri krajevnih
konferencah. Sekcija za spremljanje družbenoeko-
nomskega položaja žensk se ne bo lotevala le ženskih
vprašanj in njenega družbenoekonomskega položaja.
Sekretariat sekcije bo povabil vse zainteresirane dele-
gate organov, organizacij, ustanov, kolektivov in dru-
gih na razpravo o problematiki otroškega varstva, o
servisni dejavnosti, o preskrbi, o razvoju vzgoje in
izobraževanja ter o vsem, kar prizadeva položaj žene in
matere. To pomeni, da sekretariati sekcije dajejo po-
bude za problemske posvete iz neposrednega okolja in
da sklicujejo sekcijske tribune kot dragocen demokra-
tični kanal pri oblikovanju stališč delegacij. Programi
dela sekcij torej ne morejo zaobiti delovnih načrtov
skupščin, sestajanj delegacij za samoupravne intere-
sne skupnosti in za zbor KS, skupščinskih in različnih
strokovnih gradiv, do katerih se želijo opredeliti.
Sekcije, ki lahko uspešno delujejo le kot odprte,
sproščene in neposredne demokratične tribune ter kot
oblike za uskladitev različnih interesov, morajo biti
uprte v delo delegacij in samoupravnih organov. Tudi
delegacije še niso razvile ali poiskale poti, ki bi jim
olajšale sprejemanje dogovorov in stališč. V celjski
občini, niti v delovnih organizacijah niti v krajevnih
skupnostih delegacije še niso obogatile stikov in pove-
zav s političnimi organizacijami, samoupravnimi or-
gani, delavci ter občani. Takšno zapiranja ali osamlja-
nje v delovanje delegacij ni skladno z zahtevo po večji
demokratičnosti odločanja.
Vsaka sekcija ima mnogo možnosti za razvejano in
vsebinsko bogato sestajanje. Sekcije za informiranje
bodo morale že kar kmalu spregovoriti o deli INDOK
centra, o INDOK informacijah, o obveščanju krajanov,
o vlogi Radia Celje in Novega tednika v občini, razvoju
informatike, o izgrajevanju komunalnega informacij-
skega sistema in o drugem. Sekcije za kulturo se bodo
v vsaki krajevni skupnosti soočile s problematiko kul-
turnega življenja občanov. Prav sedaj je čas za kritične
javne tribune o tem, kakšno mesto bo zavzela kulturna
dejavnost v srednjeročnih razvojnih načrtih krajevne
skupnosti.
Z delom sekcij bodo bolj zaživele tudi krajevne kon-
ference SZDL. Sekcijske oblike torej pomenijo vho-
dna vrata za še večjo vlogo socialistične zveze v dele-
gatskem sistemu.
ND
Socialistična republika Slovenija
Skupščina občine Celje
Svet za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
Komisija za priznanja splošne ljudske
obrambe
številka: 1717
Datum: 17. 9. 1979
Na podlagi 4. člena poslovnika o delu komisije za
priznanja splošne ljudske obrambe
objavljamo
RAZPIS
predlogov
za podelitev priznanj SLO ob dnevu
oboroženih sil SFRJ 22. decembru.
1.	Priznanja ob dnevu OS se podeljujejo delovnim
ljudem in občanom ter OZD, KS in drugim, ki so na
področju razvoja, krepitve in podružbijanja ljudske
obrambe ter pri družbenopolitičnem delu, ki prispe-
vajo k napredku ljudske obrambe, dosegli izredne
uspehe.
2.	Predloge dajejo delovni ljudje in občani, OZD, KS,
SIS; enote JLA in TO, enote in štabi CZ, DPO in
družbene organizacije ter društva.
3.	Komisija sprejema predloge do 15. 10. 1979.
4.	Predlogi naj bodo pismeni in morajo vsebovati:
a)	osebne podatke predlagane osebe (rojstne podat-
ke, bivališče, izobrazbo, zaposlitev, podatke o dose-
danjih prejetih priznanjih itd.)
b)	podroben opis zakaj je določena oseba ali organi-
zacija predlagana za podelitev priznanja.
Predsednik
Stane Mele, I. r.
VELENJE: POČITNIŠKE HIŠICE ZA RUDARJE
Rudarske počitniške hišice v Velenju rasejo kot gobe po dežju. Samoupravni organi Rudarsko elektroe nergetskega
kombinata so se odločili, da na zemljišču, ki se zdaj zaradi odkopavanja premoga umirja, in da površina ne bi o stala prazna
postavijo vikend hišice.
Tu so namreč rudarji dobili parcele v velikosti 200 kv. metrov, na katerih si lahko postavijo lesene mont ažne vikend
hišice. Za eno je treba odšteti enajst tisoč dinarjev, za letno najemnino parcele pa še 300 dinarjev.
Zdaj stoji že 101 vikend hišica, v prihodnjem letu pa jih bodo postavili še najmanj 35, morda še celo več.
LOJZE CtJSTERŠEK
žalska delegatska razmerja
NEUSPEŠNA DELEBATSKA ŠOLA>
Komaj 5% vseh delegatov se Je udeležilo delegatske šole.
Da bi aktivirali delo dele-
gatov in delegacij družbeno-
politične skupnosti, so v Žal-
cu marca izdelali program
obiskov v vseh delegacijah
in razgovore v teh sredinah o
njihovem delu ter proble-
mih, ki se pri delu porajajo.
Na osnovi ugotovitev so iz-
delali poročilo o izvajanju
delegatskega sistema ter
uresničevanju delegatskih
odnosov v žalski občini, ki
so ga obravnavali tudi na seji
vseh treh zborov žalske ob-
činske skupščine, beseda o
tem pa je tekla tudi na pone-
deljkovi skupni seji Izvršne-
ga sveta in predsedstva
skupščine občine.
Tudi letps v občini nada-
ljujejo s sklicevanji sej z vo-
dji delegacij pred sejami
zborov občinske skupščine,
vendar je udeležba na njih
izredno skromna. Delegacije
pa na svoje seje ne vabijo za-
dolžene člane predsedstva
občinske skupščine, članov
izvršnega sveta in predsed-
stva družbenopolitičnih or-
ganizacij. Ker tiskovnega
gradiva za delegate v občini
še ne izdajajo, se za informa-
cije pomembnih vprašanj in
gradiv, ki jih bodo obravna-
vali zbori občinske skupšči-
ne, poslužujejo tudi objav v
občinskem glasilu Savinjski
občan in seveda tudi v regij-
skem Novem tedniku. Tako
so izvedli tudi javno razpra-
vo o dokumentih za program
novega referenduma, za
srednjeročni program razvo-
ja občine za obdobje
1981-1985 ter za poročilo o
dosedanjem delu sklada za
izgradnjo določenih objek-
tov družbenih dejavnosti za
obdobje 1975-1978.
Spomladi je Delavska uni-
verza organizirala delegat-
sko šolo, ki jo je obiskovalo
157 delegatov skupščine
družbenopolitične skupno-
sti ter delegatov skupščine
SIS. To pomeni, da je šolo
obiskovalo komaj pet od-
stotkov vseh delegatov, pa
čeprav so si delegatsko šolo
zamislili kot stalno obliko
usposabljanja delegatov sko-
zi tekoče mandatno obdobje.
Zanimiv in nič kaj vzpod-
buden je tudi podatek, da
imajo v občini na področju
združenega dela 28 nepopol-
nih delegacij in od tega kar
11 delegacij, ki kot delegaci-
je ne bi mogle več delovati,
saj štejejo manj kot pet čla-
nov. Zato in tudi zaradi sa-
moupravnega organiziranja
Hmezada, bodo jeseni izved-
li nadomestne volitve v zbor
združenega dela, za zbor kra-
jevnih skupnosti pa ne bodo
potrebne. SIS si namenjajo
delu z delegacijami več po-
zornosti, pojavlja pa se seve-
da vrsto težav, saj je v občini
kar 3000 delegatov SIS.
V prvem polletju letošnje-
ga leta so konstituirali skup.
nost za varstvo okolja, za po-
speševanje kmetijstva ter
področje napredka gospo-
darstva pa interesnih skup.
nosti še niso ustanovili.
Skupne strokovne službe za
opravljanje nalog na področ-
ju interesne skupnosti ureja-
nja in gospodarjenja s pro-
storom ustanavljajo, pri-
pravljajo pa tudi osnutke do-
kumentov za ustanovitev
družbenih svetov, ki naj bi
pričeli delovati konec letoš-
njega leta.
JANEZ VEDENIK
novi tednik in radio celje
NA FESTIVALU
» Vesela Jesen« v Mariboru
v soboto bo v Mariboru že
13. zabavnoglasbeni festival
Vesela jesen. Gre za festival,
na katerem bolj ali manj
uspešno predstavijo vsako
leto nekaj novih slovenskih
zabavnih viž, ki jih naši pev-
ci zabavne glasbe skušajo
odžvrgoleti v različnih na-
rečjih. Marsikomu to celo
uspe. Glasbeni strokovnjaki
sicer o dosedanjih festiva-
lnih niso imeli pretirano
pohvalnih besed, dejstvo pa
je, da so popevke iz Maribora
vedno zelo priljubljene med
širšim krogom poslušalcev,
nekatere izmed njih pa so
postali celo pravi evergreeni,
o čemer smo se lahko prepri-
čali tudi na lanskoletnih
dnevih slovenske zabavne
glasbe v Celju, v okviru ve-
čera najboljših slovenskih
popevk. Organizator festiva-
la je mariborska Harmonija,
prireditev pa je podprlo tudi
uredništvo Novega tedruka.
Na festivalu bomo podelili
drugo nagrado za besedilo,
sicer pa so na spisku tistih,
ki so festival omogočili po-
leg nekaterih delovnih ko-
lektivov še Večer, Antena,
Stop, Lira in Tednik-Radio
Ptuj, ki letos slavi 20-letnico
obstoja. Naše uredništvo se
je za podelitev nagrade odlo-
čilo predvsem zato, da širši
krog ljudi v Sloveniji izve za
25 let obstoja Radia Celje, ki
smo ga proslavili prav vče-
raj.
Letos bodo predstavili 16
novih popevk, ki jih bodo
med drugim prepevali Tatja-
na Dremelj, Edvin Fliser,
Alenka Pinterič, Braco Ko-
ren, Irena Kohont, Meri Av-
senak in Branka Kraner. Za-
nimivo je, da letos zaradi ob-
veznosti pri Avsenikih, ne
bo nastopil Alfi Nipič, slišali
pa ne bomo tudi nekaj dru-
gih pevcev, ki sodijo v sam
vrh naše zabavne glasbe:
Ditke Haberl, Elde Viler,
Marjane Deržaj, Majde Sepe
in Ota Pestnerja.
Naj bo tako ali drugače,
prepričani smo, da bo tudi
letošnji festival rodil nekaj
prijetnih pesmic, ki si jih bo-
mo mesec, dva ali celo dlje
časa požvižgavali. Prav je
tako! JANEZ VEDENIK
GOBI VELIKANKI
Stanko Bukovec iz Andraža gobari že 30 let in pozna
veliko vrst gob. Seveda v gobarski sezoni ne zamudi nobene
priložnosti, da bi šel v gobe in temu primerna je tudi njegova
bera. Tudi letos je nabral veliko gob, posebna sreča pa se nnii
je nasmehnila te dni, ko je na enem izmed svojih terenov
našel dva zares velika ajdovca, ki sta tehtala 1,20 kg in 90
dkg.
Pravi, da so tako veliki ajdovci prava redkost in zato
nanju še temoblj ponosen. Povedal je še tudi, da tisti nedelj;
ski gobarji napravijo po gozdovih veliko škode, ker gobe, ^
jih ne poznajo enostavno brcajo, čeprav so te večinoma
užitne, celo zelo okusne gobe. Zadovoljen pa je zato, ker im.^
pri gobarjenju dobre naslednike v svojih otrocih. Na slil^'
Stanko Bukovec s svojima trofejama.
Tekst in fot^
TONE TAVCA^
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
društvo socialnih delavcev
ZAHTEVNOST DELA
Henehno iskanje možnosti za boljšo rešitev problemov
v Sloveniji obstajajo štiri
društva socialnih delavcev.
V Ljubljani dva, v Mariboru
in v Celju. Predsednica druš-
tva v Celju je Valerija Lin-
dner, ki je zaposlena na cen-
tru za socialno delo.
Dejala je: »Društvo je bilo
ustanovljeno leta 1958 na po-
budo poklicnih socialnih de-
lavcev. Tedaj je bilo približ-
no 30 članov, prvi predse-
dnik pa je bil Ivo Svetličič,
ki je sedaj v pokoju in je
opravljal tudi delo socialne-
ga delavca. Društvo ima svoj
sedež že dve leti na Centru za
socialno delo. Tu društvo go-
stuje, ker svojih lastnih pro-
storov nima, niti finančnih
sredstev, da bi si prostore
uredilo. Društvo predstavlja
prostovoljno strokovno
združenje socialnih delav-
cev. Član društva lahko po-
stane vsak, ki se poklicno
ukvarja s socialnim delom
ali pa je oblikovalec socialne
politike. Trenutno društvo
šteje 80 članov, imamo tudi
častnega člana društva Ru-
dolfa Fajgla, ki je bil sousta-
novitelj društva. Dejavnost
društva temelji na ustavnih
in samoupravnih načelih
javnosti ter idejnopolitičnih
izhodiščih in programski
usmeritvi SZDL in sindikata
Slovenije.
Naloge društva so skrb za
politično in akcijsko enot-
nost socialnih delavcev,
združuje njihove ustvarjalne
pobude pri proučevanju in
reševanju socialnih pojavov,
spremlja in proučuje izkuš-
nje drugih s področja social-
nega dela, spremlja dejav-
nost socialnega dela na svo-
jem območju in se zavzema
za napredek strokovnih
služb in družbeno uveljavlja-
nje poklicnega dela v občini.
Društvo socialnih delavcev
sodeluje tudi pri sprejema-
nju političnih smernic, se
dogovarja za družbene akci-
je s samoupravnimi intere-
snimi skupnostmi, s krajev-
nimi skupnostmi itd. Social-
no delo je zelo pestro, družba
nalaga vse več nalog. Ena
izmed bistvenih je organizi-
rano izobraževanje socialnih
delavcev.
Njim je zaupana naloga pri
reševanju težav na podlagi
svobodne presoje. Širina in
zahtevnost njihovega dela
lažje najde pot do ustreznih
odločitev v okviru delovanja
društva. Želja društva je, da
bi se socialno delo uveljavi-
lo, ker jih praktično potrebu-
jejo povsod. Odločili so se,
da bodo ustanovili strokov-
ne sekcije kot obliko dela v
društvu, na podlagi področij
samega socialnega dela in bi
imeli sekcijo socialnih delav-
cev zaposlenih v delovnih
organizacijah, v zdravstvu in
na šolah. Tam ta aktiv že de-
luje in pri socialnih delavcih
zaposlenih v strokovnih
službah socialnega skrbstva.
Zgodi se tudi, da se na te-
renu predstavljajo kot so-
cialni delavci ljudje, ki to ni-
so in zlorabljajo zaupanje ob-
čanov. To so v zadnjem času
večkrat opazili. Zato so pri
društvu sklenili, da bodo po-
delili vsem članom izkazni-
ce, s katerimi bodo obisko-
vali družine. V bodoče naj
bodo občani previdnejši in v
kolikor se kdo zglasi pri njih
doma in se predstavi za so-
cialnega delavca, naj od nje-
ga zahtevajo izkaznico.
Iz besed predsednice Vale-
rije Lindner je dovolj razvi-
dno, da društvu ne manjka
dela,
IRENA ŠMID
ŠENTJUR:
UPOKOJENCI NA IZLETU
Občinsko društvo upokojencev ima v svojem klubu razgi-
bane dejavnosti, med katerimi je na prvem mestu prirejanje
izletov.
Prvi letošnji izlet je bil usmerjen na Primorsko in to v
Goriška Brda, Novo Gorico in nazaj grede v Postojno. Dru-
gič jih je pot zanesla na Dolenjsko, kjer so si ogledali Novo
mesto. Novomeške toplice in znano partizansko bazo 20 v
Kočevskem Rogu. Tretjič so krenili v Hrvaško Zagorje in to
v Stubico, kjer so si ogledali Avgiistinčičevo mojstrovino,
spomenik Matiji Gubcu in kmečkim uporom, na povratku
pa so se ustavili še v Titovem rojstnem kraju Kumrovcu.
Meseca septembra sta v načrtu še dva izleta in to eden v
Pomurje in Slovenske gorice, drugi pa na Gorenjsko.
E. RECNIK
solidarnostne akcije ptt dela vcev
TELEFON PRI ROKOVNIKU
Nove napeljave na Solčavskem in Kozjanskem
v soboto, 15. septembra
1979 ni bilo prvič, da smo se
delavci PTT podjetja Celje
odločili za solidarnostno de-
lovno akcijo na solčavskem
in kozjanskem področju. V
letošnjem letu gre že za sed-
mo delovno akcijo, ki smo jo
načrtovali skupno z občani
krajevnih skupnosti celjske-
ga območja in drugimi po-
djetji s katerimi imamo po-
slovne odnose v Sloveniji.
Akcije potekajo sistematič-
no in tako, da so zajeta pred-
vsem najbolj oddaljena in vi-
sokogorska, nedostopna po-
dročja ter kjer je slaba do-
stopnost ljudi do prvih cen-
trov in komunikacijskih
zvez.
Sobotne akcije so se udele-
žile brigade Podjetja za ptt
promet Celje, Podjetja PAP
iz Ljubljane, Podjetja TE-
GRAD iz Ljubljane, sodelo-
vali pa so tudi vojaki iz kara-
vle nad Solčavo, teritorialne
enote in krajani solčavskega
in kozjanskega območja.
Na solčavskem območju,
kjer je bilo večje število ude-
ležencev ker so bila tudi dela
zahtevnejša, smo delali na iz-
kopih lukenj za postavitev
drogov in drogove tudi po-
stavili. Gre za zadnji odcep
napeljave telefonskega
omrežja na visokogroskih
kmetijah, kjer bo že v sobo-
to, 22. 9. 1979 prvič zazvonil
telefon. To je najvišja kmeti-
ja Bukovnik na višini 1327
metrov nadmorske višine in
prav prijetno je bilo slišati
komentarje krajanov, še po-
sebej pa matere treh otrok
Rozalije, Bukovnik, ko je de-
jala: »Zelo sem vesela, da je
končno prišlo do telefonske
povezave med nami, ki smo
nekaj ur hoda odrezani od
doline. Na iste izjave smo na-
tleteh pri kmetiji Osojnjak in
drugih.
Na isti dan pa se je odvijala
delovna akcija tudi na Koz-
janskem kjer smo ptt delavci
s svojo brigado pripravljali
in opremljali drogove za na-
peljavo telefonskega kabla
do visokogorske vasi Veter-
nik nad Kozjem. Prav prijet-
no je bilo sodelovati s kraja-
ni, saj so gostoljubni in pri-
jazni. Tudi tu bo v prvih
dneh oktobra prvič zazvonil
telefon in povezal ljudi.
JURE VOVK
OB ROJSTVU
J A VNA RADIJSKA
ODDAJA
Brskanje po starih kro-
nikah je bilo že od nekdaj
silno zanimivo. Zdaj je to
za nas posebnega pome-
na, ko iščemo podatke o
rojstvu Radia Celje pred
petindvajsetimi leti. No-
vinar Tone Vrabl je našel
nekaj kar zanimivih
»ocvirkov«. Začnimo s
člankom:
ALI BO DOBILO
CEUE RELEJNO
RADIJSKO
POSTAJO?
Ker bi popravilo dotra-
janih in zastarelih naprav
za ozvočenje v Celju stalo
okoli 2,5 milijona dinar-
jev, nova relejna radijska
postaja pa samo okoli
poldrugi milijon dinarjev,
je Mestni ljudski odbor
sklenil kupiti radijsko po-
stajo, ki bi služila potre-
bam mestne občine.
Ker je Celje dovolj
močno kulturno in go-
spodarsko središče, je po-
treba po radijski postaji v
Celju dovolj utemeljena.
Radijska postaja bi bila
sicer priključena k pro-
gramu ljubljanskega ra-
dia, vsak dan eno uro do-
poldne, v času ko ljub-
ljanski radio ne oddaja,
pa bi služila lokalnim po-
trebam. Oddajala bi vesti.
reportaže iz celjskih ko-
lektivov, prenose kultur-
nih sporedov in važnih
zasedanj, objave in rekla-
me. Ker se v večernih
urah prenosi ljubljanske-
ga radia v Celju in njegovi
okolici zelo slabo čujejo,
bi relejna postaja omogo-
čila celjskim radijskim
naročnikom tudi boljši
sprejem iz LJubljane. Od-
dajnik bi montir^ na Go-
lovcu, Miklavškem hribu,
na poslopju Mestnega
ljudskega odbora ali kje
drugje. Za oskrbovanje in
celjske prenose bi potre-
bovali 4 ljudi, kar ne bi
bilo vezano z večjimi iz-
datki kot 150 tisoč din
mesečno.
Mestni ljudski odbor je
utemeljen predlog za
montiranje radijske po-
staje v Celju že odposlal
Direkciji ljubljanskega
radia. Celjani upravičeno
pričakujejo, da bodo me-
rodajni ugodno in z ra-
zumevanjem predlog
sprejeli, saj je že skrajni
čas, da tudi Celje, kot
tretje mesto v Sloveniji,
dobi svojo radijsko posta-
jo. Potreba po njej je več
kot prepričljiva.
(Savinjski vestnik,
20. avg. 1954, št. 33)
V Savinjskem vestniku
je bilo še več zapisov, ta-
korekoč življenjskega
značaja za Radio Celje.
No, najbolj razveseljiv je
bil gotovo ta, ki že bru-
cem sporoča, da je radio
oddajnik že opravil svojo
prvo nalogo:
RADIO ODDAJNIK
ZA CELJE
Radijski oddajnik, ki ga
je LOMO Celje naročil za
proslavo »Štajerska v
borbi« je opravil prvo
preizkušnjo. Oddajnik iz-
žareva jakost 50 W in ima
za sedaj še improvizirano
anteno, ki pa ne zadovo-
ljuje poslušalcem izven
Celja. Zaenkrat bo od-
dajnik deloval pod seda-
njimi pogoji in bo od po-
nedeljka, 27. tega meseca
dalje oddajal na valovni
dolžini 202 m ali 1484 KH
program radia Ljubljane.
Oddaje bodo od 18. do
22.15 ure vsak dan, dokler
ne bo usposobljen nov
oddajnik z večjo oddajno
energijo in atenskim stol-
pom, ki bo zajel celotno
področje bodoče celjske
komune.
(Savinjski vestnik,
24. sept. 1954, št. 38)
Poglejmo še, kako je bil
objavljen prvi radijski
spored v Savinjskem
vestniku:
RADIO CEUE
na valovni dolžini 202
m ali 1,484 Kh
Nedelja, 10. oktobra:
od 13.30 do 17.30 pre-
nos programa Radio
Ljubljana
od 17.30 do 18.00 pre-
nos plesne glasbe iz Naro-
dnega doma
od 18.00 do 20.00 pre-
nos programa Radio
Ljubljana
Od ponedeljka do sobo-
te, t. j. od 11. do 16. okto-
bra bo imel Radio Celje
naslednji program:
od 14.00 do 16.00 pre-
nos programa Radio
Ljubljana, vmes ob 14.30
domače novice in objave
od 18.00 do 20.00 pre-
nos programa Radio
Ljubljana
(Savinjski vestnik,
8. okt. 1954, št. 40)
Na voljo nam je še en
podatek. V sredo, 8. de-
cembra 1954 leta je bila
ob 18. uri na sporedu od-
daja iz Celja: Veseli večer
trgovskega podjetja »Vol-
na«. Ta vest je objavljena
v SV, 3. dec. 1954 v štev.
48. 10. decembra pa zasle-
dimo v Savinjskem vest-
niku tale naslov in čla-
nek:
PRVI REKLAMNO
ZABAVNI VEČER V
CEUU JE USPEL
V nedeljo so bile v dvo-
rani Ljudskega odra tri
predstave mariborskega
»Totega teatra« s sodelo-
vanjem plesnega orkestra
Ferry Souvana in pevca
Iva Robiča. Predstave so
bile zelo dobre, zlasti ker
v njih ni bilo preveč re-
klame, lahko rečemo celo
manj kot v rednem pro-
gramu ljubljanskega ra-
dia. Občinstvu sta najbolj
ugajala Tijek in Štef, da-
lje Božo Podkrajšek s
svojim kupletom in neka-
tere šaljive točke progra-
ma. Večer je bil na dostoj-
ni višini v tej zvrsti prire-
ditev. Nagrade, ki jih je
»Volna« podelila srečnim
izžrebancem, so bile zelo
lepe in res pravično raz-
deljene.
Vsekakor bo prav, če
bo podjetje »Volna« tudi
v bodoče pripravilo Celja-
nom kako veselo urico,
saj smeh je zdrav in vedri
duhš. Celjani pa so itak
znani, da se radi nasmeji-
jo, če jih kdo zna spraviti
v smeh.
Ni kaj, takšne vloge ra-
dia se še danes močno za-
vedamo... Za sedaj naj
bo dovolj. Še bomo poi-
skali kaj iz malhe drob-
cev, ki so za pričevanje o
zgodovini Radia Celje še
kako pomembni. Četrt
stoletja dela ni tako malo,
vloga Radia Celje pa tudi
v današnjem času dobiva
vse večji pomen. Torej
nam tudi odgovornost za
danes narekuje temeljit
pregled vsega, kar je bilo
doslej vredno in po-
membno. Takole ob jubi-
leju ugotavljamo, da tega
ni malo.
Zbral TONE VRABL
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
NOVA STVARITEV VAŠKA ČETKOVIČA
Ob sobotni otvoritvi novega prizidka šoli Borisa Vinterja v Zrečah, je ta kraj dobil tudi
novo kiparsko stvaritev akademskega kiparja Vaška Cetkoviča. Na steni telovadnice
osnovne šole je nastal veličasten relief, ki ponazarja razvojni utrip naglo se razvijajočega
kraja. Relief je narejen iz profiliranega jekla in predstavlja sodobno kompozicijo čistih linij,
brez odvečnih dodatkov. Posebno vrednost mu daje ravno enostavno, a domiselno izrečena
zamisel kiparja, ki je v Zrečah postavil že lepo število sodobnih plastik v okviru Forme vive.
Foto: D. Medved
zreče
PRIZIDEK ŠOLI, VRTEC
Sobotno slavje v znamenju delovnih zmag
v soboto, 15. septembra
1979 so v Zrečah imeli velik
praznik, slavili so novo veli-
ko delovno zmago. Pri
osnovni šoli »Boris Vinter«
so odprli prizidek. V njem je
dvajset sodobno urejenih
učilnic, opremljenih z mo-
derno učno tehnologijo, fo-
nolaboratorij za učenje tuje-
ga jezika, kabineti za učite-
lje, večnamenski prostor itd.
Prizidek je omogočil, da je ta
šola s šolskim letom 1979/80
prešla s svojo razredno stop-
njo od 1. do 4. razreda na
program celodnevnega dela.
Otvoritev prizidka so pri-
pravili nad vse slovesno, saj
gre za tretjo fazo izgradnje
šolskih prostorov v Zrečah.
Prisostvoval je celotni ob-
činski politični vrh, pred-
stavniki ostalih šol v občini
in delovnih organizacij. Med
učiteljstvom je bil tudi dol-
goletni pedagoški svetovalec
tovariš Drago Cuček.
Slavnost je začel ravnatelj
šole »Boris Vinter« Zreče
Bogomil Vogelsank. V svo-
jem otvoritvenem nagovoru
ni skrival zadovoljstva nad
to veliko pridobitvijo za
vzgojno izobraževalno delo v
zreški šoli. V svojem imenu,
v imenu učencev te šole in
delovne skupnosti se je za ta
lep objekt prisrčno zahvalil
predvsem največji delovni
organizaciji kovaški indu-
striji »Unior« in Cometu Zre-
če, prebivalcem Zreč, Kra-
jevni skupnosti, vzgojno izo-
braževalnemu zavodu Slo-
venske Konjice in vsem, ki
so kakorkoli prispevali in
omogočili, da je bil objekt
zgrajen.
Prizidek pa je bil zgrajen v
rekordnem času in v dogo-
vorjenem roku, kar je prav-
zaprav redek pojav med
gradbenimi podjetji. Zaradi
tega gre veliko priznanje ko-
njiškemu gradbenemu po-
djetju »Kongrad«.
Osrednji govor je ob otvo-
ritvi tega prizidka imel gene-
ralni direktor kovaške indu-
strije »Unior« Zreče Osole
inž. Marjan. Je tudi predse-
dnik komisije za razvoj Zreč
in član izvršnega sveta kra-
jevne skupnosti. Poudaril je,
da prav takšen razvoj indu-
strije, kot ga načrtujeta obe
zreški tovarni zahteva hitrej-
ši razvoj tudi infrastrukture,
od cest ter trgovskih in dru-
gih komunalnih objektov.
Vse te načrte pa bodo Zreča-
ni uresničili, ker to tudi zmo-
rejo in hočejo.
Ob otvoritvi tega prizidka,
ki je funkcionalno povezal
prejšnji del s telovadnico, je
bil na zunanji strani telova-
dnice odkrit tudi kovinski
relief, ki ga ie izdelal ak. ki-
par Vasilij Cvetkovič. Sim-
bolizira bitnost zreškega člo-
veka, ki dnevno predela
rrmogo ton železa, z njim in
od njega pa tudi živi. O po-
menu te plastike in o forma-
vivi, ki se razvija v Zrečah, je
govoril Drago Medved.
Učenci šole so za to prilož-
nost pripravili kulturni pro-
gram, ki je zelo uspel. Ves je
bil posvečen mednarodne-
mu letu otroka in znanim
obletnicam ZKJ, SKOJ in
revolucionarnim sindika
tom.
Slovesnost se je za teit
preselila na Novo Dobravo
kjer so odprli še tri igralnic,
v vrtcu. O veliki skrbi z,
otroke v občini in graditv
teh prostorov je spregovori^
predsednica skupnosti otro
škega varstva občine Slo
venske Konjice Rozika Sq
din. Dokaz te skrbi je tu(J
vrtec v Zrečah in dejstvo, cl|
so skoraj vsi otroci vključeni
v neko obliko predšolska
vzgoje in varstva. Vrtec \
Zrečah je postal največjj
vzgojno varstvena ustanovj
v občini. Ima sedem igralnic
s pripadajočimi prostori ir
lahko sprejme do 150 otrok
Cicibani iz vrtca pa so po(j
vodstvom marljivih vzgojite-
ljic pripravili prisrčen na
stop.
Zrečani so torej praznovali
lepe delovne zmage. Prazno,
vali so lepo in ponosno, ka-
kor znajo ljudje tega prijaz-
nega kraja izpod zelenega
Pohorja.
FRANJO MAROSEK
slovenske konjice
STANOVANJA
Družbena gradnja zaostaja
v občini Slovenske Konji-
ce zatrjujejo, da bo srednje-
ročni program stanovanjske
gradnje uresničen, čeprav
delno zaostajajo pri izgradnji
družbenih stanovanj. Načr-
tovana izgradnja zasebnih
stanovanjskih hiš pa bo prav
gotovo presežena.
Na kratko: kje so razlogi za
zaostajanje družbene stano-
vanjske izgradnje? Veliko te-
meljnih organizacij združe-
nega dela v konjiški občini je
namenila večji del sredstev
za stanovanjsko gradnjo za
kreditiranje zasebne grad-
nje. Nekatere TOZD, zlasti
manjše, že dlje časa niso ku-
pile družbenih stanovanj.
Banke pa tudi raje kreditira-
jo izgradnjo zasebnih stano-
vanjskih hiš kot na primer
udeležbo pri nakupu družbe-
nih stanovanj. Stanovanjski
dinar se je v občini dostikrat
»pretočil« v zmeraj žejno ko-
munalno malho, saj dosedaj
niso zbirali denarja posebej
za komunalno urejanje
stavbnih zemljišč. Gradbeni
izvajalci so ponavadi stavb-
na zemljišča za stanovanja
»za trg« kar sami urejali,
stroške zanj pa enostavno za-
računavali v ceno kvadratne-
ga metra stanovanjske povr-
šine.
To so v glavnem nekateri
glavni razlogi zaradi katerih
družbena stanovanjska grad-
nja v občini Slovenske Ko-
njice kasni, in bo za uresniči-
tev srednjeročnega progra-
ma na tem področju, treba
napeti vse sile.
MITJA UMNIK
/, KDO BO VZEL?
Za javno kopališče gre. Pa ne za tisto, v katerem
poleti namakamo preznojena telesa, ampak za tisto,
kamor hodijo oni Celjani, ki nimajo doma kopalnice.
Vse skupaj se že vleče več let kot povest o j ari kači in
steklem polžu.
Ko je bil pred leti zgrajen Dom upokojencev v Celju
so mu pridjali še to »dejavnost«. Staro kopališče v
Celju je bilo nehigiensko, v novem domu pa so zgradili
lične prostore in Celjani so jih s pridom uporabljali.
Zal, le včasih, kajti javno kopališče je bilo enkrat za-
prto pa spet odprto. Zatikalo se je pri finansiranju in
pri ljudeh, ki so skrbeli zanj. Ko se je finansiranje
nekako uredilo, pa je letos udaril na dan »objektivni«
faktor. Oseba, ki je v Domu upokojencev skrbela za
javno kopališče je že sredi meseca maja zbolela in od
takrat-je ta, za Celje še vedno prepotrebna ustanova,
zaprta. V Domu že tako od prepičlega osebja ne morejo
odvojiti še eno osebo, ki je potrebna, da kopališče
deluje. Pa tudi sicer je za upravo Doma upokojencev
»čistilni hram teles« preveliko breme, kajti niso samo
oni poklicani, da zanj poskrbe. V zvezi s tem je bilo že
veliko razmišljanj. Kam pravzaprav javno kopališče
sodi? Med komunalno dejavnost, med socialno dejav-
nost ali celo med zdravstveno, če pomislimo, da gre za
higienski vidik?
Dogovor o tem bo nujen, kajti kopališče ni samo
zaprto, ampak je potrebno tudi temeljite obnove! Kdo
bo segel v žep? Najbrž ne bo ostalo samo pri enem
finanserju, ampak jih bo moralo biti več. Da pa je
javno kopališče v Celju še potrebno (vsi še resnično
niso tako srečni, da bi imeli kopalnice doma), nam
dokazujejo številni občani, ki povprašujejo o kopali-
šču. Odgovora pa ne dobe, čeprav ga že dalj časa
pričakujejo.
ZDENKA STOPAR
KMEČKI
PRAZNIK V
LESIČNEM
Številnim kmečkim praz
nikom na celjskem območju
se bodo v nedeljo pridružil
tudi v Lesičnem. Samou
pravna skupnost za pospeše
vanje kmetijstva pri občin
ski skupščini Šmarje pri Jel
šah. Kmetijski kombina
Šmarje in krajevna skupno
sti Lesično so pripravili v ne
del j o zanimivo prireditev.
Ob 13. uri se bo pričelo
tekmovanje mladih traktori
stov v spretnostni vožnji, za-
tem pa bodo podelili nagra
de in priznanja najboljšim
kmetovalcem za visoko pro
izvodnjo. Sledila bo povorla
kmetijske mehanizacije a
delo na polju, travnikih in vi
nogradih.
Poskrbljeno bo tudi za slo
dokusce: na sporedu je tudi
pokušnja domačih vin, kru
ha in potic, zatem bo prika2
kmečkih kolin in mlačev na
cepe (mlatenje s cepci). Za
konec, kot je to zadnje čase v
modi, pa bodo najmočnejši
še vlekli vrv. V domu kultu-
re bo tudi razstava sadja in
grozdja.
V nedeljo torej v Lesičnem
delovno in veselo!
GOBE
V HOTELU PREBOLD
Člani gobarske družine iz Celja oziroma člani sek-
cij s Polzele in Prebolda, so konec prejšnjega tedna
zares pripravili prijetno presenečenje tudi po zaslu-
gi razumevanja vodstva hotela Prebold. V hotelu so
namreč pripravili zanimivo razstavo gob, na kateri
so v soboto, nedeljo in ponedeljek razstavili okrog
200 primerkov, kar prav gotovo ni od muh. O zani-
mivosti te razstave priča tudi podatek, da si jo je
ogledalo nepričakovano visoko število obiskoval-
cev. Pohvaliti pa gre tudi delavce hotela, ki so ob tej
priložnosti pripravili tudi prvi gobarski ples, na
katerem so gostom ponudili kar 27 izbranih jedi iz
gob od palačink do čevapčičev. Pravijo, da bo ta
prireditev postala tradicionalna, kar bi vsekakor
bilo prav, saj so gostje v soboto preživeli prijeten
večer, za kar ima zaslugo seveda tudi ansambel
Vokali in mlada glasbenika Karmen in Joži Skor-
janc.
J. V. - T. T.
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
pekliški »šopek* iz Matk pri Preboldu je bil uren, da je
kaj-
Tile korenjaki so hrvaški pionirji iz Lepajcev, občina Kra-
pina.
Najmlajši gasilci iz Šmartnega v Rožni solini pri vaji z vedrovkami.
12. srečanje pionirjev-gasilcev slovenije in hrvaške
GASILSKI »NA POMOC« NAJMLAJŠIH
Slovenske Konjice gostitelj 800 pionirjev - Vzorna organizacija
Sveže in hladno jutro, pa poskočne
viže godb na pihala - s tem se je zače-
lo 12. tradicionalno srečanje pionir-
jev-gasilcev prejšnjo nedeljo v Slo-
venskih Konjicah. Na konjiškem sta-
dionu je bilo prijavljenih 80 tekmo-
valnih desetin iz desetih slovenskih
občin s področja Štajerske in sedmih
hrvaških občin s področja Zagorja.
Pomerili so se v dveh strokovnih dis-
ciplinah - vajah z motorno brizgalno
in vajah z vedrovko, pa še v športni
disciplini, štafeti.
Pa tekmovalni rezultati niso po-
membni; bolj pomembno je sodelovati
z vrstniki iz bratskih republik Sloveni-
je in Hrvaške, preizkusiti svoje znanje
in usposobljenost in istočasno naveza-
ti čim več prijateljskih ter tovariških
stikov, ki se bodo morda potegnili na-
to v odrasla leta.
Videti resnost in zavzetost mladih
obrazkov in biti sredi mladostnega živ-
žava - to je bilo posebno in čudovito
doživetje! Težko je izdvojiti posamez-
ne vtise! Ali je bila to ponosna drža
malega Bošjana Sentočnika, ki je prav
v nedeljo izpolnil 8 let mladosti, staro-
sti komaj lahko rečemo - čeprav je
komaj prestopil prag drugega razreda
hudinjske osnovne šole?
Ali so bili to malčki iz Šmartnega v
Rožni dolini, ki so za naju s fotografom
»špricali«, da je bilo veselje, četudi je v
vedrih že zmanjkovalo vode? Ali pa
»pušeljc« dekliške gasilske desetine iz
Matk pri Preboldu, ki prav nič niso
zaostajale za moškimi sovrstniki? Ali
pa so bili najimenitnejši korenjaki iz
Lepajcev, iz občine Krapine?
Nemogoče je reči, kdo je bil najbolj
prijeten in uren, posameznik ali skupi-
nica. Se najbolj pošteno je ugotoviti,
da je bilo vseh 800 najmlajših gasilcev
- pionirjev in pionirk tako, kot je
treba!
Organizatorja tega tradicionalnega
vsakoletnega srečanja sta bila dva: ob-
činski gasilski zvezi iz Šentjurja in Slo-
venskih Konjic. Vse je potekalo kot se
za gasilstvo spodobi: po načrtu, hitro,
urejeno, usklajeno in učinkovito!
Skratka: tudi če bi šlo zares, ne bi
bilo najbrž drugače.
Vsekakor so takšna tekmovalna in
tovariška srečanja gasilskega pod-
mladka pomembna zaradi različnih ra-
zlogov. Tekmovalna privlačnost tek-
movanj omogoča stalno kadrovsko po-
mlajevanje gasilskih vrst, te pomemb-
ne družbene organizacije, in katere
razsežnosti za splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito ne kaže ponav-
ljati, mladino navaja na koristno izra-
bo mladostne energije, predvsem pa
jih navaja na mnoge praktične vredno-
sti in vrednote bratstva in enotnosti
naših narodov in narodnosti.
To pa je veliko izročilo in šola za
življenje hkrati!
Tekst: MITJA UMNIK
Foto: DARKO LAZNIK
JOŽE ROMIH, podpredse-
dnik občinske gasilske zve-
ze Šmarje pri Jelšah: »Na
takšna srečanja z bratsko
republiko Hrvaško smo se
spomnili leta 1968. Do tega
leta smo poznali le vseslo-
vensko srečanje pionir je v-
gasUcev.*
BRANKO LONČAR, tajnik
občinske gasilske zveze Za-
bok: »Do sedaj smo se ude-
ležili vseh dvanajst srečanj
in moram priznati, da smo
se pri delu z najmlajšimi ve-
liko zgledovali pri naših
slovenskih gasilskih tovari-
ših.*
HERBERT SOREC, predse-
dnik občinske gasilske zve-
ze Ptuj: »Ptujčani smo že bi-
li gostitelji takšnega sreča-
nja. Delo z najmlajšimi ima-
mo dobro razvito, saj smo
na primer na občinskem
tekmovanju postavili kar
90 desetin pionirjev. Dobro
sodelujemo s hrvaškimi ko-
legi.«
KATICA BOŽIČNIK, po-
slovodkinja »VERONI-
KE«: Pred devetimi leti
smo pričeli na novo. Za-
to smo si morale stranke
šele pridobiti. Zdaj ugo-
tavljam, da smo uspele.
Uspele tudi zaradi boga-
te izbire blaga, zaradi
prijaznosti, zaradi naše-
ga dela in odnosa do
štrank. Tudi zaradi Ve-
ronike z Desenic, zaradi
njene Ijubezni^zaradi na-
še ljubezni do odgovor-
nosti, ki smo jo spre-
jele. ..
Veronika.
Lepa, zapeljiva, polna
ljubezni, zato privlač-
na... ne samo tedaj, ko
beseda teče o nesrečni
ljubezni lepotice z Dese-
nic in celjskim grofom
Friderikom, tudi takrat,
ko se korak ustavi pred
prodajalno v Zidanškovi
ulici številka 4. Sicer pa,
tudi ta enota celjske Tka-
nine spominja na domačo
zgodovino in nas vsaj po
svojem imenu vrača v
preteklost.
Toda, bolj aktucilna je
sedanjost. iSadi misel na
jutri. Zlasti kadar se odlo-
čamo za nakupe. Tudi
ženskega perila, ali pred-
vsem, kadar gre zanj.
Obleka sicer dela člove-
ka. Vendar, kaj bi rekli v
tej zvezi s perilom? Mor-
da skritim, pa vendar ne
tako, da bi tudi po njem
ne spoznali človeka. V na-
šem primeru žensko.
»Devet let je, odkar
imamo to prodajalno v
Zidanškovi ulici,« je pri-
povedovala poslovodki-
nja, Katica Božičnik, in
nadaljevala:
»Začetek ni bil lahek.
Tudi zaradi ozke speciali-
zacije, morda tudi zaradi
lokacije. Zidanškova uli-
ca šele postaja tisto, kar
bi naj bila. Pred devetimi
leti, na primer, je bila po-
vsem drugačna, kot je da-
nes. Pa vendar. Naša ,Ve-
ronika' se je uveljavila.
Postala je nepogrešljiva
sedanjost. Zdaj jo pozna-
jo in obiskujejo ženske ne
samo iz Celja, marveč tu-
di iz širše okolice. Tudi
zaradi izbire in morda tu-
di zavoljo tega, ker vedo,
da bodo vselej, ob vsa-
kem času, naletele v teh
prostorih na prijazno be-
sedo, na dober nasvet,
priporočilo...«
»Veronika« je stopila
na svojo pot z odločnimi
koraki, čeprav ženskimi
nežnimi in drobnimi. To-
da, v njih ni bilo omahlji-
vosti. O tem govori tudi
, promet, ki se v tem času
ni povečal samo v denar-
nem pogledu, tudi po fi-
zičnem obsegu. Za deset-
krat!
To je specializirana pro-
dajalna za žensko perilo.
Semkaj sodijo tudi jutra-
nje halje, bluze, nogavice,
robčki, rute, puliji... Kaj
bi naštevali. Žensko peri-
lo pač, tisto, ki prav tako
dela človeka, žensko, ki
govori o njenem odnosu
do sebe in okolja. Do le-
pote, okusa, Ijul^zni...
Izbira je bogata. Zato
nobenih težav pri naku-
pu. Tu je blago vseh zna-
nih in največjih proizva-
jalcev ženskega perila v
Sloveniji in Jugoslaviji.
In ne samo to. Tudi vseh
velikosti. To je pomemb-
no, in to ženske vedo. Tu-
di tiste z najmočnejšo po-
stavo, ki bi jih sicer dru-
god zavračali z besedo -
nimamo teh številk. V
»Veroniki« te besede ne
poznajo. Zato niso tu nik-
dar v zadregi!
In vendar je to proda-
jalna, ki je zanimiva tudi
za moške, še posebej, ka-
dar izbirajo darila za žene,
matere, prijateljice...
»Sprva so kar nekam
sramežljivo stopali v našo
prodajalno, v ta ženski
svet in žensko okolje. Pa
je bila zadrega kmalu
odveč. Lepa beseda in na-
smeh sta premagala ovi-
re. In če se že niso mogli
odločiti za nakup, za veli-
kost... smo ponudili da-
rilni bon...«
Torej, tudi darilni boni.
In modne novosti?
Vsak dan in vselej aktucil-
ne. Tudi pri ženskem pe-
rilu. Zakaj ne? In pri »Ve-
roniki« gredo v korak z
modo. Pa tudi ekskluziv-
ni modeli, tudi tisti, ki
presenečajo, ki vabijo in
pomenijo lepo darilo.
»Poglejte, tudi me, kot
prodajalke, rade vidimo,
da imamo na policah,
obešalnikih, lepe izdelke. ,
Rade ga prodajamo in ra-
de vidimo. Vse to pa seve-
da velja tudi za naše kup-
ce, oziroma ženske!«
Sicer pa, saj poznate »Ve-
roniko«!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
setev pšenice
KRUH NAŠ VSAKDANJI
Nekaj nasvetov Janeza Luževiča iz ŽVZ Ceije
Zahtevnejše
(Intenzivne) sorte
Te sorte zahtevajo dobra,
dovolj globoka tla in obilno
gnojenje z dušikom med
rastjo.
Bezostaja - bela golica,
srednje rana, srednje nizka
in srednje odporna proti po-
leganju in uspešna v vseh ra-
jonih predelovanja v Slove-
niji. Sklop pri setvi: 500 kali-
vih zm/m^ v normalnem se-
tvenem roku. Zrnje je v I.
kvalitetni skupini.
Novosadska rana 2 - bela
golica, rana, srednje nizka,
dobro odporna na poleganje,
dobro odporna proti mrazu.
Med intenzivnimi sortami je
v slovenskih preizkusih na
vseh poizkusnih poljih med
najboljšimi. Sklop pri setvi:
600 kalivih zrnlvcr v normal-
nem setvenem roku. Zrnje je
v I. kvalitetni skupini.
Partizanka - bela golica,
srednje rana, srednje nizka
sorta, zelo odporna proti po-
leganju, dobro odporna za
mraz. Sklop pri setvi: 600 ka-
livih zminr v normalnem se-
tvenem roku. Zrnje je v I.
kvalitetnem razredu. Za tla
je manj občutljiva kot Novo-
sadska rana 2.
Kragujevačka 56 - bela
golica, rana sorta, srednje vi-
soka zelo odporna proti pole-
ganju, dobro odporna za
mraz. Pri nas je zaenkrat
manj znana. Zelo intenzivna
sorta za dobra, globoka tla.
Sklop pri setvi: 600 kalivih
zm/m^ v normalnem setve-
nem roku. Zrnje je v I. kvali-
tetnem razredu.
Super zlata - je novejša
sorta (priznana 1977), s po-
dobnimi lastnostmi kot Zla-
ta dolina. Je nizka, zelo rana,
bela golica, zelo odporna
proti poleganju, dobro od-
porna proti mrazu.
Sklop pri setvi: 600-700
kalivih zrn/m^ v normalnem
setvenem roku. Zrnje je v II.
kvalitetnem razredu.
Zlata dolina - je nizka, be-
la golica, rana, zelo dobro od-
porna proti poleganju, dobro
odporna za mraz, je ena naj-
bolj razširjenih, intenzivnih
sort. Sklop pri setvi: 600-700
kalivih zm/m^ v normalnem
setvenem roku. Zrnje je v II.
kvalitetnem razredu.
Sava je srednje rana, bela
golica, nizka, zelo odporna
proti poleganju, dobro od-
porna proti mrazu. Je zelo
rodovitna sorta. Sklop pri se-
tvi: 600-700 kalivih zm/m^ v
normalnem setvenem roku.
Zrnje je v II. kvalitetnem ra-
zredu.
Priprava zemlje
Za ozimine orjemo globo-
ko, (20-25 cm), seveda mora-
mo globino oranja prilagodi-
ti tlem. Pšenico sejemo pred-
vsem na globja, težja in sred-
nje težka tla, ki ne smejo biti
zamočvirjena. Na premokrih
tleh ali pa zelo plitvih tleh ne
moremo pričakovati dobre-
ga pridelka pšenice. Orati
moramo dovolj zgodaj, da se
lahko zemlja pred setvijo še
sesede.
Osnovno gnojenje
Za osnovno gnojenje upo-
rabimo enega izmed nitrofo-
skalov, ki imajo manjši pro-
cent dušika. Koliko bomo
gnojili, zavisi od intenzivno-
sti pridelovanja in založeno-
sti tal. Ce imamo analizo
zemlje, se ravnamo po njej, v
kolikor je nimamo, pa upo-
števamo prejšnje kulture in
gnojenje s hlevskim gnojem.
Ce je bila prejšnja rastlina
zelo zahtevna (silažna koru-
za, rž, pšenica) in tla slabo ali
pa nič gnojena s hlevskim
gnojem, potem računamo s
slabo založenostjo hranil v
tleh. V tem primeru bomo
morali gnojiti z najvišjo mož-
no količino.
Na dobro založenih tleh, ki
so bila redno gnojena z mi-
neralnimi gnojili in hlev-
skim gnojem in ob pravil-
nem kolobarju pa lahko pri-
čakujemo dobro založenost
tal, zato so odmerki čistih
hranil lahko nekoliko
manjši.
Nadaljevanje prihodnjič
BOGATO LETINO JEZREDČILA TOČA
Na posestvu Slom pri Ponikvi je že nekaj dni bolj živahno kot sicer. In brez dvoma je
temu vzrok pričetek obiranja jabolk, ki so letos zrasla kar na 84 ha zemeljske površine.
Bogato letino, saj se ponekod veje kar šibijo pod težo sadežev, greni le dejstvo, da je
pridelek zaradi junijske toče slabši.
V sadovnjakih so tudi letos dozorela jabolka odličnih sort, kot so: jonatan, zlati delišes,
zlata pramena, pa koksarke in še nekatere druge. Na 12 ha so letos dozorela tudi jabloka
sorte jonagold, ki so še posebej dobra. V nasadih od jutra do večera polnijo zaboje in bokse
sezonski delavci, kar 80 jih je, ki za zaboj obranih jabolk dobijo 6 dinarjev, za boks pa 120
dinarjev.
Zal se letos na posestvu Slom pri Ponikvi ne morejo pohvaliti s prvorazrednimi jabolki,
saj so le-ta zaradi debelih zm toče precej poškodovana, vendar gre pri tem bolj za »lepotno«
napako. Večino teh jabolk bodo za predelavo sadnih sokov kupili proizvajalci nekaterih
tovarn, in sicer za precej majhno odkupno ceno.
Po predvidevanjih, bodo na posestvu Slom zaključili z obiranjem jabolk do 5. oktobra.
MATEJA PODJED
VEČJA
SOCIALNA
VARNOST
Izboljšanje socialne
varnosti kmetov borcev,
ki so socialno ogroženi,
brez poseganja v temelje
sistema starostnega za-
varovanja kmetov, je
osnovni namen v zad-
njem letu predlaganih
sprememb.
Večji del bodočega za-
kona o starostnem zava-
rovanju kmetov, ki sicer
ureja spremembe in do-
polnitve predlaganega
zakona, se tako nanaša
na socialna varnost kme-
tov-borcev. Ob zdajš-
njem predlogu je že ja-
sno, da za ogrožene kme-
te-borce ne bo veljalo
pravilo o obveznem pet-
letnem plačevanju pri-
spevkov, s čemer bi bili
izpolnjeni pogoji za pre-
jemanje pokojnine, pač
pa bo šlo samo za prever-
janje upravičenosti do
varstva, kar bodo ugo-
tavljale posebne komisi-
je. Pogoje in merilo za
socialno ogroženost
kmetov-borcev bosta do-
ločali Skupnost social-
nega varstva skupaj s
Skupnostjo starostnega
zavarovanja kmetov, do-
kler ne bo v rabi novi za-
kon o skupnostih social-
nega varstva.
Med novostmi velja
omeniti še pravico kme-
tov-borcev do sodnega
varstva pri sodiščih
združenega dela pokoj-
ninskega in invalidske-
ga zavarovanja. z. S.
strokovni nasvet
SILA2A IN SlURANJE
Kisanje hrane so poznati ie v starem veku
KAKOVOST KRME IN
BIOLOŠKE OSNOVE
SILIRANJA:
Pri siliranju je potrebno,
da poznamo naravne poseb-
nosti rastlin, ki jih namerava-
mo silirati. Kemična sred-
stva in mehanično stanje ze-
lene krmne rastline vplivata
na proces siliranja in hranil-
no vrednost silaže:
-	Rastline morajo vsebo-
vati vsaj 2% sladkorja, da na-
stane dovolj mlečne kisline,
ki konzervira silažo. Največ
sladkorja vsebujejo rastline,
košene v sončnem vremenu
in sicer popoldan več kot
zjutraj. Posamezne vrste
rastlin vsebuje različno koli-
čino sladkorja. Uvela krma
vsebuje več sladkorja kot
sveža. Krma z visokim od-
stotkom vlage se dobro, sili-
ra. Osušenost krme prilago-
dimo vrsti silosa. V korita-
stem in navadnem stolpnem
silosu siliramo krmo s
30-35% suhe snovi, v herme-
tičnem silosu pa s 40-50%.
Premočno uvela krma v neu-
streznem silosu se močno se-
greje in plesni. Ugodno suši-
no pri koruzi za silažo dose-
žemo s pravilom v primerni
zrelosti.
-	trava za siliranje naj ne
bo stara, ker ima nizko hra-
nilno vrednost in se slabo si-
lira.
-	silažna masa naj ne bo
umazana z zemljo, ker so v
zemlji maslene kislinske
bakterije. -
-	dokler je v silažni gmoti
kisik, rastline dihajo in tvori-
jo oglikov dvokis. Izguba og-
ljikovega dvokisa z izmenja-
vo zraka v vrhnem sloju, naj
bo čim manjša, da dihanje
hitro poneha in da ostane
čim več sladkorja za tvorbo
mlečne kisline. Zato je treba
silos naglo polniti, dobro tla-
čiti in dobro pokriti.
-	s hitrim polnjenjem, tla-
čenjem in pokrivanjem pre-
prečimo zagrevanje silaže.
Zaradi visoke in dolgotrajne
toplote postanejo beljakovi-
ne manj prebavljive. Po na-
ravnih posebnostih krtnnih
rastlin za siliranje jih nava-
dno razvrščamo v tri skupi-
ne, in sicer v tiste, ki se lahko
silirajo, potem v tiste, ki se
srednje težko in, ki se težko
silirajo. V razvrtitev pridejo
tiste rastline, ki jih siliramo
pogosteje:
I. skupina, ki se lahko si-
lira:
-	silažna koruza (voščeno
zrela)
-	glave in listje sladkorne
pese (sveže, čiste)
-	listje krme pese in
krmno zelje,
-	topinaubur
-	sončnice (30% v cvete-
nju)
II.	skupina: se srednje tež-
ko silira:
-	koruza iz travnika
-	travne detelj ne mešani-
ce, detelje (v cvetenju)
-	lupina (po cvetenju)
-	krmni bat (po cvetenju)
III.	skupnina: se težko si-
lira:
-	detelje (do začetka cve-
tenja)
-	mlada krma iz travnika
(otavič)
-	repica, ogršica, grašica,
lucema.
Vse do sedaj omenjene na-
potke in ukrepe boste lažje
razumeli, če si nadalje ogle-
damo kemično sestavo rast-
line, ki jo nameravamo silira-
ti. Ko govorimo o kemični
sestavi rastline, mislimo
predvsem na osebnost fer-
mentirajočih ogljikovih hi-
dratov, beljakovin, nekateri
sestavni deli pepelov in se-
veda suhe snovi.
Fermentirajoči ogljikovi
hidrati.
Že dolgo nam je znano, da
je za uspešno vrenje takoj na
začetku nujno potrebna pri-
sotnost lahko fermentirajo-
čih ogljikovih hidratov, in to
v sorazmerno veliki količini.
Delež beljakovin pri tem ne
sme biti prevelik. Rastlina,
ki jo siliramo, mora vsebova-
ti 2-3% fermentirajočih slad-
korjev. Razmerje med slad-
korji in beljakovinami pa ne
sme biti večje od 0,7 do 10.
Ce je to razmerje manjše od
0,7, moramo zeleno maso
pred siliranjem precej ove-
neti ali dodati varnostni do-
datek. Znano je, da mlečno-
kislinske bakterije nimajo
sposobnost razgraditi bolj
sestavljene ogljikove hidra-
te, zato v začetnem procesu
sodelujejo fermenti, ki te og-
ljikove hidrate razgradijo v
enostavnejše, preprostejše
hidrate.
Vsebnost sladkorjev v
rastlinah je različna in se z
rastjo do gotovega stadija
povečuje. Metulnice (detelje)
imajo manj sladkorja na-
pram koruzi.
Dalje prihodnjič
STROJI ZVIŠUJEJO
STROŠKE?
Ko sem si uredil kmetijo, moram še bolj zategovati
pas, potoži marsikateri kmet. Odplačevanje kredita za
hlev ali stroje požre ves dohodek. In zaključek: kmetij-,
ski pridelki so prepoceni. Podobno menijo tudi taki
kmetje, ki so si kmetijske stroje kupili za gotovino, češ,
da je dohodek za toliko vloženega denarja premah.
Kaže, da modernizacija naših kmetovalcev podražuje
proizvodnjo, čeprav jo kapitalisti krepijo zato, da bi
zniževali svoje proizvodne stroške.
Tudi pri nas ni povsod tako. Na kmetijsko industrij-
skem kombinatu Vukovar v Slavoniji obračunavajo do
25% amortizacije za traktorje, da jih lahko že po štirih
letih zamenjajo z novimi, pa imajo vzUc temu nizke
pridelovalne stroške. Pri vsakem hektarju letošnje
pšenice so imeli poprečno 6361 din ostanka dohodka
ali dobička po obračunu vseh stroškov, pri lanski slad-
korni pesi 7117 din, pri koruzi pa še več.
Pridelovalne stroške so zpižaU z veliko mehanizacijo
tako, da 13.000 ha obdelovalne zemlje, skoraj samih
njiv - pšenice posejejo okrog 4600 ha in toliko koruze
ter 2000 ha sladkorne pese - obdeluje le 435 delavcev,
od teh dobra četrtina sezonskih. En delavec torej obde-
luje poprečno več kot 30 ha njiv. Seveda s stroji. Vzlic
veliki mehanizaciji, da tako malo število delavcev
zmore vsa dela, pa pride na 1 ha obdelovalne zmelje
poprečno le ena konjska moč traktorja. Imajo le 119
traktorjev s skupno 13.200 konjskimi močmi ali enega
na več kot 100 ha, pa z njimi opravijo vsa dela ob
določenem času.
Naši kmetje pa imajo na vsak hektar obdelovalne
zemlje okrog 10 konjskih moči v svojem traktorju.
Nekateri večji kmetje imajo že po dva traktorja, čeprav
niso presegli 10-hektarskega maksimuma, češ da s
težjim ne bi opravljali lažjih del. Imajo še vrsto drugih
kmetijskih strojev, ki so jim potrebni le nekaj dni v
vsem letu. Seveda bi jih lahko imeli skupaj s sosedi, če
ne bi želeli imeti vsak lastnega in bi bolj cenili gospo-
darnost.
Kako obračunavati amortizacijo za take kmetijske
stroje? Niso redki kmetje, ki pravijo, da so za nakup
strojev porabili 500.000 ali celo milijon din. Obresti od
takega zneska bi jim pri vezani vlogi v banki prinesle
letno 45.000 do 90.000 din; stroji pa se tudi obrabljajo.
Dohodkov niso zvečali za toliko z večjo proizvodnjo -
če bi jih hoteli s cenami, pa bi jim amortizacijo plače-
vali porabniki hrane.
Dober gospodar ne kupuje kmetijskih strojev zato,
da bi se ponašal z njimi pred sosedi, temveč da bi z
njihovo pomočjo zvečeval produktivnost in zniževal
pridelovalne stroške. Ob dobri prodaji tako vtakne v
žep več čistega dohodka kot drugi, ob veliki ponudbi
pa lahko ponudi blago po nižji ceni, da prej proda.
Jože Petek
OBVESTILO
Naprošamo vse potrošnike, ki so od 6. 9. 1979 dalje
kupili v prodajni enoti ŽELEZNINAR Celje uvožene
hitrokuhalne (2,75-litrske) lonce, da se čimprej ogla-
sijo v prodajalni. S seboj prinesite paragonski blok,
da vam bomo lahko vrnili preveč zaračunano kupni-
no, ker je nastala pomota pri kalkuliranju prodajne
cene.
Hvala za rsizumevanje.
KOVINOTEHNA CEUE
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA
PE ŽELEZNINAR
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
VAŠA STRAN
zakaj ne vseh
steklenic?
Prebiram časopis in tu in
tam naletim na probleme,
vprašanja. Tudi jaz imam
problem. Vprašujem, zakaj v
trgovinah ne zarhenjujejo
oziroma ne odkupujejo vseh
steklenic od raznih pijač.
Vse je tako drago in tako
se nabira tudi ta embažala.
Nekateri, da bi jim ne bila v
napoto, jo mečejo v potoke
in drugam. Upam, da me bo-
ste razumeli!
In še nekaj. V domači trgo-
vini sem kupila baterije žk
tranzistor. Pa se mi je zgodi-
lo že dvakrat, da sem kupila
prazne, slabe, iztrošene in ta-
ko, seveda, radia nisem mo-
gla poslušati. Zakaj prodaja-
jo stare baterijske vložke?
Stara sem, ne morem lepo
pisati, upam, da ste me ra-
zumeli.
Lepo vas pozdravlja vaša
naročnica
MILKA KOCEVAR,
Matke, Prebold
UREDNIŠTVO: Lepo smo
vas razumeli, ni kaj reči.
Prav vse. Postavili ste vpra-
šanje, ki zadeva kolektiv
domače trgovine Savinjske-
ga magazina. Dregnili ste v
problem, ki se prav gotovo
ni zgodil samo vam. Ali niso
v trgovini pred vami preiz-
kusili uporabnost baterij?
Ce niso, je to narobe. Povej-
te prosim, tovariši iz Sa-
vinjskega magazina, kako
je sploh s prodajo baterij v
trgovinah. Zakaj prihaja do
primerov, kot ga je opisala
podpisana Milka Kočevar iz
Matk pri Preboldu. In zakaj,
ne samo pri vas, ne jemljete
vseh steklenic? Zakaj ra-
zlika?
kakšni smo?
Redno prebiram Novi te-
dnik in med drugim tudi ru-
briko »Pisma bralcev,« v ka-
teri pogostokrat beremo o
nepravilnostih Izletnikovih
voznikov in sprevodnikov. S
tem pismom pa bi rad sezna-
nil bralce in potnike, kako
znamo biti do teh ljudi več-
krat tudi neobjektivni.
Opisal bom, kaj se je zgo-
dilo 2, septembra letos ob 13.
uri na avtobusni postaji v
Velenju. Po prihodu avtobu-
sa CE 109-363 z voznikom
Francem Punčuhom in spre-
vodnikom Slavkom Fistrom,
je nastala pri vratih gneča,
ker je bilo več potnikov, kot
jih avtobus lahko sprejme.
Sprevodnik je na lep način
povedal, da ne more vzeti
več potnikov, ker ne sme
nihče v avtobusu stati. S tem
pa se niso strinjali tisti, ki so
ostali na postajališču. Tudi
potniki v avtobusu so nego-
dovali in pritrjevali, da je
sprevodnik grob, kar pa ni
bilo res. Grob je posteil šele
takrat, ko sta ga dva »mlade-
niča« pričela žaliti in ruvati,
da bi prišla v avtobus. Kdo
ve, kako bi se končal ta pre-
pir, da ni posredoval voznik?
V tem primeru bi rad napi-
sal samo to, kakšni smo pot-
niki do tistih, ki nam omogo-
čajo, da se nemoteno vozi-
mo. Nihče ne gleda, kako
težka je služba voznika ali
sprevodnika v avtobusu. Za-
vedati se moramo, da je to
odgovorna naloga, ki zahte-
va zbranost, kar pa v takš-
nem primeru od voznika ne
moremo pričakovati. Nihče
od nas ne pomisli, da v tem
primeru nista kriva ne voz-
nik niti sprevodnik, če ne
smeta vzeti v avtobus več
potnikov, kot je sedežev v
njem.
Na koncu bi rad postavil
vprašanje: kdo je krivec za
takšno stanje v avtobusnem
prometu?
EDI JELEN,
Gorica pri Slivnici
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in vprašanje, ki ste
ga odprli. Kdo naj nanj od-
govori? Morda tudi Izlet-
nik? Morebiti tudi glede
števila potnikov, ki se lah-
ko peljejo v avtobusu. Gre
namreč za vprašanje, ki ga
znova srečujemo, po nekaj
letih, in ugotavljamo, da se
ga nekateri, tudi Izletniko-
vi sprevodniki in vozniki
držijo, drugi pa ne. Kako je
s tem? Ali velja predpis za
vse?
hvala vam!
v času, ko smo v Krajevni
skupnosti Pod gradom praz-
novali svoj krajevni praznik,
se zahv^jujem krajevni
skupnosti za vse, kar je po-
leg Merxa storila za otvoritev
nove trgovine, ki je bila zelo
potrebna in ki je dobro zalo-
žena.
Zahvaljujem se tudi poslo-
vodkinji, tovarišici Vukovi,
za njeno ljubeznivost in
skrb.
V zahvalo vsem pa sem na-
pisala tole pesmico:
POLULSKA TRGOVINA
nova hiša tu stoji,
namenjena za trgovino,
da v njej potrošnik vse dobi:
moko, sladkor, čokolado,
olje, kis in marmelado.
Makarone in bonbone,
riž, sol, poper in citrone.
Je glavni kruh, ki nam življe-
nje daje
in vino, ki krepi nam
zdravje.
ZINKA KRAJNC,
Cesta v Laško 6
UREDNIŠTVO: Veseli
smo, da ste trgovino v resni-
ci tako lepo sprejeli in da
vam toliko pomeni. In po
vrh vsega še pesmica! No,
da bi bili s trgovino, njeno
založenostjo in cenami v
njej tudi v prihodnje tako
zadovoljni.
ali je bilo to
prav?
Moram vam napisati, kaj
sem doživel 4. septembra le-
tos v Laškem. Ker je bil naš
zdravnik dr. Pečar na dopu-
stu, v Jurkloštru ni bilo od-
prte ordinacije, jaz pa bolan
in prav tako moja žena, pa
tudi brez lastnega prevoza,
sem izkoristil priložnost in
se s sosedom odpeljal k
zdravniku v ambulanto v La-
ško.
V čakalnici je bilo polno
ljudi. Povedal sem jim in
prosil, da me spustijo naprej.
Dovolili so mi. Pridem do se-
stre in ji razložim, kako in
kaj. Pa me je zavrnila, češ, da
tu ne morem ničesar opraviti
in da moram k zdravniku v
Rimske Toplice. Potem je
prišel še zdravnik in mi re-
kel, da dela v Rimskih Topli-
cah dr. Velikanja in da mo-
ram pak k njemu. Pa sem
mu spet povedal, da bi rad
samo zdravila oziroma re-
cepte zase in za ženo, da
imam s seboj vzorce zdravil
oziroma prazne stekleničke
in ne njizadnje, da imam te-
žave s prevozom. Pa ni nič
pomagalo. Poslovil sem se in
jo mahnil na cesto. Imel sem
srečo. Pripeljal je tovornjak
in me vzel do Rimskih To-
plic. Tudi tam so me pacienti
spustili naprej.
Prišel sem do sestre. Ra-
zložil sem ji, pa mi je poveda-
la, da trenutno teh zdravil ni-
ma v zalogi in da bi jih lahko
dobil le v lekarni v Laškem.
No, lahko si mislite, da
sem bil slabe volje in da so
mi po glavi rojila številna
vprašanja: zakaj, zakaj tako?
IVAN CAMLOH,
Henina, Jurklošter
UREDNIŠTVO: Četudi ra-
zumemo vašo slabo voljo in
težave, ki ste jih imeli s pre-
vozom pa tudi okolnost, da
ste starejši, se vseeno vpra-
šujemo, ali lahko zdravnik,
ki ne pozna vaše bolezni, iz-
da recept za zdravilo, ki ste
ga jemali, pa je morda pri-
šel celo čas, ko bi vam ga ne
bilo več treba. Gre torej za
odgovornost. Ta ni majhna.
Sicer pa, prosimo pristojno
službo Zdravstvenega cen-
tra Celje, da pojasni, kako
je treba ravnati v takih in
podobnih primerih, saj so
lahko večkrat na tapeti.
bilo je lepo!
Kot vsako leto, je kolektiv
Tekstilne tovarne v Prebol-
du tudi letos za svoj praznik,
tretji september, povabil
medse svoje nekdanje sode-
lavce, zdajšnje upokojence,
na juiailejno proslavo.
Pripravili so nam slavno-
sten sprejem, kjer nas je p>oz-
dravil generalni direktor
Ivan Žagar. Za tem smo
sprejeli denarne nagrade f>o
500 din. Ogledali smo si tudi
tovarno, nato pa so nam pri-
pravili pogostitev.
Bilo nam je lepo, zato se
upokojenci Tekstilne tovar-
ne Prebold iskreno zahvalju-
jemo kolektivu za topel spre-
jem in veliko pozornost do
nas upokojencev.
UPOKOJENCI
Tekstilne tovarne
Prebold
UREDNIŠTVO: Da bi bilo
takšnih primerov čim več!
zakaj
uničujemo?
Zemljišče nasproti Zdravi-
lišča Laško je uničeno. Za-
kaj? Parcele št. 249 KO ni
več. Pristojni organi v La-
škem precej časa niso vedeli,
komu spada ta parcela. Res
čudno! Pozneje so z lastnico
parcele imeli razgovore. Po-
nujena cena je bila sramotno
minimalna.
»Češ, ni denarja!«
Zakaj uničujemo plodno
zemljo, s črno vrtno zemljo
polnimo nasipe. Tako rekoč
- ker se nekomu pač to zdi.
Brez premisleka, brez te-
hničnega razloga.
Zakaj uničujemo tisto, kar
nam je drago? V našem sve-
tu bi se kaj takega ne smelo
dogajati. Prepričajte se sami!
Iva VUKANIC,
Ljubljana
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Očitno je, da so vam
razmere v Laškem dobro
znane, saj ni prvič, da se
oglašate. Vaše besede so
ostre, zadevajo v živo. Ali je
res tako, se sprašujemo tudi
mi? Zato prosimo Krajevno
skupnost Laško, da pojasni
zadevo. Že v naprej hvala
za odgovor.
izletnik
odgovarja
v Novem tedniku je bil
dne 23. avgusta letos ob-
javljen članek z naslovom
»To je za Izletnika«, v ka-
terem se omenja problem
avtobusnega prevoza na
relaciji Pletovarje-Celje.
Ta kraj povezujemo s Ce-
ljem istočasno z dvema
avtobusoma in sicer en-
krat preko Šentjurja in z
drugim avtobusom preko
Proseniškega.
Res je, da je z omenje-
nim avtobusom zagotov-
ljen prevoz na delo in z
dela ob 6.00,14.00 in 22.00
uri, ko se tega prevoza po-
služuje največje število
delavcev, zaposlenih v
Šentjurju, Storah in Ce-
lju.
Razen delavskih prevo-
zov smo na predlog Kra-
jevne skupnosti zagotovi-
li izven teh časov prevoze
dijakov in drugih obča-
nov. S problemom avto-
busnega prevoza do 12.00
ure v Celje in ob 19.00 uri
iz Celja smo bili kljub do-
bremu sodelovanju s Kra-
jevno skupnostjo, ki si na
področju ureditve avto-
busnih prevozov veliko
prizadeva, prvič sezna-
njeni preko članka v va-
šem časopisu.
Predlagamo, da se pri-
zadeti potniki, v imenu
katerih je bil posredovan
članek, zaglasijo na svoji
Krajevni skupnosti, kjer
bodo dobili vse potrebne
podatke in skupno z nami
ugotovili ekonomsko
upravičenost uvedbe
predlagane linije.
Tovariški pozdrav!
inž. JANKO CESAR,
direktor TOZD
Potniški promet.
Izletnik
UREDNIŠTVO: Hvala
za odgovor, in zdaj je na
strani prizadetih, da se
povežejo s svojo Krajev-
no skupnostjo in skupaj
z njo ter Izletnikom sku-
šajo ugotoviti utemelje-
nost predloga.
Dom krajanov ali družbeni dom, kakor koli se že imenuje, je prav gotovo pomembno
središče vsega samoupravnega, družbenopolitičnega in kulturnega življenja v krajevni
skupnosti Pod gradom.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SK\
PRETEKi
Po velikostne na tretiem mesi
ROJSTVO ZVEZE
DELOVNEGA UUDSTVA
SLOVENIJE
V okrivu praznovanja krajevnega praznika so Pod
gradom odkrili tudi ploščo v spomin na 3. september
1939. leta, ko je bil prav tu ustanovni sestanek Zveze
delovnega ljudstva Slovenije. Ko je govoril o pomemb-
nosti tega dogodka, je krajan in član predsedstva Občin-
ske konference SZDL v Celju, Zvono Perlič med dru-
gim dejal:
»V jutranjih urah, 3. septembra 1939. leta, se je po
predhodnem dogovoru sestalo v tej hiši, pred katero
smo se zbrali, okoli 100 ljudi z namenom, da bi usta-
novili koalicijo ali celo novo stranko - Zvezo delovnega
ljudstva Slovenije.
Vzrokov za ta zbor delegatov delavskih in kmečkih
skupin iz vseh krajev Slovenije, je bilo več kot dovolj.
Množično Ijsko-frotno gibanje pod vodstvom komuni-
stov na Slovenskem, je bilo vidno že od 1935. leta dalje.
In to ne samo v kulturno-prosvetni dejavnosti med
delavci, temveč tudi politično in strokovno. Zgovoren
dokaz za to je enoten nastop slovenskih delavcev pri
stavkovnih in mezdnih gibanjih ter v nekaterih politič-
nih akcijah po zletu Svobod v Celju.
Tako se je ljudsko gibanje pod vodstvom Partije ve-
dno bolj širilo in utrjevalo v prepričanju, da je združitev
v boju proti obstoječemu izkoriščevalskemu družbe-
nemu redu edina rešitev za slovenski narod. Zato so na
zboru delegatov delavskih in kmečkih skupin, pred-
vsem predstavnikov bivšega kmetsko-delavskega giba-
nja ter bivše slovenske kmetske stranke, 3. septembra
1939. leta v Celju, najprej tu pri Stegnu, v nadaljevanju
pa v hotelu Evropa, sprejeli sklep, po katerem se je
ljudsko gibanje preimenovalo v Zvezo delovnega ljud-
stva Slovenije.«
Ce bi iskali njeno središče,
bi bili v zadregi. In vendar
tudi ne. Ni vasi, ne trga, kjer
bi se zbirali, in vendar imajo
svojo točko, ki jih povezuje
bolj, kot so si morda pred-
stavljali takrat, ko so se lotili
njene ureditve. To je Dom
krajanov ali kakor koli ga že
imenujejo - uradnega imena
še ni - to je dom pri Stegu,
kot ga mnogi še danes po-
znajo. Tu je zdaj središče
vsega življenja v Krajevni
skupnosti Pod gradom v Ce-
lju. Tu je sedež Krajevne
skupnosti, v teh prostorih
delajo krajevne družbenopo-
litične organizacije in tu ima
svoj kotiček tudi Svoboda.
Ponosni so na svoj dom,
ponosni tudi zategadelj, ker
je rezultat solidarnosti,
uspešnih prostovoljnih de-
lovnih akcij, zbiranja sred-
stev, ker je izraz hotenja in
spoznanja, da si tak dom mo-
rajo urediti, če hočejo razviti
krajevno samoupravo, če ho-
čejo dati kulturnemu in pro-
svetnemu delu trdnejšo
osnovo in prav tako družbe-
nopolitičnemu dogajanju.
Krajevna skupnost Pod
gradom je v bistvu primest-
na skupnpst. Zato živijo te-
mu primerno svoje življenje.
Je drugačno od tega v mestu
in različno od kmečkih pre-
delov.
Po velikosti je na tretjem
mestu v celjski občini in me-
ri 2020 hektarjev. Tu živi
3400 ljudi. Sicer pa je to izre-
dno razgiban teren. Zaradi
boljšega dela, predvsem v
krajevni samoupravni in na
družbenopolitični poti, so ga
razdelili na šest stalnih ob-
močij: Breg-Anski vrh, Po-
lule, Košnica-Tremerje, Pe-
čovnik. Zgornji in Spodnji
Zagrad.
Na tem območju je okoli
devetsto gospodinjstev, naj-
več ljudi pa združuje delo v
celjskih organizacijah zdru-
ženega dela.
To je Krajevna skupnost,
ki nima večjih delovnih or-
ganizacij. Tu ima svoj sedež
le ena od temeljnih organiza-
cij Ceste-kanalizacije, zatem
delata dve Merxovi trgovini
in osnovna šola Frana
Kranjca.
In vendar je to tisto celjsko
območje, ki ima prav tako
bogato zgodovino, kjer se je
uspešno razvijalo delavsko
gibanje, kjer je že pred vojno
delala Svoboda. Središče te-
ga naprednega gibanja je bil
prav gotovo rudnik Pečov-
nik. Pomemben je podatek,
da je bil med njegovimi člani
vse do odhoda v ilegalo, juni-
ja 1941. leta, tudi sekretar
mestnega komiteja KPS To-
ne Grčar.
Prav tako ni naključje, če
je bila prav na tem terenu 3.
septembra 1939. leta usta-
novljena Zveza delovnih lju-
di Slovenije, da se je km^u
po prihodu okupatorja tudi
na tem terenu razmahnilo
narodnoosvobodilno gibanje
itd. Kot rezultat te aktivnosti
je bil tudi odhod okoli 140
pečovniških rudarjev 16.
septembra 1944. leta v parti-
zane. In še nekaj je, kar ne
kaže prezreti: v juliju 1933.
leta je bila v zapuščenem
mlinu, pol ure hoda od ru-
dnika, okrožna partijska
konferenca, ki jo je vodil Mi-
ha Marinko.
Razen tega pa je to predel,
ki ima tudi svojo davno zgo-
dovino, saj so na Vippti od-
krili staro arheološko najdi-
šče. Razen rimskega kamna,
ki je zdaj vzidan v hiši v Zi-
danškovi ulici, so pod vrhom
slemena odkrili tudi temelje
rimske stavbe, v jami nekoli-
ko niže pa rimsko opeko in
ostanke napisov. Skratka,
pisana in zanimiva pot.
Da, in tu so domovali Celj-
ski grofje.
Skratka, pisana in razgiba-
na pot v vseh časih. Tako tu-
di zdaj, čeprav ugotavljajo,
da bi lahko napravili dosti
več, če bi bilo več tistih, ki bi
delali z vnemo. Standard je
mnoge ljudi zaprl v stanova-
nja, jih ločil od okolice in
njenih problemov.
In vendar je tudi ta predel
celjske občine tisti, ki ne
zaostaja za drugimi. Tudi po
zaslugi prizadevnih delavcev
v Krajevni skupnosti, Socia-
listični zvezi. Zvezi komuni-
stov, mladini. Svobodi, Rde-
čem križu, gasilskem druš-
tvu in drugod. Tudi po zaslu-
gi šole, ki živi s svojim oko-
ljem in zanj. Po zaslugi tistih
krajanov, ki se vselej odzo-
vejo, kadar gre za reševanje
skupnih vprašanj, pa naj za-
devajo ceste, kanale, telefo-
ne, igrišče in še kaj. V prete-
klosti tudi družbeni dom,
dom krajanov ali kakor koli
mu je že ime.
Ponosni so na moderniza-
cijo cest v Zagradu, v Košni-
ci. V tem naselju, ki se vse
bolj širi, tudi na kanalizacijo.
Bilo je veliko dela in ljudje
so opravili več kot tri tisoč
delovnih ur in poleg tega
zbrali veliko denarja. Pri ce-
stah pa jih čaka še precej de-
la. Tako tudi odsek od Pe-
čovnika do bivšega mlina, pa
Maistrova ulica, čeprav so
občani že zbrali svoj delež,
žal pa ta dela niso prišla v
načrt Občinske komunalne
skupnosti.
Solidarnost je tu doma.
Zato ni naključje, saj so kra-
jani samo v zadnjem času
zbrali za najrazličnejša ko-
munalna dela okoli milijon
dinarjev. Potrdilo visoke za-
vesti! V Zagradu, na primer,
so bili tudi primeri, da so ne-
kateri prispevali po osem ti-
soč dinarjev.
Druga akcija, ki je letos v
teku pa je izgradnja telefon-
skega omrežja. Zdaj gre
predvsem za Zagrad in Polu-
le, v drugi fazi tudi za Košni-
co in Tremerje. Seveda pa je
to akcija, ki bo znova terjala,
da bodo krajani segli globo-
ko v žep, saj morajo samo za
razširitev telefonov na Polu-
lah in Zagradu zbrati 2,6 mi-
lijona dinarjev. Gre za okoli
dvesto priključkov.
Nalog torej ne bo zmanjka-
lo. Tu niso samo ceste. T^idi
vodovod, kot v Zagradu, v
novo naselje. Prav tako ča-
kajo, kdaj bo Petrol izpolnil
obljubo in zgradil ob glavni
cesti novo bencinsko črpal-
ko, namesto ukinjene v Ulici
14. divizije. Kdaj?
Posebno nalogo pa so na
slovesnosti v počastitev kra-
jevnega praznika izrekli šol-
ski otroci: zavzemite se, pro-
simo, za ureditev prometa v
križišču blizu šole. Zaradi
naše varnosti. Zaradi naših
življenj!
V delu Krajevne skupnosti
in njenih organov ima po-
sebno mesto svet za socialno
skrbstvo, ki vse bolj rešuje
življenjska vprašanja ostare-
lih ljudi. V tem prizadevanju
ni osamljen. Tu je Rdeči križ,
tu so njegovi p>odmladkarji
itd. Svet za urbanizem in ko-
munalo dobro dela, pa bi še
bolje, če bi bilo na voljo vei
sredstev. Svet za varstvo
okolja in narave dobiva vs?
večjo vlogo, tudi v okviru
hortikulturne akcije. PotroS.'
niški svet je potrdil svojo ak'
tivnost že v prizadevanjih za
gradnjo nove samopostrežne
trgovine. In poravnalni svet?
Da bi imel dela čim manj!
Dosti nalog čaka tudi svet
za kmetijstvo pri Socialistič-
ni zvezi. Čutijo, da bodo ma
rali napraviti več za boljšo
organizacijo kmetijske pro
izvodnje, za čvrstejšo pove-
zavo med kmeti in zadrugo
in še kaj.
Čeprav teritorialno silno
razbita, razdrobljena Krajev-
na skupnost, živi enotno živ-
ljenje. Tudi po zaslugi kra^
jevnih družbenopolitičnih
organizacij. Gre za uresniče-
vanje skupnih programov,
Zato so načrti Krajevne
skupnosti tudi obveznost
komunistov. Socialistične
zveze, mladine in drugih. V
tem so močni, tu je njihova
prednost. Odlika, ki velite?
pove, čeprav... da, čeprav bi
lahko bilo še bolje, narejene-
ga še dosti več, če...
Morda pa je ključ za reši-
tev tega vprašanja tudi v
preobrazbi velike Krajevne
skupnosti. Misel, da bi jo de-
lili na dve, ni nova. Zdaj zno-
va oživlja. Gre za delitev na
desni in levi breg Savinje, pa
čeprav stoji tu zelo trden
most.
Razgibanost življenja se
kaže. ne samo v delu vseh
krajevnih družbenopolitič-
nih organizacij, tudi v Svo-
bodi, pri gasilcih, v šoli itd.
Ponosni so na mlade. Zganili
so se, organizirali in pridno
začeli z delom. Ne samo v
svoji mladinski organizaciji,
ne samo na številnih delov-
nih akcijah, tudi v Svobodi,
pri gasilcih. Zdaj se mladi
najbolj ogrevajo za šport. Ra-
zumljivo. Dobro delajo tudi
v Svobodi, kjer imajo svojo
skupino za recitacije, dram-
sko delo.
Zdaj si dela in življenja v
Krajevni skupnosti brez ga-;
sUcev in članov Svobode ne
morejo zamisliti. Eni in dru-
gi so postali nepogrešljivi'
Zaradi aktivnosti, zaradi zav:
zetosti v vseh pobudah, prav
tako pri rednem delu. |
Svoj delež v tem življenju
ima tudi osnovna šola. Ka-
dar koli je treba, če je prosla-
va ali druga manifestacija,
prireditev in podobno, na;
stopijo tudi šolski otroci. Se^
veda pa imajo razgibano de-,
lo tudi znotraj šole. Poleg
šolskega športnega društva,
ki je lani osvojilo drugo mei
sto v občini (!), imajo še dva-
najst interesnih krožkov. Ii^
čeprav otroci prihajajo v šolo
iz oddaljenih krajev in vasi^
se vneto udejstvujejo tudi V
teh krožkih. Ne po nakljuČ;
ju, nosi zastavo planinski
krožek. Na šoli, ki ima 350
otrok, sta dva pevska zbora
itd.
Tekst in foto^
MILAN BOŽiC
Svet pod starim Celjskim gradom, ah bolje rečeno pod njegovimi razvalinami, je lep in mikaven, tudi žara di prijetnih
izletov...
WST POD GRADOM
OST
]celjski občini
Delovni ljudje in kraja-
ni Krajevne skupnosti
Pod gradom praznujejo
šestnajsti september kot
svoj praznik v spomin na
odhod okoli sto štirideset
pečovniških rudarjev
med partizane, 16. sep-
tembra 1944. leta.
Dogodka se njegov
udeleženec Martin Ku-
mer takole spominja:
»Na akcijo smo se dol-
go pripravljali. Glavna
pobudnika sta bila Viktor
Bajec in Zmagoslav Li-
kar, oba člana komuni-
stične partije. Za akcijo in
njene priprave smo vede-
li le nekateri. Tudi ali
1 predvsem zaradi tajnosti.
Šlo je predvsem za to, da
uničimo rudnik in da gre-
mo v partizane.
Priprave so trajale pri-
bližno mesec dni. Po
prvem načrtu bi morali
akcijo izvesti 14. septem-
bra. Potem smo ugotovili,
da ta dan ni primeren, ker
je bila petnajstega v me-
secu plača in bila bi ško-
da, da bi naše družine
ostale ne samo brez oče-
tov, bratov..., marveč tu-
di brez denarja. Tako smo
se odločili za šestnajsti
september. Dlje nismo
mogli odlašati, ker bi lah-
ko prišlo tudi do izdaje ali
kaj podobnega.
Da bi pa naše družine
po akciji ne bile izseljene,
smo se dogovorili z enoto
Bračičeve brigade, ki je
bila tedaj na Svetini, da
napade rudnik in nas po-
100
RUDARJEV V
PARTIZANE
tem »odpeljejo« s seboj.
Ko smo dobili s pomoč-
jo Franca Rozmana, prej
mornariškega podoficir-
ja, povezavo s partizani,
smo se dogovorili o vseh
podrobnostih.
Tisti dan sem prišel na
rudnik približno četrt ure
pred štirinajsto uro. In
kot po navadi, smo se tam
zbirali v večjih skupinah,
kajti prva izmena je že
končala delo, druga pa z
njim še ni pričela.
In tedaj se je začel pri-
pravljeni napad. Partiza-
ni so se približali rudniku
in zakričali:
»Stojte, roke kvišku!«
Potem se je začelo. Hi-
tro smo se lotih skladišč
in vzeli škornje, delovne
obleke in drugo opremo.
Po daljšem iskanju smo
našli tudi ključe od tiste-
ga dela skladišča, glavne-
ga betonskega bunkerja,
kjer je bilo orožje, streh-
vo. Iz pisarn smo pobrali,
tudi pisalne stroje, pred
tem pa seveda porezali
vse telefonske žice.
Tedaj je bila na rudniku
uniformirana straža. Od
stražarjev se je spočetka
uprl le eden, nek Skamen
z Ostrožnega. Pa ne dol-
go, potem je šel z nami in
postal je hraber borec.
Padel je kot partizan.
Ko smo izpraznili ska-
ladišča, bunker in pisar-
ne, smo stopili v kolono
in odšli. Pred nami in za
nami partizani, mi pa v
sredini, kot ujetniki, če-
prav to nismo bili. Šli
smo proti Pečovju, pa v
Bojanski graben, od tam
proti sedanji Vrunčevi
koči na Svetini v Kanjuce
do Ulagovih.
Pri Ulagovih smo dobi-
li večerjo in nato ponoči
krenili na Brezo, Šentru-
pert. V jutranjih urah so
nas partizani, bil je to
drugi bataljon Bračičeve
brigade, razporedili. Sta-
rejši, so lahko odšli do-
mov, preostali pa v
enote...«
PETER PREGRAD, predse-
dnik Krajevne konference
SZDL: Tudi naša SZDL je
začela dojemati svojo front-
no vlogo in zato povezovati
vse družbenopolitične silni-
ce in društva v skupne akci-
je. V tem smo uspeli, nismo
pa povsem zadovoljni z de-
lom območnih odborov So-
cialistične zveze.
NADA KUMER, vodja mla-
dinske skupine pri Svobo-
di: Mladi se predvsem uve-
ljavljamo v recitacijah in
dramskih igrah. Kadar koli
delamo, to pa redno, uve-
ljavljamo pravilo, da mora
sleherni sodelovati pri rea-
lizaciji načrta. Zdaj se zav-
zemamo, da bi izdajali tudi
svoje glasilo.
KAREL PALIR, predsednik
sveta skupščine Krajevne
skupnosti: Naš svet je po
svoje prizadeven. Se redno
sestaja, obisk na sejah je za-
dovoljiv. S prizadevan^m
vseh njegovih članov, bi bi-
lo delo lažje in bolje bi pre-
magovali vse naloge in zato
dosegli še večje uspehe.
AVGUST COKAN, sekretar
osnovne organizacije zveze
komunistov: V naši teren-
ski organizaciji ZK imamo
22 članov. Predvsem so to
starejši ljudje, upokojenci.
Navzlic temu dobro dela-
mo. Program krajevne
skupnosti je tudi naša. ob-
veznost. Moram reči, da do-
bro sodelujemo.
MAJDA ŠERUGA, predse-
dnica sveta za socialno
skrbstvo: Naše delo teče
skupaj s krajevno organiza-
cijo Rdečega križa in pred-
vsem še s podmladkarji na
šoli, ki jih vodi mentorica
Vera Zgozdnik. Pogrešamo
pa stike s patronažno služ-
bo, ki bi naj vodila razgovo-
re s starejšimi krajani.
MIRKO P A J, mlajši, predse-
dnik osnovne mladinske or-
ganizacije: V naši mladin-
ski organizaciji je delavnih
okoli petdeset članov. To so
tisti, ki jih neposredno po-
vezujemo, seveda pa je mla-
dih dosti več, toda njihova
aktivnost je predvsem v or-
ganizacijah združenega de-
la, v šolah itd.
VINKO BOBNIČ, predse-
dnik Svobode v Zagradu:
Delo v naši Svobodi se odvi-
ja zlasti v dramatski, pev-
ski in recitacijski sekciji,
poleg tega pa še v mladin-
ski. Imamo okoli sto članov.
Med tistimi, ki vodijo posa-
mezne dejavnosti pa kaže
omeniti Ernesta Stoklasa,
Joižico Penič in Bena Cizlja.
MILAN GOMBAČ, ravna-
telj os. šole: Živimo polno
življenje, ne samo znotraj,
marveč tudi navzven. Zato
ni prireditve ali proslave v
krajevni skupnosti, da naši
otroci ne bi sodelovali. Ta-
ko imenovane izvenšolske
aktivnosti pa se odvijajo sa-
mo v opoldanskem času. Te-
daj je šola pravi panj.
MIRKO PAJ, starejši, tajnik
krajevne skupnosti: Ko smo
1976. leta odprli obnovljeni
dom, smo rešili vse proble-
me okoli dela krajevne
skupnosti, krajevnih druž-
benopolitičnih organizacij
in društev. Dobili smo veli-
ko dvorano in druge prosto-
re za funkcionalno dejav-
nost. To je naš dom!
Tri leta je, odkar je osnovna šole na Polu lah dobila po zaslugi prvega celjskega samopri-
spevka prizidek in tako boljše pogoje za svoje učnovzgojno delo. Zdaj sta novi in stari
del povezana s posebnim hodnikom, ki je dvignjen nad zemljo.
^sekcijami Svobode v Zagradu je moški pevski zbor tisti, ki se je uveljavil zlasti v
^m času. Začel je skromno, zdaj ima ie 32 članov. In tudi rast zbora je pokazala, da
W dobrim strokovnim vodstvom Emila Lenarčiča (prvi na desni.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
PISMO
»HAJDUK« TUDI
MATI
Vsakdo doživi na dopustu kaj lepega,
pa tudi neprijetnega. Moram reči, da sva
z ženo na letošnjem dopustu doživela
vsakega nekaj, ob koncu pa sva bila pri-
ča zgodbi, ki si po mojem mnenju zaslu-
ži prostor tudi v Novem tedniku.
Povezana je s športom in humanostjo,
tudi letom otroka.
Po treningu nogometašev Hajduka v
Splitu je pred društvenim domom osta-
lo še veliko navijačev. Tema pogovorov
je bila na dlani - nogomet. Prihajali so
tudi že igralci, ki so prav tako postajali
pred domom in pokramljali z znanci. Pa
nama je pozornost vzbudil beloglavi
fantič, ki je bil med igralci. Mislila sva,
da je morebiti sin katerega od članov
Hajdukove uprave. Med pogovorom so
ga igralci, kot Šurjak, Primorac, Zlatko
Vujovičin drugi trepljali po beli glavici.
Ura se je bližala deveti zvečer in pro-
stor pred Hajdukovim domom se je za-
čel prazniti. Beloglavi fantič se je odpe-
ljal z igralcem Šalovom. Pol ure pozneje
sva od časnikarja Zlatka Jurička zvede-
la zgodbo o fantiču.
Željko Sunara-Žele je še čisto majhen
prihajal na igrišče Hajduka z očetom.
Kasneje je začel igrati med Hajdukovi-
mi pionirji. Usoda pa mu je naenkrat iz
njegovih majhnih ročic iztrgala starša.
In tako majhen je ostal sam na tem veli-
kem svetu. In bil bi ostal tudi bržkone
sam, če bi ne bilo Hajduka, kluba. Igral-
ci in člani vodstva kluba so vzeli Željka
v svojo oskrbo. Živi v njihovem interna-
tu, je član NK Hajduk in odličnjak v
osnovni šoli.
V času počitnic je Žele pri ip-alcih.
Vsak od igralcev ga vzame k sebi domov
za nekaj časa. Tako ni nikoli sam.
Znano je, da dobijo Hajdukovo majico
le dobri učenci. Žele je vse to. In četudi
ne bo igral za »bile«, bo v njihovi oskrbi
vse, dokler ne bo prišel do kruha, dokler
ne bo prišel do svojega poklica.
Žele je otrok Hajduka!
Solze so nama neopazno drsele po li-
cih. Solze obžalovanja in solze občudo-
vanja.
Spoznala sva, da Hajduk ne skrbi sa-
mo za športne rezultate, marveč še za
kaj več. In Žele je tak primer.
Bila sva srečna in ponosna, da sva
navijača Hajduka.
MARIJAN R03ER?
Aškerčeva 5, Celje
lindek
UUBITEU OTROK...
Četrto srečanje otrok pri Francu Juriču
Bilo je toplo septembrsko
popoldne. Pot me je vodila v
Lindek, nedaleč od Franko-
lovega, kjer je Franc Jurič
pripravil že četrto srečanje
otrok.
Povsod transparenti, ba-
lončki, risbe, ki so ponazar-
jale rajanje otrok ter odkri-
vale lepote zelenega Lin-
deka.
Nad vhodord v lepo okra-
šeni prostor, kjer so bogato
obložene mize pričakovale'
mlade udeležence, sem pre-
brala:
Prijatelj ti zvesti,
prihajaš po cesti,
pripravljam ti jesti
pri polni zavesti...
Res prisrčna dobrodošlica
otrokom!
Kdo je gostitelj?
Franc Jurič ni domačin
teh krajev, toda lepoto Lin-
deka je vzljubil s pomočjo
svoje žene, ki pa je tu doma.
Že vrsto let sta z ženo na de-
lu v tujini, v Švici. Čeprav je
daleč od doma, je ost^ velik
domoljub. Ta njegova ljube-
zen do domovine, predvsem
do Lindeka se kaže tudi v
njegovih številnih pesmih.
Torej, Franc Jurič je tudi pe-
snik. Pesem o zelenem Lin-
deku je takole začel:
Zeleni Lindek, domači kraj,
ti si meni kakor maj.
Visoke gore, stari grad,
k tebi vračam se jaz rad.
Po vrnitvi z dela v tujini,
bosta z ženo živela v Linde-
ku, kjer sta postavila lep
dom. Pri teh delih so veliko
pomagali domačini, pred-
vsem otroci. In da bi se jim
oddolžil za njihovo zavze-
tost, za delo, jim je že 1975.
leta pripravil nekakšno raja-
,nje. Srečanje je otrokom
ostalo v nepozabnem spomi-
nu. Zato je sklenil, da ga bo
pripravil vsako leto. Letos je
bilo že četrto.
Med tem kramljanjem z
gosititeljem, se je nabralo
okoli hiše blizu dvesto otrok.
Posedli so za bogato oblože-
ne mize ter pričeli s skrbno
pripravljenim sporedom.
Otroci so recitirali in pred-
stavljali pesmi svojega gosti-
telja. Za popestritev je po-
skrbel kvartet Frankolovča-
ni ter harmonikar Karli Cret-
nik. Vmes pa šžde in veliko
dobre volje, prešerna razi-
granost.
Ob koncu je Franc Jurič
podaril otrokom v spomin
na srečanje lepe bluzice, se-
veda je sledil še spominski
posnetek.
Franc Jurič bo s temi sre-
čanji otrok nadaljeval, vrh
tega pa se zavzema, da bi s
pomočjo širše družbene
skupnosti postavili pri Lin-
deku lep spomenik Štirinaj-
sti diviziji, ki se je ustavila na
svojem pohodu tudi v tem
kraju.
TEKST:
CVETKA CRETNIK
FOTO:
JANEZ OPERCKAL
CVETJE V
JESENI
Razcvetela se je jabla-
na. V sadonosniku Tone-
ta Magriča v Ljubiji pri
Mozirju. Prejšnji teden.
Zraven rdečih in letoš-
njih sadežev so se razbo-
hotili nežni, beli cvetovi.
Prepozno so se odprli, da
bi postali zametek nove-
ga sadeža, navzlic temu
pa opozarjajo na nenava-
dno igro narave.
Cvetje v jeseni sredi
travnika, ki je polno sa-
dnega drevja, sredi trav-
nika, na katerem skačejo
fazani, se poigravajo rač-
ke in imajo svoj prostor
tudi lovski psi. Svet zase,
lep in čudovit, ker ni okr-
njen, ker je takšen, kot ga
je dala narava.
M. BOŽIC
mozirje:
sprememba
v
veterinarski
inšpekciji
Delegati vseh zborov Ob-
činske skupščine Mozirje so
na predlog komisije za voli-
tve in imenovanja, sicer pa na
lastno željo zaradi odhoda na
drugo delovno mesto razreši-
li dosedanjega veterinarske-
ga inšpektorja magistra vete-
rine Atnona Resnika in na
njegovi mesto, za novega
medobčinskega veterinar-
skega inšpektorja, ki bo delal
v mozirski in velenjski obči-
ni, imenovali Petra Sriberja.
Ob tej priložnosti se je
predsednik Občinske skup-
ščine Hinko Cop zahvalil An-
tonu Resniku za dosedanjo
delo in mu zaželel tudi na no-
vem delovnem mestu veliko
uspehov.
MB
celje: tudi
gobarska
razstava
v okviru Celjskega sejma,
sicer pa dvanajstega medna-
rodnega sejma obrti in opre-
me za obrt, od 21. do 30 sep-
tembra v hali Golovec, bodo
tako, kot vsako leto, sodelo-
vali tudi člani celjske Gobar-
ske družine. Pripravili bodo
razstavo gob, ki bo odprta od
petka, 21. do vključno pone-
deljka, 24. septembra, če bo
treba pa tudi dlje.
MB
50 SKUPNIH LET LUBEJEVIH
Radi rečemo, da leta hitro
beže, tako hitro, da se včasih
niti zavedamo ne, kdaj je mi-
nilo pet, deset let. Pa vendar,
50 let je dolga, zelo dolga do-
ba. Ce dva vsa ta leta nizata
skupaj, je za to potrebno nei-
zmerno veliko ljubezni, po-
trpljenja, spoštovanja in mo-
či. Vse to sta premogla Fer-
dinand in Julijana Lubej, ki
sta preteklo soboto proslav-
ljala zlato poroko. Slove-
snost, ki jo je opravil predse-
dnik skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, je bila v po-
ročni dvorani. Ob zlatoporo-
čencema sta bila njuna otro-
ka Srečko in Marija z druži-
nama.
Ob takih priložnostih, ko
je zbrana vsa družina in, ko
jubilanta kot bi polagala ra-
čun za pretekla leta, se vrste
spomini, lepi, topli, pa tudi
tisti ob katerih občutimo ža-
lost in bolečino. Lubejevima
očetu in mami ne manjka ne
enih ne drugih. Njuna mla-
dost je bila takšna kot števil-
ne druge. Zgodaj sta okusila
trd boj za vsakdanji kruh, pa
nad tem niti ne tožita prehu-
do. Huje je bilo med vojno.
Očeta so že leta 1942 zaprli v
Celju, kjer bi moral izdati
svojega brata, ki je bil v ile-
gali. Kljub mučenju ni klo-
nil, hudo pa ga je prizadelo,
ko ob vrnitvi domov ni našel
žene in otrok, ki so jih med-
tem odpeljali v Nemška ta-
borišča. Se enkrat je moral
okušati krutost okupatorja,
ko je bil kot celjski obvešče-
valec izdan. Kljub hudim
preizkušnjam so se po osvo-
boditvi vsi Lubej evi zbrali
živi na svojem domu.
Veliko je bilo treba nado-
knaditi, toda imeU so drug
drugega in imeli so se radi.
To jim je pomagalo, da so
živeli srečno in to jim lepša
življenje tudi danes. Oče in
mati živita na svojem domu
v Dolenji vasi, tu ju radi obi-
ščejo otroci in vnuki, pa tudi
vsak drug je dobrodošel.
Zdravja in sreče jima želimo
ob njunem zlatem jubileju!
T. TAVCAR
V PLAVANJU
Z RADEČAMI
Plavalci Rimskih Toplic so
v domačem bazenu pripravi-
li dvoboj z ekipo iz Radeč.
Zmagali so domačini s 59:45
točk. Pri gostih so se najbolj
izkazali Suligoj v prsnem in
Zakonjšek v delfinu, pri do-
mačinki pa Sabolčki-Lah in
Ojsteršek v prostem ter
Gračner v hrbtnem plava-
nju.
Dekleta iz Rimskih Toplic
so nastopila zunaj konkuren-
ce, ker Radečani niso imeli
ženske vrste. V plavanju na
33 m prosto je zmagala Po-
točnikova, na 33 m prsno pa
Natalija Roj s.
ANDREJ MARINSEK
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
ŠOŠTANJČANI NA
VOGEL
PD Šoštanj organizira v
nedeljo 23. septembra av-
tobusni izlet v Bohinj in
na Vogel. Izletniki si bo-
do lahko ob tej priložno-
sti ogledali tudi turistično
in folklorno prireditev
Kravji bal ob Bohinjskem
jezeru. Odhod avtobusa
bo ob 6. uri izpred avto-
busne postaje v Šoštanju.
Prijave sprejema vodja
izleta Viktor Kojc.
V. K.
PLANINCI V DO
V medruštvenem odbo-
ru planinskih društv ugo-
tavljajo, da v posameznih
organizacijah združenega
dela delujejo zelo aktivne
planinske sekcije in da
njihovo delo premalo
poznamo. Tako deluje pri
Avtu Celje zelo prizadev-
na sekcija, ki je med dru-
gim organizir^a za 35 čla-
nov izlet na Durmitor.
Poleg izletništva goji tudi
zelo tesne stike s sloven-
skim planinskim druš-
tvom iz Celovca. Priza-
devna je tudi planinska
sekcija pri Metki, ki prire-
ja mesečne izlete. Prav bi
bilo, ko bi planinci iz de-
lovnih organizacij pisedi
tudi v našo rubriko.
O
ZNAČKE
SAVINJSKE POTI
Na seji meddruštvene-
ga odbora so menili, da
bo v času, ko izletništvo
upada še precej nalog.
Predvsem velja omeniti
stalno nalogo - zbiranje
sredstev za izgradnjo do-
ma na Kredarici, začele
pa so se tudi priprave v
zvezi s srednjeročnim
planiranjem, plane pa
predložiti KS in TKS. Pri
tem seveda ne gre pozabi-
ti prostorskega planira-
nja. Evidentirati bodo
morali tudi vse obstoječe
objekte.
F. J.
IZLET NA LISCO
947 m visoka Lisca, ki
se dviga iznad Zasavja je
za turista skozi vse leto
zanimiva, v nastopajoči
jeseni pa je še posebno
vabljiva.
Rahel nadih jeseni je že
nekoliko obarval gozdove
in tudi številne košenice
imajo zriačilno jesensko
zeleno barvo. Na pristop-
nih pobočjih zorijo lešni-
ki in kmalu bodo v kosta-
njevih ježicah navo po-
barvani kostanji. Jesen
rumena dobra žena je tu-
di v gozdu, ne le v sadov-
njaku, vinogradu in na
polju...
Lisco najbolj obiskuje-
jo prebivalci Zasavja, ker
jim je najbližja. Delovni
kolektiv »Lisce« iz Sevni-
ce je pred desetimi leti od
planinskega društva
prevzel Tončkov dom, ga
preuredil in znatno razši-
ril tako, da ima sedaj 58
ležišč in lepo število re-
stavracijskih sedežev.
Razgled iz vrha je izre-
den, saj se ob lepem vre-
menu vidijo Julijci s Tri-
glavom, vsa Dolenjska,
Zasavsko hribovje. Ka-
mniške planine s svojimi
predgorji, Pohorje itd.
Obiskovalcu je na voljo
kegljišče, balinišče, od-
bojkarsko igrišče, prhe in
predvsem velik travnik,
ki obdaja dom.
Dostop iz Brega ob Sa-
vi je najkrajši - maka-
damska cesta, ki je precej
strma, vendar gladka je
dolga 10 km. Iz Celja je ob
Savinji do Rimskih To-
plic in naprej po dolini
Gračnice do Jurkloštra
okoli 30 km, od tam pa je
do doma še tudi 8 km. Ce-
sta je gladka, vendar ra-
zmeroma ozka; pač pa
ima vrsto izogibališč, saj
vozijo po njej tudi avto-
busi in tovornjaki prav do
vrha. Iz Šentjurja, od-
nosno Planine pri Sevnici
pelje cesta skozi Marof v
Jurklošter in naprej na
Lisco. Vse navedene ce-
ste so prevozne tudi v
zimskem času, saj jih re-
dno plužijo - smuka pa je
ob 500 m dolgi vlečnici
kar prijetna. Na poti iz
Jurkloštra se peljemo
skozi Menino, kjer je na
stavbi ob cesti spominska
tabla, ki pravi, da je bil
tam junija 1944. prvi
KNOO na osvobojenem
Štajerskem, na šolski
stavbi pa je plošča z napi-
som: 1. slovenska šola na
osvobojenem Štajerskem
v juniju 1944. Na Tončko-
vem domu pa je plošča, ki
pravi, da je bilo tam pole-
ti 1938. leta prvo posveto-
vanje politbiroja CK
KPJ, potem ko je tov. Ti-
to prevzel vodstvo.
ERNEST RECNIK
Radovednost je premagala dekleta, da je razvilo papir in
pogledala dar. Vsa se je razveselila preprostega daru in
srečna vzkliknila:
»Kako lepa verižica! Pa tak lep srček! Kako dolgo si jo pa
delal?«
Brez ovinkov je odgovoril Tonče: »Nisem jo delal sam.
Janez mi jo je napravil zate.«
Kaplja neugodja je skalila Nežikino veselje. Dvignila je k
Tončku svoje pohlevne oči in tiho vprašala:
»Si ga ti prosil?«
»Ne, sam si je zmislil,« je odgovoril Tonče.
»Sem si kar mislila...« je vzdihnila Nežika, da jo je Tonče
začudeno vprašal, kam merijo te besede.
»Ti že drugič povem, ko bo še bolj potrjena moja misel,«
/e odgovorila Nežika, se mu zahvalila za dar in voščilo ter
odhitela domov.
Tonček je nekaj časa premišljal te zagonetne besede,
potem pa prepustil vse Nežiki, češ, ona mu bo že pojasnila,
kadar bo čas.
Doma je Nežiko sprejela mati, ki je videla skozi okno
njen sestanek s Tončem, s kmetskim naukom:
»Pusti vendar Tonča, ki nima ničesar, razen nekaj gro-
Sev, ki mu jih menda podari oče Tona. Janeza se drži, ki bo
irnel grunt. Veš: prvo je gruntič, potem šele fantič.«
Nežika je bila že vsa leta vajena takih naukov, toda tisti
Večer ji niso šli iz spomina, čeprav je zakopala verižico na
dno svoje skrinje. Ko je zaspala, so se priklatile nanjo
Čudne sanje:
Poročno obleko je imela na sebi, ta pa ni bila bela. Okrog
vratu je imela obešeno črno žimnato verižico. Srček z nje-
nim belim N-om pa je držal v roki Janez. Nežika ga je
prosila s solzami:
»Pusti me!«
Janez jo je pa gledal z vročičnimi očmi in še krepkeje
stisnil srček:
»Moja je uzda in vse, kar se je drži.«
»Kaj bo pa Tonče rekel,« je kriknila Nežika. »Njega se
boj!«
»On je že preskrbljen,« je rekel s čudno mrzlim glasom
Janez ter potegnil za verižico, da se je Nežika opotekla za
njim.
»Ne, ne...!« je kriknila na glas in se zbudila.
Iz kota se je oglasila mlajša sestrica: »Strah me je...«
Nežika se je poglobila v molitev za srečo in zdravje
izvoljenega ženina. Prijeten spanec je legel na njene trudne
možgane.
Dolga je bila zima na 1912. leto in poleti je predla trda za
steljo. Zato je rekel Tona sinoma:
»Vzemita ršsnici in ju sklepljita. Jutri pojdemo v res je v
Dolgi graben.«
Drugo jutro sta kosila Tonče in Janez visoko v rebri, kjer
je bilo gosto staro resje med redkimi brezami. Tonče je
kosil zgoraj in kmalu zavil za obronek, dočim se je držal
Janez bolj nizko proti veliki bukvi. Rskali sta kosi po
trdem resiu, da so se tresla kosišča in škripala v kljukah.
Solnce je pripekalo tako hudo v reber, da je prišel Tonče
ves poten k veliki bukvi, koder je baš redaj kosil Janez.
Segel je v cekar, vzel iz njega zelenko, jo nagnil in hlastno
pil tolkec.
Sredi požirka pa mu je zastala pijača v grlu, ker je obvi-
selo njegovo oko na čudni sliki: V gladko bukovo skorjo je
bilo vrezanih dvoje velikih src, prebodenih s puščico. V
levem srcu je bil vrezan J, v desnem N, pod obema pa
letnica 1917.
»Kaj pa tole pomeni,« je zateglo vprašal Tonče. Ko je
prišel Janez bliže, je pogledal srepo svojega polbrata in
rekel trdo:
»Ko izpolnim leta 1917. štiriindvajseto leto, se oženim z
Nežiko.«
Tonče se je zasmejal:
»Na kaj se boš pa oženil?«
»Na svoj grunt. Mati so že pregovorili očeta, da mi ga
izročijo,« je uporno pripovedoval Janez.
» Vse lepo. Pa ste Nežiko že kaj vprašali?« se je šalil dalje
Tonče s svojim slabotnim bratom.
»Starši so za to, ona jih bo pa ubogala,« je trdovratno
odgovarjal Janez.
»Kaj pa jaz? Čigava pa je Nežika,« je tedaj zrasel Tonče in
stopil korak proti polbratu: »Moja je in jaz jo vzamem!«
»Ti?« je zaničljivo zategnil Janez. »Na kaj jo boš pa vzel.
Hlapci pri naš ne jemljejo gruntarskih hčerš.«
V trenutku, ko je dvignil Tonče roko, da bi prijel Janeza
za ramo, je zagledal nekaj svetlega v njegovi desnici.
»Noož!« je kriknil Tonče in mu ga z naglim udarcem izbil
iz roke.
Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z
dvema prstoma klinjo in jo zlomil kakor tresko.
»Vidiš, Janez, tudi tebe bi lahko takole, pa se mi smiliš.
Vem, da te je zapeljala ljubezen. Drugo si izberi! Manjka se
za dediča Kolenčevine lepih in bogatih deklet! Roko mi
daj, pa pozabiva!« Iztegnil je desnico proti Janezu, ki je
tudi obotavljajo približal svojo desnico. Ko je pa dvignil oči
in videl toliko dobrote v Tončevih očeh, seje bridko razjo-
kal.
»Ne jokaj, moj mali,« ga je tolažil Tonče kakor oče sinka.
»Odpusti Tonče, pamet me je zapustila,« je zaprosil Ja-
nez.
»Saj vem, zato pa pozabiva.«
Tona, ki je prišel kmalu nato z vozom, seje kar čudil, ko
je videl, koliko sta nakosila in kako sta oba vedra in vesela.
Tisto leto bi ne bilo prineslo nič novega, da ni z listjem
vred izzorila tudi Polona, ki so jo položili kraj Matija. Pri
hiši je niso dosti pogrešali, pač pa je bilo Tonču tako hudo,
kakor da mu je umrla rodna mati. Tonču je zapustila naj-
dražjo zapuščino - Matijeve čebele.
' XII.
Pomlad 1913. leta je bila prav posebno zgodna. Že o
Matijevem je odlezel sneg in so se naglo vrstila pomladan-
ska dela. Žita so bila o Šentjurjevem že za dve pedi visoka,
črešnje in hruške so že odcvitale, jablane pa so bile vse
obložene z rožnatim cvetjem.
Občinski sluga Zmetov Tonč je stopil pred občinsko
hišo, nataknil na konec nosa ščipalnik, pogledal izpod
njega, se odkašljal in važno pričel: »Razglas. Od okrajnega
glavarstva se vam naznani, da so prišle za letnike 1890,1891
in 1892 pozivnice za nabor, ki se bo vršil 3. maja všmalski
kasarni. Vojaški obvezanci morajo priti tja lepo umiti in
trezni ob določeni uri. Kdor ne bi prišel na nabor, bo strogo
kaznovan po vojnem zakonu kakor vojaški begun ali dezer-
ter. Pozivnice se dobijo sedaj v občinski pisarni.« Sledili so
razglasi o davkih, premiranju živine, cepljenju koz in dru-
gih važnih ukrepih oblastev.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. september 1979
PREBOLD: JUBILEJ
ORGANIZIRANEGA
JAMARSTVA
Dne 25. septembra bo minilo deset let
od začetkov organiziranega delovanja in
raziskovanja krasa in kraških pojavov
na tleh osamelega krasa v Savinjski do-
lini. Na ta dan pred desetimi leti se je
tudi formalno registriral jamarski klub
»Črni galeb« v Preboldu.
Desetletni jubilej bodo preboldski ja-
marji proslavili v ča^ od 18. do 23. sep-
tembra. Se posebno svečano bo v sobo-
to, 22. in v nedeljo 23. septembra. V
soboto bodo v Preboldu odprli razstavo
jamske fotografije, tehnike in opreme,
zavrteli bodo film »Večer jamarskih fil-
mov« in imeli družabno srečanje. Osred-
nja prireditev pa bo v nedeljo pri jami
Pekel. Pričela se bo ob 11. uri. Na njej
bodo med drugim razvili klubski pra-
por.
V	času 5. do 12. oktobra pa bo v Savi-
novem salonu v Žalcu razstava pod na-
slovom »Življenje kapnikov.«
DARKO NARAGLAV
TRIMHOJA-
TOKRATNA
ŠMONOR
V	okviru akcij v pripravah na finale
akcije Nič nas ne sme presenetiti in se-
veda v vsesplošno vzgojo in izobraževa-
nje prebivalstva za ohranjanje zdravega
duha v zdravem telesu pripravlja Občin-
ska zveza telesnokulturnih organizacij
trim hojo in tekmovanje za 23. septem-
ber.
Predzadnjo nedeljo v septembru bo
po peš poti iz Debrega (nasproti blokov)
na Smohor hodilo veliko ljudi, saj bodo
sodelovali v težko pričakovani akciji
trim hoja za trimsko značko in v zado-
voljstvo, da bodo preživeli lep dan v
naravi. Zjutraj ob 7. uri bo štart za udele-
žence, ki bodo prejeli kartončke na ka-
tere bodo na kontrolnih točkah dobili
žige. Družne in posamezniki bodo dobi-
li priznanja za udeležbo ter Trimčka.
Sindikalne skupine iz delovnih organi-
zacij pa se bodo ob 10. uri pomerile v
trim štafeti ali občinskem prvenstvu v
rekreativnih igrah. Organizirano bo tudi
streljanje z zračno puško za vse udele-
žence prireditve, kateri bodo dobili tudi
posebno značko trimčka - strelca.
Koča bo še redno oskrbovana, tako da
bodo udeleženci lahko pogasili žejo in
tudi lakoto po uro in pol dolgi poti iz
doline na Smohor. Akcija poteka v so-
delovanju s Planinskim društvom La-
.ško.	F. LAPORNIK
Ob 25-tetnici Radia Celje
VAS VABIMO NA
SKUPNO SLOVO
00 POLETJA
skupno s TTG^ejem na
POHORJE!
Kakor že veste, Radio Celje praznuje
septembra 25 let svojega obstoja in
delovanja. Zato smo se v uredništvu
odločili, da ob tem jubileju povabimo
na skupen izlet pod naslovom »Slovo
od poletja« 50 naših zvestih
poslušalcev. BREZPLAČEN izlet bomo
pripravili skupno s predstavniki TTG
Celje.
6. OKTOBRA
Obiskali bomo Grmovškov dom na
Pohorju in pripravili piknik z dobrotam
na žaru na Partizanki (Mala Kopa).
Tudi rok za prijave je nekoliko
podaljšan, saj je možno poslati prijave
do vklučno 24. septembra 1979 na
naslov: RADIO CEUE, Trg V. kongresa
3a.
RADIO CEUE in TTG CEUE vas
vabita na skupen Izlet ob 2S-letnicl
RADIA.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
KNEZOVI SOLO VZPONI
Nova smer v centralnem delu triglavske stene
Clan AO Celje Franček
Knez je v preteklih tednih
ponovno potrdil, da je brez
konkurence najuspešenjši
solo plezalec vseh časov pri
nas.
1. 9. je ponovil Ruško smer
v Križevniku V-I-, 1 ura, Sari-
no poč v Dedcu V4-Aj 15 mi-
nut 2. 9. je v eni uri preplezal
Akademsko smer v Vežici, v
poldrugi uri pa smer Mode-
c-Režek v Ojstrici. Za konec
dneva pa še prvo ponovitev
smeri med balvani v Rjavč-
kem vrhu.
8. 9. je obiskal Julijske Al-
pe in tam nadaljeval sijajno
serijo samostojnih vzponov.
Najprej je v dveh urah pre-
plezal Krušičevo smer v Špi-
ku, nato prvenstveno smer v
Skrlatici »Rdeči kamin« III.
do IV., 2 uri (desno od smeri
Staneta Žmuca) in sestopil
po Kugyevi smeri. V Skrlati-
ci je takoj zatem preplezal še
Skalaški steber IV. do V., 2
uri in za nameček še novo
smer v Stenarju desno od
Kaminske III. do IV., uro in
pol. To mu še ni bilo dovolj
in je za zaključek svojega
obiska v Julijcih preplezal še
Skalaško smer z Ladjo in se-
stopil po Slovenski smeri.
Vsi vzponi pričajo o skoraj
neverjetni kondiciji tega ple-
zalca, ki se po svoji vnemi
sodeč' pripravlja za velike
podvige v zimski sezoni. Za-
nimivo je, da ima letos kljub
dolgi odsotnosti, ko je sode-
loval na odpravi Everest '79,
že več kot 100 alipinističnih
vzponov.
Preteklo soboto, 15. 9. seje
v navezi z Zupan Jožetom lo-
til Velike črne stene v cen-
tralnem delu severne stene
Triglava. Vstopila sta po
Nemški smeri, prečila v Črni
graben in izpeljala prven-
stven vzpon, kT izstopa na
najvišjem delu Črne stene.
Smer poteka desno od Zor-
čeve in sta zanjo potrebovala
9 ur. Imenovala sta jo »Smer
prijateljev« v spomin na po-
nesrečena alpinista Mišota
Culka in Janča Lesjaka. Ple-
zala sta pretežno prosto, saj
sta kline uporabljala samo za
varovanje in vsaka vrvna
dolžina je imela vmes po
eden ali največ dva klina.
Smer sta ocenila s IV. do V.,
kar pa brez dvoma ni realna
ocena. Franček Knez se na-
mreč dosledno drži novega
ocenjevanja, kjer upošteva
sedemstopenjsko lestvico.
Ponavljalci lahko realno ra-
čunajo (v primerjavi z ocena-
mi v drugih smereh triglav-
ske stene), da je smer blizu
šesti stopnji.
Plezalne vzpone ostalih
plezalcev AO Celje bomo ob-
javili v prihodnji številki NT.
Po sklepu UO PD Celje je
zimska soba na Okrešlju pre-
ko poletja zaprta, na razpola-
go alpinistom pa šele z
dnem, ko se zapre Planinski
dom na Okrešlju.
CIC
Ml IN ZDRAVJE
o MANDELJNIH
Nadalje pri tuberkuloz-
nih in tem sličnih vnetjih
vratnih bezgavk, mnogokrat
ponavljajočih se anginah te-
kom leta, ponavljajočih se
peritonzilarnih abscesov; če
so tonzile vzrok takoimeno-
vanim fokalnim infekcijam
za ravmatične procese na
srcu, vnetju ledvic, sklepov
in pod. Tudi alergična vnetja
na djheilih in koži so lahko
posledica imunoloških doga-
janj, sproženih s tonzilarnim
infektom. Tudi stalno
smrdeč zadah iz ust je lahko
posledica rsizpadajoče hrane,
bakterijskih čepov in odlu-
ščenih celic v razbrazdanih
mandeljnih. Ni pa priznanih
nobenih preventivnih, rela-
tivnih in socialnih indikacij
za tonzilektomijo!
Na podlagi do sedaj ome-
njenega pa moramo tako
odraslega, še bolj pa otroka,
pripraviti na operativni po-
seg, če se že odločimo zanj.
Otroka moramo tudi psiho-
loško pripraviti na sprejem
na oddelek, na bivanje v bol-
nici. Ponavadi se otrok prvič
v življenju znajde v tem zanj
novem okolju, pripravimo
pa ga tudi na narkozo. Pazi-
mo, da pred operacijo ni kaj
resnega bolan, prehlajen, da
nima krast in izpuščajev po
obrazu ter drugih vnetij v
ustih. Ce je otrok imel akut-
no infekcijsko bolezen, vsaj
3 do 4 tedne ni sposoben za
operacijo. To velja tudi za
prehladna obolenja, sprem-
ljana s kašljem. Ob sprejemu
moramo zdravnika opozoriti
na eventualna že preje znana
nagnjenja h krvavitvam in
razne alergične manifestaci-
je. Tudi epilepsija, srčna
obolenja, vnetja ledvic,
sklepni ravmatizem, zlateni-
ca in drugo so pomembni za
odločitev za operacijo. Že
doma lahko naredimo marsi-
kaj, da dajemo otroku veliko
vitamina C, zdravo, beljako-
vin, rudnin in vitaminov bo-
gato hrano. Gotovo je, da se
moramo varovati raznih vi-
rusnih obolenj, ki nastopajo
sezonsko in v okolici, saj lah-
ko povzročijo motnje za čas
pooperativnega zdravljenja.
To velja še posebej, če je pri-
zadeti zaradi nevednosti v
inkubacijski dobi za kakšno
obolenje. Sam operativni po-
seg je praktično nenevaren,
saj se na oddelkih za bolezni
ušes, nosu in grla izvaja let-
no takih posegov na tisoče,
čeprav v zadnjem času zara-
di poostrenih kriterijev
manj. Ko je bil otrok ali pa
odrasli operiran in je bil pet
do sedem dni na oddelku, je
nadalnji potek rekonvales-
cence sledeč: že v bolnici do-
bi operirani primerno teko-
čo, nato pa kašasto in pasira-
no hrano, da se hrana brez
dodatnih draženj na mestu
bivših, sedaj izluščenih man-
deljnov, lepo celi. Hrana naj
bo tudi doma primerna, da
ne pride do ranitve in krvavi-
tve, kar kaj radi narede olup-
ki sadja, peške, kost in pod.
Prve dni, včasih pa še pozne-
je je potrebno jemati analge-
tike. Bolečina namreč veli-
kokrat izžareva proti ušesom
in daje lažne znake vnetja
ušes. Seveda je otrok, kot
odrasli vsaj 14 dni po odpu-
stu nesposoben za šolo, delo,
šport. Operacija je , kot sem
dejal, v rokah ustreznega
specialista dokaj enostaven
poseg, narkoza pa pri otroku
moderna s plini in odpade
strah pred nekdaj smrdečim
kloroformom in etrom.
Odrasli pa v večini primerov
dobe le lokalno omrtvičenje.
Na koncu moram poudariti,
da je operacija mandeljnov
in žrelnice velikokrat nujen
poseg, da omogočimo otro-
ku pravilno nemoteno diha-
nje skozi nos, pravilen razvoj
obraza, pravilno in zadostno
prehranjevanje ter zdrav te-
lesni in duševni razvoj. S
tem prekinemo začarani
krog. Kot vsako zdravljenje
in jemanje zdravil, tako je tu-
di tonzilektomija učinkovita
le ob pravilni strokovni indi-
kaciji.
Skrajno težko plezanje v spodnjem delu Schmuchovega
kamina v steni Fleischbanka (Wilder Kaiser)
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
mis 79
SPLIT POZDRAVUA SVET
Tito: »Ne samo šport, ampak mnogo več
v soboto, 15. septembra
1979, ni bilo slovesno samo v
Splitu, kot srcu VIII. MIS 79,
temveč v vsej Jugoslaviji in
tudi tistih državah, ki sode-
lujejo v Splitu! Gre za štiri-
najst držav, katerih »robovi«
se dotikajo Sredozemskega
niorja. Pobudnik za te igre je
bil leta 1951 Egipt, zdaj, po
osemnajstih letih, pa je na
vrsti v prijetni verigi organi-
zatorjev Jugoslavija. To izre-
dno pomembno vlogo smo si
izborili pred leti na VII.
igrah v .^žiru!
Začelo se je delo, težaško,
naporno, grozljivo. Vendar
nikoli ni ovir, da ne bi zmogli
tistega, kar pelje k lepemu!
Tako tudi ni bilo pri naši or-
ganizaciji iger, ki že poteka-
jo. V kratkem času smo nare-
dili veliko, to pa pomeni, da
smo v stanju tudi »gore pre-
mikati« ... če je treba seveda.
Na otvoritvi doslej največ-
je športne prireditve pri nas
(ki pa presega športne okvi-
re, boj za medalje, čas, metre
in ostalo... op. p.!) je bil nav-
zoč tudi pokrovitelj MIS 79
tovariš Tito. On je otvoril
igre! Njegove besede so naj-
večja medalja tega srečanja:
»Ne samo šport, temveč utr-
jevanje novih prijateljskih
vezi med ljudmi, mladimi še
posebej, ki jih povezuje Sre-
dozemsko morje!« Prikupna
dekleta so ob otvoritvi zlila v .
simbolično fontano iz štiri-
najsti amfor vodo morja ter
tako simbolizirala to po-
membno srečanje!
Igre so se začele! Trajale
bodo vse do 30. septembra.
Glas o Jugoslaviji bo šel po-
novno v svet, kot že tisočkrat
doslej.
Naša največja kvaliteta je
psrejemati pod našo streho
tako različne, kot po »zuna-
njosti« so, vendar sreča je v
tem, da srce je le eno! In sve-
tovno srce bo bilo v miru ta-
krat, ko bomo složni v akciji
po tistem, da se imamo re-
snično lepo lahko samo ta-
krat, ko ne poka... MIS 79 je
eden izmed kamenčkov k
prispevku po temu, da ne bi
pokalo...
TONE VRABL
POŠKODBE PESTIJO
Celjski hokejisti na ledu so v zadnjih sedmih dneh
odigrali kar tri srečanja. V vseh smo videli zelo dro igro
Celjanov, pa čeravno jih poškodbe močno pestijo.
Izven »stroja« so namreč Bratec in Lesjak, ki sta po-
škodovana, medtem ko so imeli Kumer, Poljanšek in
Franci Žbonter prometne nesreče oziroma obveznosti
do vojaških vaj.
Prav zato so rezultati celjskih hokejistov v srečanju
proti Olimpiji v Celju 3:8 in v Ljubljani 6:11 ter proti
Kapfenbergu 3:5 »uspeh«. Čeravno so Celjani izgubil'
vsa tri srečanja pa so pokeizali velik napredek! Fantje
imajo dolj moči, drsajo hitro in tudi kombinatoma igra
se že uveljavlja.
Ustavili bi se le pri zadnji prijateljski tekmi, ki smo
jo videli v Celju med Celjem in drugo najmočnejšo
ekipo avstrijske zvezne lige Kapfenbergom. Gostje, ki
imajo v svojih vrstah dva olimpijca iz Sovjetske zveze
Gurejeva in Klimovica so le po zaslugi teh dveh igral-
cev zmagali 5:3. Vso tekmo so Celjani držali korak z
njimi. Celo več, v prvi tretjini so bili boljši in v največji
premoči je mtinirani Gurejev v protinapadu povedel
svoje moštvo. Vse boljši Filipovič je pozneje izenačil
na 1:1, Janackovič pa na2:2. Toda več se ni dalo storiti.
V zadnji tretjini so gostje bili le boljši in zato tudi
minimalno zmagali. Sam rezultat pa je uspeh za celj-
sko ekipo, kajti te dni je Kapfenberg premagal Jese-
nice 7:4 in 11:2.
V naslednjih dneh bomo videli še nekaj prijateljskih
srečanj. Prvenstvo se bo pričelo 6. oktobra, ko se bodo
Celjani v enotni osemčlanski ligi pomerili doma proti
Medveščaku in to ob 18.30 uri.	j. KUZMA
KLADIVAR
PRVI IN DRUGI
ZA APS
Zadnja sobota je bila pri-
zorišče finala za APS mla-
dincev in mladink. Mladinci
so nastopili v Novi Gorici,
mladinke pa v Celju. Mladim
atletom Kladivarja je uspel
velik podvig, saj so z osvoji-
tvijo naslova pokalnega pr-
vaka Slovenije ugodno pre-
senetili. Favoriti so bili mla-
dinci Olimpije, ki so v finalu
imeli več startnih mest,
osvojili pa so tudi več kolajn
(skupno 10-4 zlate, 4 srebr-
ne in 2 bronasti) od Kladivar-
ja (3 zlate, 2 srebrni in 2 bro-
nasti - 7).
O zmagovalcu so odločale
boljše uvrstitve v vseh disci-
plinah, kjer se točkujejo me-
sta do števila 12! Tu so bili
mladinci Kladivarja mnogo
močnejši. Naslov prvaka za
APS so osvojili z 256. točka-
mi, Velenje pa je bilo peto z
90. točkami. Zmagali so Ro-
zman na 3000 m, Cmok na
1500 m in Žirovec v skoku
ob palici, vendar ne smemo
tudi-mimo dmgih mladih at-
letov, ki so s svojimi uvrsti-
tvami doprinesli levji delež
zmagi Kladivarja, kot Ram-
šak, Zičkar, Jeromelj, Jutr-
šek, Crnej, Strožer, Krajnc,
Rebernišek, Juhart in Av-
breht.
Mladinke Kladivarja so na
domačih tleh morale priznati
premoč Mariborčank. Z ena-
kim številom startnih mest
so jih premagale atletinje iz
Maribora, ki so imele mnogo
boljše uvrstitve predvsem v
metih in nekaterih tekih.
Kladivar je zbral sicer naj-
večje število kolajn - 11 (4
zlate, 3 srebrne in 4 brona-
ste), Maribor 10 (2 zlati, 5 sre-
brnih in 3 bronaste), vendar
so bile dragocene točke tudi
z dmgimi uvrstitvami. Zlato
so Kladivarju priborile - Er-
javec, Poteko, Regner ter
Maroša, Regner, Poteko in
Cetina v štafeti 4x100 m.
Klavdija Jug iz Velenja je
zmagala na nizkih ovirah.
Maribor je zbral 215,5 točke,
Kladivar kot dmgi 190, pre-
senetljivo dobro tretje mesto
pa so osvojile Velenjčanke s
73,5 točkami.
K. JUG
Na avto poligonu na Ljubečni je bilo posebno zanimivo
tekmovanje mladincev, kjer je Celjan Aleš Pepel (številka
7) iz kroga v krog »lovil* sotekmovalce in ob koncu osvojil
drugo mesto.	Foto: Tone Tavčar
karting
BUŽAN IN PEPEL
Avtopollgon prestal preizkušnjo
v odlični organizaciji
AMD Slander smo na avto-
poligonu na Ljubečni videli
tretjo dirko za letošnje repu-
bliško prvenstvo v kartingu.
Nastopilo je 41 tekmovalcev
iz Slovenije, med vsemi pa
so najbolj presenetili celjski
tekmovalci, ki so se celo bo-
rili za naslov ekipnega zma-
govalca. Ce ne bi imel Alojz
Prek smolo v svoji kategoriji
bi vsekakor pri tem uspeli.
Blizu 500 gledalcev je vide-
lo devet zanimivih in izena-
čenih voženj v treh kategori-
jah. Favoriti so opravičili
svojo formo in tudi zmagali.
Med njimi je bil tudi celjski
tekmovalec Karlo Bužan, ki
je v najtežji kategoriji do 125
ccm osvojil prvo mesto. V
dveh vožnjah je bil prvi in v
eni tretji. V isti kategoriji je
že drugič v letošnji sezoni
presenetil Jakob Wolf, ki je
osvojil šesto mesto. Nastopi-
la sta še Franc Kralj, ki je bil
trinajsti in Peter Smodej, ki
je bil petnajsti.
V kategoriji članov do 100
ccm sta iz Celja nastopila le
Alojz Prek, ki je bil osmi in
Mohor, Hrastnik, ki je bil tri-
najsti. Največje preseneče-
nje pa so ponovno pripravili
rnladinci zlasti komaj 161etni
Aleš Pepel, ki je osvojil dru-
go mesto. V treh vožnjah je
osvojil po eno drugo in tretje
ter eno četrto mesto, čeravno
je v tretji vožnji na sami cilj-
ni ravnini moral zaradi nale-
ta sovozača prepustiti drugo
mesto Blaževiču iz Ptuja. To-
da ob koncu je bil le drugi!
Matjaž Pečolar in Henrik
Fonda sta osvojila peto in še-
sto mesto.
Po srečanju je Aleš Pepel
povedal: »Zadovoljen sem z
rezultatom in drugim me-
stom. Letos ne morem ogro-
ziti prvega mesta odlične-
mu tekmovalcu Most Jure-
tu Bitencu, toda v nasled-
njih dveh letih bom vseka-
kor poizkušal v mladinski
konkurenci osvojiti najvišji
naslov. Moj čas šele pri-
haja.«
J. KUZMA
NABIRANJE MOČI NA
POHORJU
Košarkarji LIBELE so na višinskih pripravah na odličnih
terenih športno-rekreacijskega centra na Kopah na Pohorju.
Pod vodstvom Zmaga Sagadina in njegovega pomočnika
Borisa Zrinskega igralci trdo delajo v dopoldanskem in
popoldanskem času. Pogoji za delo so odlični, pa tudi vreme
je izredno ugodno za vadbo. Zbrani ?o vsi igralci, ki bodo v
novi sezoni nastopili v zelo močni II. zvezni ligi. Do prven-
stva je še dva meseca časa, vendar bomo v pripravljalnem
obdobju v Celju priča večjemu številu prijateljskih srečanj,
od katerih bo vsekakor največ pozornosti ljubiteljev športa,
predvsem košarke, zaslužil turnir z nastopom večjega šte-
vila državnih reprezentantov, ki jih združujejo košarkaški
klubi Partizan iz Beograda, Bosna iz Sarajeva in Cibona iz
Zagreba.
Od košarkarjev LIBELE lahko glede na njihovo vestno
vadbo, priprave in prve uspehe v prijateljskih tekmah
mnogo pričakujemo tudi na prvenstvenem tekmovanju.
K. JUG
streljanje
TRETJIČ ZLATA ALENKA
V Beogradu njen nov rekord Si6 krogov
v Beogradu je bilo letoš-
nje državno prvenstvo v stre-
ljanju z malokalibrsko pu-
ško serijske izdelave in to v
trostavu od 600 možnih kro-
gov. Tega nadvse pomemb-
nega tekmovanja so se ude-
ležili tudi strelci Celja. Res
je, da člani niso ponovili lan-
skega uspeha, ko so bili prvi
in so osvojili velik Titov po-
kal (letos so bili »samo« pe-
ti!), vendar so kljub temu bili
uspešni.
Še posebej je presenetila
mlada strelka Alenka Jager,
ki je v kategoriji mladink
osvojila prvo mesto z novim
državnim rekordom! Ta
uspeh je še toliko večji, ker
je na podobnem tekmovanju
zmagala že tretjič zapored
ter nastreljala kar 516 kro-
gov!
Ta rezultat pa je mnogo
boljši od rezultatov, ki so bili
doseženi v drugih kategori-
jah na istem tekmovanju!
Dober je bil tudi Branko
Malec, Celjan, ki je med mla-
dinci osvojil 9. mesto s 486.
krogi.
V članski ekipi sta »odpo-
vedala« Jože Jeram (458) in
Vili Dečman (471 krogov),
delno zadovoljila pa le Ervin
Sršen (499) in Tone Jager
(505).
Kljub temu pa po vsej le-
tošnji sezoni le veljajo našim
vrlim strelcem vse čestitke
za dosežene uspehe! Vedno
ne moreš biti najboljši, si pa
lahko med najboljšimi. In to
celjski strelci so. In ker so, je
tudi uspeh.
P. s.: objavljamo tudi do-
kument, kako je celjska
strelka Alenka Jager dosegla
nov državni mladinski re-
kord.
TONE VRABL
LESKOVŠEK PRED
PRIMOŽIČEM
Šahovska sekcija Društva In-
valid v Žalcu je pripravila turnir,
na katerem je nastopilo 19 tek-
movalcev iz Savinjske doline.
Zmagal je Leskovšek pred Pri-
možičem, Rozmanom itd.
V TENISU VUČER IN
LAKNER
TVD Partizan 2alec je pripra-
vil tekmovanje v tenisu, katere-
ga se je udeležilo 16 dvojic.
Zmagala sta Vučer in Lakner
pred Kučarjem in Vovkom itd.
TRIM KOLESARJENJE
v žalski občini so pripravili
trim akcijo »Vsi na kolo za zdra-
vo telo«, katere se je udeležilo
večje število kolesarjev, med ka-
terimi so prevladovali mladi.
Proga je bila dolga 25 km in je
vodila po zanimivi progi iz Žalca
preko Griž, Sešč, Prebolda, Orle
vasi, Polzele, Založ, Podloga, Go-
tovelj nazaj do Žalca.
T J. GROBELNIK
IZKLJUČEN GLIŠIČ
Velenjski Rudar je gostoval v
Kikindi in izgubil z 2:0. Na le-
stvici so igralci Rudarja enajsti,
v prihodnjem kolu pa bodo igra-
li doma proti Spartaku iz Subo-
tice.
SAMO TOČKA
v enotni republiški ligi so no-
gometaši Šmartnega doma izgu-
bili z bivšim članom II. zvezne
lige Mercatorjem s 6:0, Unior pa
je doma samo remiziral z Vozili iz
Nove Gorice 0:0. Na lestvici je
Unior šesti in Šmartno enajsto. V
prihodnjem kolu gostuje Šmart-
no v Kranju in Unior proti vode-
čemu Mercatorju v Ljubljani.
Težka pot, naj bo brez nezgod...
ELKROJ KROJI...
v vzhodni republiški nogo-
metni ligi je Elkroj iz Mozirja
doma premagal Domžale s 3:2,
Kladivar pa je izrešetal mrežo
Koroške iz Raven s 5:0. Na le-'
stvici je Elkroj celo drugi
(uspeh za novinca v takšnem
tekmovanju!), Kladivar pa četr-
ti, v prihodnjem kolu gostuje
Elkroj v Kanmiku in Kladivar v
Kidričevem.
NAREKS PETNAJSTI
Na izbirnem tekmovanju za re-
publiško reprezentanco je v
Ljubljani nastopil tudi kegljač
Celja Nareks in osvojil petnajsto
mesto (v dveh nastopih je podrl
1697 kegljev) ter se ni uvrstil v
najboljšo ekipo.
ŠTEAN JUG NA SP
Na bližnjem svetovnem roko-
metnem prvenstvu za mladince
(v naši reprezentanci bosta na-
stopila tudi člana Aera Celje
Anderluh in Praznik) bo sodil
skupaj z Ljubljančanom Jegli-
čem tudi mednarodni sodnik iz
Celja Štefan Jug. Čestitamo in
uspešen »žvižg«!
JOŽE KUZMA
Alenka Erjavec je tokrat
zmagala v metu diska, med-
tem ko je bila v metu krogle
le druga. (Foto: T. Tavčar).
ŽALEC, LIBELA, ELEKTRA V
VODSTVU
V nadaljevanju MKL Žalec so se srečanja v članski ligi v
12. kolu končala takole:
Rimske Toplice-Zagrad 54:41, Gradis-Garant 67:74, Ža-
lec-Prebold 74:56, Kovinotehna-Gren 83:93 in Sempeter-
-Kovinar 66:65.
Rezultati 12. kolo kadetska liga: Žalec-Libela 58:65, Litija-
-Zagorje I. Garant 82:56, Elektra-Zlatorog 112:59 in Litija-
-Zagorje II.-Rudar 15:53. Vrstni red po 12. kolu: Elektra in
Garant 20, Libela 18 itd.
Kadetinje 4. kolo: 2alec-Elektra 29:42. Vodita Libela in
Elektra s po 6. točkami.	T TAVCAR
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
poletje 79 v peregrinu (3 in zadnjič)
ATLAS JE MORJE IN SNEG
Turistu naj bo rekreacija deio in obratno pa bo vse O. K.!
Koledarskega poletja bo čez dan, dva
konec. Nastopila bo jesen in za njo zi-
ma! Vreme se bo še bolj ohladilo, kot se
je že, topleje se bomo oblekli in po
domovih zakurili. Z vsem tem pa se
bomo vračali nazaj v tople dni, torej v
čas, ko so nastajali tudi ti zapiski. Za-
nimivo: ko je beseda tekla pod vročim
umaškim soncem se je ob koncu usta-
vila tudi že na zimi! Takšna je ta stvar,
če je sogovornik človek, ki skrbi za
dobro počutje in rekreacijo tako v po-
letnem, kot zimskem času. Oboje je
združeno v Petru Kopinšku, ki smo ga
predstavili že v prejšnjem nadaljeva-
nju tega kratkega podlistka. Že med
poletjem je razmišljal, kot za to odgo-
voren človek v kolektivu, kaj bodo pri-
pravili za zimsko sezono, ki je prav
tako lahko privlačna, kot poletna, sa-
mo da za verjetno ožji krog ljudi. Pa
torej tokrat nekaj več o tem in to sim-
bolično: poleti je nastajalo, jeseni bilo
objavljeno, vse skupaj pa je namenje-
no zimi! Pred skokom na sneg pa še le
malo spomina na slanost in prijetnost
morja...
In sem bil v Katoru, vendar ne s Pe-
trom Kopinškom, temveč sam oz. z Bo-
janom! Tja sva se pripeljala s cestnim
vlakom, ki pomeni čudovito atrakcijo
Umaga in bližnje okolice. Sedeš v maj-
hne, skorajda pravljične vagončke, stro-
jevodja, ki je tudi sprevodnik, pobere
nekaj denarja in smo se odpeljali. Bilo je
več kot šarmantno sedeti v pisanih va-
gončkih ter zijati na eni strani v proti
nebu odpiraj očo se modrikasto - sivka-
sto - zeleno mlakužo ter na drugi strani
v kot bele marjetice cvetoče in rastoče
hiše sredi zelenkaste razstave, ki daje
svoj čar, svoj vonj in te zapeljuje, da se
sredi vlaka počutiš pravljično!!!
Zadnja postaja je Katoro, nekaj kilo-
metrov proč iz Umaga proti severni stra-
ni. Vlak »drvi« po ozki cesti in vsi se mu
nekako spoštljivo umikajo - od tistih, ki
prevažajo smeti do turistov in tistih, ki
dovažajo hrano.
Katoro, to je uresničevanje nekega
pojma o ne toliko sodobnem turizmu,
kot o tistem, da se k pravemu turizmu
vračamo. Med'morjem, široko, čisto in
urejeno ter z raznimi objekti dopolnjeno
plažo ter na drugi strani cesto in hotel-
skimi ter rekreacijskimi objekti, tam,
kjer je zadnja postaja nagajivega turi-
stičnega vlaka, stoji zanimiva tabla s te-
denskim športno rekreacijskim progra-
mom tekmovanj! Ne njej takole piše:
P (ponedeljek) - namizni tenis,
T - regata s sandolino,
S - Cooperjev test v teku na 2400 me-
trov,
C - poletne igre - koristno - za-
bavno,
P - mali nogomet in
S - tenis!
Nekaj cen: smučanje na vodi 50, vož-
nja s čolnom z motorjem 100, »ghser-
ček« 600, sandolina 20, tenis 70, namizni
tenis 20, kolo 20, košarka 50, rokomet
100, odbojka 50, kegljanje 40, streljanje
20 itd. Skratka, vsak lahko sam ali v
sodelovanju s starimi in novimi prijate-
lji najde vsaj nekaj za sebe, da se ne
oleni pod vročim soncem in v toplem
morju! Kaj podobnega bi bilo pametno
kopirati! Žal pa večkrat kopiramo tisto,
kar ne bi bilo treba...
Z MORJA NA SNEG
Pa se vrnimo k Petru Kopinšku, za
katerega smo že v prejšnji številki Nove-
ga tednika zapisali, da poleg poletnih
dopustov skrbi tudi za prijetna zimska
letovanja:
»ATLAS je bila prva turistična agen-
cija, ki je začela ponujati vse svoje zim-
ske usluge na izhodišču apartmajev. To-
rej tega, kjer si ljudje sami kuhajo. V
naših ponudbah je kar 70% takšnega
sistema. Zanimivo: turistom ali letoval-
cem se ne gre za višino stroška, temveč
za komoditeto, ki mora biti nujno večja
na dopustu, kot doma, saj dopustovanje
naj ne bi bilo garanje, temveč sprošča-
nje na način, ki posamezniku najbolj
odgovarja. Dopust ne sme biti »maltreti-
ranje«! Za bližajočo se zimsko sezono
pripravljamo poleg našega že ustaljene-
ga programa še novost in to v klasičnem
zimskošportnem centru v Franciji v
L'Alpe D'Huez Dauphine, kjer je bil tu-
di veleslalom med OI v Grenoblu. Samo
prva angencija, ki ponuja takšen zimski
program, da se iz Zagreba do Lyona
prepelješ z avionom, naprej pa je trans-
fer z avtobusom in to približno uro in
pol do centra. Novost je tudi v Italiji v
centru Cavalese v bližini Trente, kjer
imajo novo naselje apartmajev in prak-
tično vse na tem temelji.«
BREZPLAČNA SMUČARSKA
ŠOLA
Pri ATLASU so kot prvi uvedli tudi
smučarsko šolo za začetnike, torej gredo
z njimi uživat zimske čare tudi tisti, ki
sicer smučarsko vsaj v uvodu niso naj-
bolje podkovani. Sicer pa: na poletje,
tisto morsko, pravo, toplo ali pa žgoče,
smo že pozabili. Pozimi pa ni dober sa-
mo premog, temveč tudi uživanje na
snegu. Pa recimo ob zaključku tridelne-
ga poletno-zimskega zapisa iz Peregri-
na: sonce naj še kar bo, mraz pa ima tudi
svoj čar, oboje pa je življenje!
Sicer pa, ko boste to brali, bom že na
morju, sredi MIS 79! Tam se ne bom
potil pod žmahastim dalmatinsko »za-
copranim« soncem ali ohlajajočem mor-
ju, temveč v potu dela. Tega pa smo
tako navajeni, sicer pa: tega zapisa je
konec, sledi nov!
TONE VRABL
Začelo se je pred leti. Cene so nenavadno poskočile in
člani Podbregarjeve družine so spet zategnili pas. Nič
čudnega: plača očeta Petra še zdaleč ni zadoščala. Že
res, da ima srednjo izobrazbo, ne suče krampa in ne
lopate, delovno mesto pa je že od nekdaj slabo stimuli-
rano; svinčnik, peresnik, pisalni stroj v zakotni pisarni
in pretirana skromnost prislužijo največ petsto, šeststo,
no, zadnji čas tudi sedemsto starih jurčkov. Kaplja v
morje za petčlansko družino! Otroci, fantek in dve de-
klini tudi zahtevajo svoje. Zdaj obleko in čevlje, potem
šolske potrebščine, ekskurzije, izleti, šolska malica in
mladinski tisk, potem bicikli in značke za revne v
Afriki, Ameriki, Aziji, za ponesrečene v poplavah in
potresih, tu in tam sladoled in kornet, godovi in rojstni
dnevi, razne družinske obletnice. In še bi lahko našteli
celo vrsto izdatkov.
Oče Peter ima izredno slabe živce, toda samo v službi,
na delovnem mestu. Je invalid tretje kategorije, jezika
ne zna obračati, tudi komolčar ni, zato ga potiskajo iz
kota v kot, mu nalagajo najrazličnejše dolžnosti, kadar
pa mora na »raport« k direktorju, ga obliva znoj in v
hujših primerih se tudi hlače malo zmokrijo. Doma pa
je ves prerojen. Že nekajkrat bi lahko zmenjal stanova-
nje, v solidarnostnem bloku so mu ponudili celo tro-
sobno stanovanje, on pa je ves srečen v stari fabriški
hiši: dve sobi, kuhinja, shramba, stranišče na »štrbunk«
in lep košček vrta. Vrt je očku Petru pravi raj! Spomladi
pognoji, zlopata, seje in sadi, čez leto okopava, piplje
plevel. Včasih, ko ženo Zoro poprime migrena, kuha,
pomiva posodo, pere, lika, skratka v tovarni in doma,
fantek za vse.
Otroci Mirko, Milena in Majdica ga imajo radi. Najbrž
zaradi čudovitih sprehodov po bližnjem gozdu in nape-
tih zgodb, ki jih zna oče Peter zares imenitno, skoraj
umetniško pripovedovati. Žena Zora pa je včasih narav-
nost histerična. In to zaradi jezikavih sosed.
-	Ti ne veš. Zora, kako se me v bloku počutimo.
Nebeško! Vse je novo, čisto, prostorno, šola, vrtec pred
vrati. Zora, otroci so porasli, daj, zaposli se in boste čisto
drugače živeli.
Mati Zora je bila kot na trnju. Naj gre pri štiridesetih v
službo? Za kako snažilko? Pa zakaj ji dedec nič ne reče?
Da sem morala vzeti tega mučkača!
-	»Na šiht bom šla! Pri tvoji piškavi plači nas bo vse
skupaj hudič vzel«. Že pred leti bi morala iti. Ti pa nič,
še besede ne zineš. Kar naprej ista lajna: Dovolj si stara,
naredi po svoji pameti. Le zakaj nisem na gruntu ostala!
Kaj manjka naši Pepi? Nič. Ima pa tudi dedca tapra-
vega. Kaj vse sta si pripravila! Pa še »katrco« sta si
kupila. Pa mi? Tri pamže si mi naredil in vsak mesec
tista oskubljena plača. Poglej Oreniča. Niti osnovne
šole nima in kak gospod! Ti pa s tisto srednjo nič boljši
kot cestni pometač.«
-	»Zora, ne podcenjuj poklicev. Ce ne bi bilo cestnih
pometačev, bi se v smeteh, v dreku zadušili«, pove mož
Peter, ki je hudo užaljen zaradi ženinega strupenega
jezika.
Žena Zora vsa besna škriplje z zobmi, ne s svojimi, z
državnimi.
-	»Na šiht bom šla pa amen. Ti pa mi zrihtaj eno
pošteno delo.«
-	»Vsako delo je častno, kar sama ga izberi.«
Žena Zora v jok.
-	»Mečkač, šleva! Si ti sploh kak dedec? Ne, ne grem
v vaše podjetje! Ne grem. Si bom že našla službo, ime-
nitno službo, to pa.«
-	»Kdor visoko leta, nizko pade«, se nasmehne mož
Peter in odide na vrt. Otroci pa v mater.
-	»Mama, zakaj si tako sitna? Očka ni kriv.«
-	»Tišina! Kdaj pa je pišče kokljo učilo, kaj? Sem jaz
bila v vaših let, sem garala kot črna živina.«
-	»Ali boš res šla v službo?« so naprej radovedni
otroci.
-	»Sla, seveda bom šla, sicer bomo v tej luknji od
revščine gagnili«.
Cas pa hitro teče...
MATI ZORA
NI BILA ZADOVOLJNA
Mama Zora si je »priborila« lepo službo: res gara kot
črna živina in ker nima prave kvalifikacije, je tudi plača
bolj solzava. Toda mati Zora vztraja. Dali so jo med
same mlade delavke, mnogim bi lahko bila mati; toda
mama Zora vztraja, že zaradi dedca, zaradi sosed. Doma
pa se je marsikaj postavilo na glavo. Na primer priprava
dnevnih obrokov. Tudi v razne odbore so jo dali. Zato
veliko bere, kadi drage cigarete, hodi na sestanke, često
leži na mizi listič: Danes me ne bo, imamo sejo sveta
TOZD. Danes ima sodelavka Mira rojstni dan. Danes
smo šli na enodnevno ekskurzijo. Danes bo štiri ure
seminar o samoupravljanju.
Oče Peter pošteno nastrada. Se dobro, da ne delata v
istem podjetju. Ima že dvajset let delovne dobe in na
samoupravljanje se dobro spozna. Mati Zora pa je trma-
sta, nikoli ga ne vpraša za svet. Naročena je na časopis
DELO, Delavsko enotnost, TELEKS, Jano in Stop ku-
puje, knjig pa ne bere. Tudi sodelavke .vabi na dom.
Teikrat se resno izkaže. Pripravi imeniten narezek, tudi
vino in pivo sta pri roki, potem kava, pecivo. Oče Peter
se umakne na vrt, otroci na dvorišču nabijajo žogo.
Mlade sodelavke so polne laskavih besed: Kako pri-
dnega moža imaš! In otroci. Poglej, kako lepo se igrajo!
Žena Zora prikimava in potiho računa, koliko bo
malica nanesla; bržkone bo treba k sosedi, ona ji zmeraj
da naposodo. No, tako teče pri Podbregarjevih življenje
svojo pot: oče Peter in otroci po starem naprej, mama
Zora pa se iz tedna v teden spreminja. Tudi besedni
2»klad je močno popestren: parcitipacija, emancipacija,
organizacija, stimulacija, rekapitulacija in bogve koliko
novih besed. Resda jih včasih pomeša, mož Peter zmoto
enostavno presliši, otroci pa se za tujke sploh ne zani-
majo. Nadvse natančna pa je mama Zora tudi glede
pošte. Naj je kosilo še tako srkbno pripravljeno, pri-
pravlja ga oče Peter, ki dela zaradi inv^dnosti samo
šest ur od šeste do dvanajste, mama Zora prižge ciga-
reto in sitnari:
-	»Kje je Delo? Milena, si kupila Teleks? Jutri pa da
na Jano in Stop ne pozabiš!«
Nekaj minut se potopi v branje, potem pol ure zadre-
mucka, tačas se kosilo pošteno shladi in vsled prestano-
sti izgubi na okusu.
Ondan pa privihra vsa vesela. Kljub utrujenosti je
lahka kot peresce, kar pozibava se v veselju.
-	»Pojutrišnjem pa na dopust! Trinajst let sva poro-
čena in nisva šla nikamor. Zdaj sem že drugo leto v
podjetju in zmenile smo se, da gremo na morje.«
-	»Kaj pa očka, Mirko, Majdica in jaz?« sprašuje Mi-
lena.
-	»Drugo leto. Takrat bom imela svoj avto. Na jesen
se vpišem v šofersko šolo. Sonja nas bo peljala. Pet nas
bo stlačila v katrco. Na morje gremo. Blizu Pirana ima
podjetje počitniške hišice. Deset dni me boste že pogre-
šili. Kajne, Peter? se je možu po dolgih mesecih sitnar-
jenja prav ljubko nasmehnila.«
-	»Bomo že, seveda bomo. Ali ne, otroci?« pogleda
atek otročiče, ki kuhajo mulo, ker ne bodo videli morja.
Spet je morala mama Zora k sosedi na posodo. Ko-
palke, sončna očala, mleko za sončenje, blazina, par-
fum, kolonska, potovalka in še kup stvari, vse to stane.
Da pa bi starega nadlegovala, ne, za nobeno ceno. V
naselju pa se je kot blisk razširila novica.
-	Podbregarica gre na morje, mož in otroci pa osta-
nejo doma! Taka je Podbregarjeva družinska harmo-
nija! In to v letu otroka! Najbrž bo šla na najlon plažo.
Menda se ji malo v glavi suče.
Dan odhoda. Ob dveh zjutraj hupanje pod oknom.
Poljubček možu in trem otročkom, nekaj naročil in med
podboji vreščeč glas: »Ljubice, že grem, že letim!« Ka-
trca zahrza, brnenje motorja se izgubi v jutranjem so-
mraku.
Oče Peter ni točil solza. Po svoje ima rad ženo Zoro,
naj se nagleda morske sinjine, naj se naužije morske
pripeke, z otročki pa jo maiinejo v hribe. Nihče v dru-
žini ni vedel, da je očka deset mesecev namensko varče-
val. Pred odhodom v službo je hčerki Mileni potiho
naročal: Ob desetih bodite pripravljeni. Gremo v hribe.
Za teden dni. Na Smohor, Kal, Mrzlico, Partizanski vrh,
na Vrhe in Cemšeniško planino. Dihali bomo vsež zrak,
se sončili, hodili.
Planine so očka Petra in otroke spravile v resnično
dobro voljo. Tudi mame so se spominjali. In očka je
obljubil: Prihodnje leto pa skupaj na morje.
Dnevi eno samo sonce, ena sama planinska radost,
koža je dobila tisto pravo, zagorelo barvo.
Mati Zora pa ni bila zadovoljna. Ni si upala natakniti
kopalk, zakaj bile so malce pretesne. Tudi izposoditi se
jih ni hotela. Ni hotela v slano morsko vodo, reva,
spomnila se je namreč, da ne zna plavati. Sedela je v
senci in poslušala glas delovnih prijateljic:
- »Zora, tak zgani se! Kaj poroče mož, ko se vrneš vsa
bleda. Daj, zaplavaj, ne veš, kako je prijetno!«
Mater Zoro pa je grizlo: Kaj delajo domači? Niti pra-
vega naslova nimajo, da bi sporočili pozdrave. Zvečer je
šla na zabavo, na dušek je izpraznila nekaj kozarcev
primorskega vina; dobre volje pa od nikoder. Tretjega
dne pa je sklenila: vrnem se domov, z avtobusom. Napi-
sala je nekaj vrstic na listič in ga kolegicam položila na
mizo. Zvečer je že trkala na domača vrata. In klicala:
Peter! Mirko, Milena, Majdica! Trka na okna. Nič. Teka
od soseda do soseda. Povsod enak odgovor: Ne vemo,
nikogar nismo videli. Da se ni kaj hudega zgodilo, pomi-
sli mati Zora. In še ključa nima. Leti k sosedu, ki je po
poklicu ključavničar. Opili »vitrih«, vrata se odpro, v
stanovanju nikogar. Tudi nikakršnega sporočila ne. Kaj
le se je zgodilo? Zjutraj teče v tovarno. Vzel je nekaj dni
dopusta so rekli. Teče na postajo Ljudske milice. Niko-
mur nič znanega. Pa bomo po RADIO CELJE sporočili,
so obljubili. Radio objavlja četrti, peti in šesti dan: Iz
tovarniške hiše v Pobrezju je odšel oče Peter Podbregar
z tremi nedoraslimi otroci neznano kam. Kdor bi jih
videl, naj jim sporoči, da jih doma čaka obupana mati
Zora, ali pa najbližji postaji ljudske milice. Nič in spet
nič. Mati Zora pomisli na samomor. Ali ni vsega prav
ona kriva? Skupaj bi morali na dopust, pa četudi v
planine.
Se dobro, da je v predalu kredence toliko aspirinov,
apaurinov, benifenov in drugih pomiril. V soboto zve-
čer pa v veži stopinje in lepo ubrano petje: »Saj tukaj na
sončni višavi le sam sem, le sam gospodar, živejem po
pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar...«
Objemala je mati Zora vsakega po vrsti, občudovala
njih zagorelo kožo, občudovala spočitost, eno samo pre-
šerno radost. V solzah sreče in tihe grenkobe je z rahlim
nasmehom odpela:
»Zaplula je barčica moja, zaplula je v sredo morja.
Na bregu je deklica st^a, točila je gfenke solze...«
" DRAGO KUMER
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
VABILO
Kulturna skupnost občine Celje vabi k sodelovanju pri oblikovanju pro-
grama kulturnih dejavnosti v občini Celje za leto 1980 v smislu družbenoeko-
nomskih odnosov med delavci v družbenih dejavnostih in uporabniki njiho-
vih storitev. Za menjavo dela želimo dobiti čim popolnejšo podobo o željah
porabnikov, kakor tudi o načrtih izvajalcev kulturnih storitev. Želimo spod-
buditi občane, da bi zlasti v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah
dejavno sodelovali pri načrtovanju kulturnih programov. S prizadevnim
sodelovanjem, tako porabnikov kot izvajalcev, pri sestavi kulturnih progra-
mov, bomo lahko ustvarili tak program kulturnih dejavnosti v občini Celje za
leto 1980, ki bo izraz potreb po kulturnih storitvah.
Vabimo organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti,
društva, umetniške skupine, Zvezo kulturnih organizacij, krajevne skupno-
sti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, njihove
samoupravne organe, delegacije in posameznike, da sporočijo predloge za
program dejavnosti v letu 1980.
Ob pristopu k pripravam programov kulturnih dejavnosti in kulturnih akcij
priporočamo, da se vsi zahtevki za menjavo dela v^ skladu s sprejetimi
smernicami o izvajanju sistemske izpeljave za svobodno menjavo dela, kijih
je oblikoval republiški svet za vprašanja družbene ureditve in so bili objav-
ljeni v poročevalcu skupščine SRS v letu 1978. Zahtevki naj bodo oblikovani
tako, da upoštevajo programski obseg dejavnosti ob razpoložljivem do-
hodku in razpoložljivih zmogljivostih, kar pomeni, da oblikovalci programov
upoštevajo sprejete dokumente o družbenem razvoju, še posebej samou-
pravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta KSOC in KSS in pro-
gramska izhodišča KSOC za leto 1980 (razposlane vsem OZD in KS). Upošte-
vaje stabilizacijsko politiko bi naj bili programi sestavljeni tako, da bi
upoštevali racionalizacijo delovnega procesa, povečanje produktivnosti
dela, znižanje materialnih stroškov ipd.
Še posebej vabimo:
a)	organizacije združenega dela s področja občine, da sporoče svoje
predloge za kulturno dejavnost v okviru delovnih organizacij, opremljene z
idejno zasnovo in finančnim načrtom, kot tudi predloge za program kultur-
nih dejavnosti v letu 1980 v občini Celje;
b)	krajevne skupnosti s področja občine, da sporoče svoje predloge za
kulturno dejavnost v okviru krajevnih skupnosti opremljene z idejno zasnovo
in finančnim načrtom, kot tudi predloge za program kulturnih dejavnosti v
letu 1980 v občini Celje;
c)	družbenopolitične organizacije s področja občine, da sporoče svoje
predloge za kulturno dejavnost, opremljene z idejno zasnovo in finančnim
načrtom, kot tudi predloge za program kulturnih dejavnosti v letu 1980 v
občini Celje;
d)	društva in kulturno umetniške skupine, da sporoče svoje predloge za
kulturno dejavnost v letu 1980 opremljene z naslednjimi utemeljitvami:
-	idejno estetsko zasnovo in usmeritev predlaganega programa s prika-
zom družbenega pomena dejavnosti,
-	število sodelavcev pri izvedbi programov (posebej redno ali honorarno
angažirani),
-	napoved lastnega dohodka za leto 1980 in prikaz virov in finančni načrt
za izvedbo predlaganega programa (društva vključena v ZKO predložijo
svoje zahtevke preko zveze);
e)	Zveza kulturnih organizacij Celje, da sporoči svoj program: svoje
osnovne dejavnosti in posebnih akcij, utemeljenih z naslednjimi podatki:
-	idejno izhodišče osnovne dejavnosti in organizacije posameznih akcij s
podrobnim opisom programirane dejavnosti;
-	število redno in honorarno angažiranih delavcev pri realizaciji pro-
grama;
-	finančni načrt za izvedbo predlaganega programa, posebej za cfsnovno
dejavnost in posebej za vsako od predlaganih akcij.
r
Vabimo TOZD s področja Iculture:
a)	organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, da spo-
roče natančne predloge za leto 1980 in okvirne predloge programa za
naslednje srednjeročno obdobje 1981-85 opremljene z naslednjimi utemelji-
tvami:
-	idejna in estetska zasnova in usmeritev predlaganega programa in
njegovo konkretno uresničevanje (število premier, predstav, razstav itd.),
-	finančni načrt za izvedbo predlaganega programa z vso zahtevano
specifikacijo (napoved lastnega dohodka, cena enotne kulturne storitve
itd.),
-	investicijsko vzdrževalne potrebe z natančnimi izračuni ponudnikov, ki
naj bi predlagana dela izvajali;
b)	nosilec programov - stalne kulturne akcije, da sporoče predloge pro-
gramov za leto 1980 in okvirne predloge programov za srednjeročno ob-
dobje 1981-85 opremljene z naslednjimi utemeljitvami:
-	idejna in estetska zasnova predlaganega programa in njegovo kon-
kretno uresničevanje;
-	število redno ali honorarno angažiranih delavcev pri izvedbi programov;
-	napoved lastnega dohodka za leto 1980 in prikaz virov;
-	finančni načrt za izvedbo predlaganega programa;
C) organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, stalne
kulturne akcije, umetniške skupine, društva, Zveza kulturnih organizacij,
krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične orga-
nizacije in posameznike, da sporoče predloge programov in finančne po-
trebe za vse vrste kulturnih dejavnosti.
V vseh predlogih za kulturne akcije nam sporočite tudi
akcije, ki naj bi jih sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije.
Celovito oblikovane predloge pošljite na naslov: Kulturna
skupnost Občine Celje, Muzejski trg 1 a/lll - najkasneje do
10. 10. 1979.
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
anketa
MED STAREJŠIMI
V celjskem domu upokojencev Je 113 oskrbovancev
Ko si mlad in poln energi-
je, tekaš po tem ljubem sve-
tu in le malokdaj pomisliš,
da boš nekoč tudi ti star. Zal
pa življenje teče in steirost
čaka vsakogar. Starejši lju-
dje, ki ne morejo več skrbeti
sami zase, si pomagajo na ra-
zlične načine. Nekateri živijo
po domovih počitka, drugi
pa pri svojih otrocih.
Zanimalo nas je, kako živi-
jo v domu za upokojence v
Kajuhovi ulici v Celju.
Neža Romih je doma iz
Strmca, v domu pa je eno
leto. Šteje 77 let, zato ni ču-
dno, če ne more več veliko
hoditi. Pravi, da se z ostalimi
upokojenci še kar razume,
sestre pa bi bile lahko bolj
prijazne. Kolikor ji noge do-
puščajo, se sprehaja, sicer pa
bere, ali pa kje poseda. Slabo
se počuti, ker jo daje slad-
korna bolezen, sicer pa ji je v
domu všeč.
Frančiška Prosen iz Stare
Gorice je precej zgovorna
ženska. V Celje se je poroči-
la. Ko sta se z možem posta-
rala, sta oba prišla stanovat v
dom za upokojence. Sedaj je
že vdova. S hrano in osebjem
je zadovoljna, pa tudi dolg-
čas ji ni nikoli, saj jo otroci
večkrat obiščejo. Tudi tisti
dan, ko sem jo obiskala, jih
je čakala. Cas si krajša z bra-
njem, največ pa se zadržuje v
svoji sobi, saj je rada sama.
Anica Jerič je tu šele malo
časa, komaj tri mesece. S
hrano je zadovoljna in pravi,
da je strežno osebje prijazno.
V tako velikem domu, kjer je
vehko različnih ljudi, je nuj-
no, da pride tudi do sporov.
Anica pa pravi, da si je dobra
z vsemi. Cas si krajša pred-
vsem s sprehodi, bere pa bolj
malo in tudi televizije ne gle-
da. Pred časom so šli upoko-
jenci na izlet v Bohinj in Ani-
ca pravi, da ji je bilo zelo le-
po in da si takšnih izletov še
želi.
Jože Bender je doma iz Ce-
lja in se je v dom vselil že
takrat, ko so ga odprli, muči
pa ga tudi revma. Dosegel je
že visoko starost: 85 let. S
hrano in postrežbo je zado-
voljen, pa tudi dolgčas mu ni
nikoli. Je član odbora oskr-
bovancev in komunist. Več-
krat imajo sestanke, tudi ko-
munisti. Naj povem še to, da
je Jože post^ komunist že
leta 1920. Glede odnosov v
domu pravi, da bi lahko bilo
marsikaj bolje. A kaj, ko smo
ljudje različni, je še pripo-
mnil.
V celjskem domu upoko-
jencev je trenutno 113 oskr-
bovancev in od tega je veči-
na žensk. V samem domu
imajo na razpolago televizi-
jo, knjižnico in park okoli
doma. Kako se počutijo, smo
videli. Gotovo je, da televizi-
ja, bife v domu in knjižnica
ne morejo zadovoljiti vseh
njihovih potreb, jim pa po-
menijo nenadomestljivega
sopotnika v prostem času.
MAGDA LIPUS
»TKANINA« n. sol. o. CEUE
DS SKUPNIH SLUŽB
Komisija za delovna razmerja
in družbeni standard
OGLAŠA
prosta dela oz. naloge
ČUVAJA
POGOJ: NK-delavec
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas in eno-
mesečnim poskusnim delom
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira-
nost in kadre »TKANINA« Celje. Ul. XIV. divizije 12, v
roku 15 dni od objave.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasne-
je v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku.
OD STARE MAME DO
VNUKA
Dialektika pravi, da se svet nepresta-
no spreminja. Da to drži, dokazuje tudi
razlika med generacijami.
Moja stara mama je dobro vedela, da
če »lažeš in kradeš, v pekel prideš«. Jaz
pa dobro vem, da če lažeš in kradeš,
imaš nebesa na zemlji. Moja stara mama
mi je tudi večkrat ponavljala: »Bodi pri-
dna, uči se, po klopeh ne smuči se!« Pa
vendar dobro vem, da »kdor je priden,
se uči, se ves razred mu smeji«. O tem,
da je stara generacija optimistična, priča
rek: »Za dežjem posije tudi sonce.« Mi
pa vemo, da »za pomorom rib v Savinji
pride tudi še večji oblak smoga nad Ce-
lje.« Bila pa je moja stara mama tudi
realistična: »Kdor visoko leta, nizko pa-
de.« »Dobra roba se sama hvali.« Mi pa
smo še bolj realistični, zato vemo, da
»Ce letaš še tako visoko, cen ne boš
dosegel« in pa »dobre robe ni, zato pa so
dobre reklame.«
MAGDA LIPUS
ZA PRAZNIK
KONJIČANOV
Za praznik konjiške obči.
ne 12. oktobra bo izšla po.
sebna slavnostna številk^
njihovega glasila Informa-
tor, katerega rojstvo sovpada
z letošnjim 1. majem. Glasilo
si je v kratkem času svojega
obstoja že pridobilo zgleden
krog bralcev, končno ga
brezplačno prejemajo vsa
gospodinjstva v občini. Vseh
otroških »bolezni« glasilo si-
cer še ni prebolelo, niti v
oblikovnem, niti vsebin-
skem smislu, toda s podob-
nimi težavami se v začetnem
obdobju tako ali tako otepa
vsakršno glasilo.
Sicer pa bodo letošnje
osrednje svečanosti za praz-
nik konjiške občine v sobo-
to, 13. oktobra, naš časnik pa
bo uspehom in razvoju ko-
njiške občine namenil po-
sebno prilogo dan pred praz-
nikom.
M. U.
KLEPET IZZA PRODAJNEGA PULTA V VRHU
NAD LAŠKIM
Dobre, stare trgovine z raznovrstno vsebi-
no na lesenih policah in s prodajalko na oni
strani pulta so pravzaprav danes že prava
redkost. Lahko bi jih celo prešteli na prste.
Morda me je prav zaradi tega pred dnevi, ko
sem se mudila v Vrhu nad Laškim zamikal
klepet s prodajalko v majhni merksovi trgo-
vinici, kjer so še vedno vsi prodajni izdelki
skrbno zloženi na policah izza prodajalnega
pulta, za katerim od pol osmih zjutraj do pol
treh popoldne stoji Veronika Bezgovšek.
Ti leta je Veronika zaposlena v tej majhni
trgovini. Ravno toliko, da je dodobra spoz-
nala vse stranke od blizu in daleč in seveda
tudi delo. V glavnem je sama za vse. Ko jo
povprašam, kako je z dobavo, kajti do sicer
slikovito lepega Vrha nad Laškim je treba
prevoziti kar precej zavito in strmo maka-
damsko cesto. Pa pravi, da kar gre. Malo
teže je pozimi, a vendar ni nikoli tako hudo,
da bi krajsuii ostali brez osnovnih živil
Kruh pripeljejo po naročilu, v glavnem pa
dvakrat na teden in tako tudi zelenjavo.
Sprva sem pomislila, da je Veroniki v tej
malo temačni trgovinici kdaj pa kdaj dolg-
čas, pa sem se uštela. V tistem dopoldnevu
je Veronika postregla več kot 50 strank in
tako je skoraj vsak dan.
MATEJA PODJED
naš izlet:
DRAGOV DOM NA HOMU
Stoji na višini 608 metrov
Na Hom v Savinjski dolini
je mogoče priti z več strani:
iz Zabukovice skozi Britna
sela potrebujemo eno uro, iz
Šempetra mimo rimske ne-
kropole skozi Šešče dve uri,
razen tega je možen dostop z
avtom iz Žalca preko Griž do
vasice Zahom. Vse poti so
skrbno markirane in zani-
mive.
Planinski dom na Homu
stoji na višini 608 metrov.
Nekdaj je bila tu stara mež-
narija, zdaj pa je dom preure-
dilo Planinsko društvo Za-
bukovica. Poleg gostinskega
dela ima dom dve sobi po tri
postelje in skupno ležišče za
petnajst oseb. Oskrbovan je
od 15. marca do 15. oktobra.
Torej, še čas za obisk.
Na vrhu, zraven doma, je
cerkev SV. Magdalene, ki je
bila v osnovi z^ajena v dru-
gi polovici štirinajstega sto-
letja. Na Homu so našli tudi
fragmente ilirske keramike,
pod vznožjem pa so odkrili
celo več ilirskih grobov.
Med NOB so ljudje tega
okoliša žrtvovali za lepšo bo-
dočnost 40 življenj, oktobra
1942. leta pa je bila ta huda
bitka med partizani in nem-
ško policijo. Ob tej priložno-
sti so Nemci odkrili tudi par-
tizansko zemljanko.
Z vrha Homa je lep razgled
po dolini in hribih.
Za povratek si lahko izbe;
remo zelo zanimivo pot tudi
proti hribu Kamniku ali
Gozdniku in naprej na Smo-
hor nad Laškim.
M. MOSBRUKEB
RAZSTAVNI PROSTOR V
KERAMIČNI VLIBOJAH
v keramični so pred približno dvema mesecema odpi*/'
nov, sodoben razstavni prostor, kjer razstavljajo vse
svoje bogate dejavnosti. Razstavljene imajo že tudi neka-
tere artikle, ki bi jih naj začeli izdelovati za tržišče prihod'
nje leto. Zanimiva je selekcija, kako izbirajo tisto, kaf
delajo kasneje za trg. V tovarni imajo svojo komisijo,
izbere najboljše. To naredijo in razstavijo ter upoštevaj<^
še »zunai^« pripombe stalnih obiskovalcev. Vse skup^
selekcionirajo in tako na tržišče pošljejo resnično naj-
boljše.
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
2e od jutri pa vse do
konca tega meseca bo
Golovec spet prizorišče
tradicionalne in največje
celjske jesenske sejem-
ske prireditve. Na vrsti je
dvanajsti mednarodni se-
jem obrti in opreme za
obrt.
Gre za sejem, ki bo opo-
zoril na proizvodne in sto-
ritvene sposobnosti sa-
mostojnega osebnega de-
la, tudi na zgodovinski ra-
zvoj obrti na Sloven-
skem. Kot posebno po-
memben bo opredeljen
prikaz inovacijskih do-
sežkov v obrtnih dejavno-
stih. Prav zato, da bi ino-
vacijska aktivnost dobila
tudi v obrti posebno me-
sto in največje razsežno-
sti, je organizator sejma
razpisal poseben natečaj
za inovacije v obrti. Zna-
čilna je ugotovitev, da je
prijav za dokazilo tega de-
la veliko. Torej, zadetek v
polno. Celjski sejem po-
membna spodbuda za
inovacije v obrti.
Na sejmu bodo prikaza-
li tudi vse, kar ta del go-
spodarstva potrebuje za
svoje nemoteno obrato-
vanje. Pomeni, da gre za
ponudbo strojev, opreme
in pripomočkov za obrt,
tudi reprodukcijskega
materiala in podobno. V
tem poglavju se bodo
predstavili tako domači
kot tuji ponudniki.
Namen sejma pa je tudi
v tem, da priksiže koope-
rantske odnose z organi-
zacijami združenega dela.
In ne samo to, da jih pri-
kaže, marveč, da jih tudi
spodbudi, saj gre za več
kot pomembno povezavo
osebnega dela in organi-
zacij združenega dela, za
povezavo, ki je že doslej
dosegla lepo stopnjo, pa
ima še izredne možnosti
za razvoj.
Na Celjskem sejmu bo
torej predstavljeno celot-
no osamostojno osebno
delo v naši republiki pa
tudi z drugih območij dr-
žave.
Po taki vsebinski za-
snovi je na dlani seznam
udeležencev sejma. To so
predvsem obrtna združe-
nja s svojimi člani, zatem
Obrtne zadruge, ki imajo
še posebno vlogo v ko-
mercialnem delu, občani,
ki opravljajo domačo in
umetno obrt. Prav tako
bodo sodelovali samo-
stojni obrtniki, ki bodo
prodajali svoje izdelke.
Zatem so tudi seveda or-
ganizacije združenega de-
la, ki proizvajajo stroje,
opremo, orodja in pripo-
močke, namenjene za
obrt, prav tako trgovin-
ske organizacije združe-
nega dela, kot ponudniki
in ne nazadnje inozemski
razstavljalci, ki proizvaja-
jo stroje, opremo, orodja
in pripomočke za potrebe
samostojnega osebnega
dela.
Gre torej za velik ob-
seg, za razsežnost, ki pre-
kaša vse dosedanje. Zato
ni naključje, če je tudi od-
ziv za sodelovanje na sej-
mu več kot izreden.
Na Celjskem sejrnu bo
sodelovalo:
- 34 občinskih zdru-
ženj obrtnikov iz Slove-
nije,
-	8 obrtnih zadrug,
prav tako iz Slovenije,
-	65 individualnih sa-
mostojnih obrtnikov,
-	30 organizacij združe-
nega dela,
-	30 tujih razstavljal-
cev iz Avstrije, Zvezne re-
publike Nemčije, Švice in
Danske...
Celjski sejem bo urejen
na 4500 kvadratnih me-
trih zaprtih in odprtih po-
vršin.
Glede na obseg in na-
men, pričakujejo, da ga
bo obiskalo vsaj okoli
120.000 ljudi!
Ob sejmu, ob sami raz-
stavi, pa bo tudi več tako
imenovanih spremljajo-
čih prireditev. Vse so na-
vedene v programu. In
vendar kaže o njih zapisa-
ti še besedo, dve:
Pomemben bo posvet o
vlogi samostojnega oseb-
nega dela, planiranju in
podobno. Prav tako ne
kciže prezreti poudarka
na inovacijsko dejavnost.
Živahni bodo komercial-
ni dnevi, ki jih bodo vodi-
li člani Obrtnih zadrug. In
potem demonstracije
strojev in naprav. V tem
okviru bodo zanimive de-
monstracije strojev in na-
prav za gostinske potre-
be. Demonstracija bo v
resnici praktična, saj bo-
do jedi, ob sodelovanju s
celjsko Gostinsko šolo,
tudi pripravljali.
Na celjskem sejmu že
tradicionalno podeljujejo
posebna' priznanja. To-
krat bo šlo najprej za ino-
vacijske dosežke, zatem
za plakete in diplome or-
ganizatorja in ne nazad-
nje za plakete, ki jih po-
deljuje Skupščina občine
Celje.
Živahna bo prodaja iz-
delkov. Tudi tokrat s po-
sebnimi popusti.
In gostinski del? Prav
tako kot celotna priredi-
tev skrbno pripravljen.
Za postrežbo bodo poskr-
beli zasebni gostinci. Več
jih bo, sicer pa se bodo
vsi zavzeli, da se bodo
uveljavili z domačimi
specialitetami.
Vse je torej nared za ve-
lik dogodek! Kolektiv Za-
voda Športno rekreacij-
skega centra Golovec pa
pred novim uspehom!
PROGRAM PRIREDITEV
Petek, 21. septembra
9.00 - promenadni koncert godbe na pihala
ŽPD France Prešeren
10.00 - slavnostna otvoritev sejma
Sobota, 22. septembra
9.00 - otvoritev športnih iger OZ Celje za
pokal mesta Celja. Stadion AD Kladivar
11.00 - posvet o vlogi inovacijske dejavnosti
in možnosti vključevanja v samostojno osebno
delo. Hala Golovec, družabni prostor v dvorani
A
17.00 - zaključek športnih iger in razglasitev
rezultatov
18.00 - tovariško srečanje udeležencev šport-
nih iger
Nedelja, 23. septembra
14.00 - promenadni koncert godbe na pihala
LM Ljubljana. Prostor pred dvorano B
15.00 - zabavne igre članov športnih sekcij
Obrtnih združenj. Zabaviščni prostor na sejmu
Ponedeljek, 24. septembra
9.00 - seja izvršilnega odbora Zveze obrtnih
združenj Slovenije. Družabni prostor v dvorani
A
12.00 - sprejem delegacije razstavljalcev pri
predsedniku Skupščine občine Celje
Torek, 25. septembra
9.00 - posvet o družbenem planiranju in
vključevanju samostojnega osebnega dela v go-
spodarski razvoj SRS. Družabni prostor v dvo-
rani A
od 9.00 do 18.00 - demonstracija strojev in
naprav. Dvorana B
Sreda, 26. septembra
9.00 - seja odbora Obrtnih zadrug Slovenije.
Družabni prostor v dvorani A
11.00 - podelitev nagrad za inovacijske do-
sežke ter plaket in diplom nagrajenim razstav-
Ijalcem. Družabni prostor v dvorani A
16.00 - otvoritev poslovnih prostorov Obrt-
nega združenja Celje
17.00 - seja skupščine Obrtnega združenja
Celje
Četrtek, 27. septembra
od 9.00 do 18.00 - komercialni dan Obrtnih
zadrug Slovenije. Dvorani A in B
od 14.00 do 18.00 - demonstracija varilne te-
hnike in brusnih plošč. Stranska dvorana v dvo-
rani A
16.00 - demonstracija frizerskih storitev.
Dvorana B
17.00 - demonstracija kozmetičnih prepara-
tov. Dvorana B
Petek, 28. septembra
11.00 - skupščina sejma. Družabni prostor v
dvorani A
od 9.00 do 18.00 - demonstracija strojev in
naprav
od 16.00 do 18.00 - demonstracija frizerskih
storitev in kozmetičnih preparatov. Dvorana B
Sobota, 29. septembra
20.00 - koncert pevskega zbora Obrtnikov iz
Maribora
Nedelja, 30. septembra
10.00 - promenadni koncert obrtniške godbe
na pihala iz Žalca
18.00 - zaključek sejma.
Sejem je v prostorih Zavoda SRC Golovec -
Odprt vsak dan od 9. do 18. ure.
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
NOVA BLAGOVNA HIŠA
VESNA JE VNESLA
POMLAD V TRGOVINO
V Stanetovi ulici so odprli preurejeno blagovno hišo.
v začetku prejšnjega tedna je bilo v
Celju, svečano, prijetno. Še ena delovna
zmaga več. V mestu ob Savinji so na-
mreč odprli preurejeno modno hišo Ve-
sna, ki znova privablja številne kupce
ne le iz Celja, pač pa celotnega območja,
kar je tudi razumljivo, če pomislimo na
širok izbor konfekcijskih in drugih iz-
delkov, ki jih tu prodajajo, kar pa ni nič
čudnega, saj je program proizvodnje te
zagrebške delovne organizacije usmer-
jen predvsem v to, da bi zadovoljil čim
širši krog potrošnikov. Vesno so usta-
novili leta 1955 in v njej je danes zapo-
sleno okrog 900 delavcev. Od tega kar
780 v proizvodnji. Sedemdeset odstot-
kov izdelkov prodajo kar doma, ostalih
trideset pa izvažajo. Prodajalne Vesna
so v vseh republikah, zadovoljni pa so,
ker mnogo izdelkov prodajo prav v Slo-
veniji, saj v Zagrebu menijo, da je naša
republika najbolj zahtevna glede kako-
vosti in modnosti izdelkov.
MED NAJUSPEŠNEJŠIMI V
JUGOSLAVIJI
V skoraj petindvajsetih letih obstoja
se niti enkrat ni zgodilo, da bi Vesna
poslovala z izgubo. Pravijo, da pred-
vsem zato, ker nikdar ni bil problem
prodati njihove izdelke. Prodajali pa so
jih lahko predvsem zato, ker prav kako-
vosti in izboru dajejo velik poudarek. V
letošnjem polletju je bil dohodek na de-
lavca največji med vsemi jugoslovanski-
mi konfekcionarji in prav to jim daje še
več upanja v uspešnost pomembne na-
ložbe, ki jo načrtujejo v naslednjem
srednjeročnem obdobju. Gre namreč za
izgradnjo nove moderne tovarne kon-
fekcije, kjer pa se število zaposlenih ne
bo bistveno povečalo.
USTREŽUlVE IN PRIJAZNE
PRODAJALKE
Prejšnji teden so torej odprli preureje-
no modno hišo Vesna na Stanetovi ulici,
prav v teh dneh pa bodo podobni objekt
odprli še v Beogradu. Celjslja prodajal-
na meri sedaj 400 kvadratnih metrov,
vrednost naložbe pa je veljala osem mi-
lijonov dinarjev. Računajo, da bo letni
promet v celjski Vesni znašal dvajset
milijonov dinarjev in to pri šestnajstih
zaposlenih prodajalkah, ki lahko poleg
konfekcije, ki prihaja iz Vesne, postre-
žejo še z žensko, moško in otroško kon-
fekcijo nekaterih naših znanih proizva-
jalcev kot so Mura, Savremena žena,
VIS Varaždina, Tkanine Celje in Tek-
stilprometa iz Zagreba, pozabiti pa ne
gre tudi usnjenih izdelkov ljubljanskega
Galanta. Vse to pa dovolj zgovorno pri-
ča in potrjuje, da nihče, ki bo želel kaj
kupiti iz nove celjske modne hiše ne bo
odšel razočaran. Tudi zato ne, ker so
prodajalke izredno prijazne in ustrež-
ljive.
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA
MESTO OB SAVINJI
V Celju je trenutno 217 prodajaln na
drobno, v sedemindvajsetih lokalih pa
prodajajo tekstilne oziroma konfekcij-
ske izdelke. Enajst jih ima matično de-
lovno organizacijo izven Celja, kar nav-
sezadnje govori tudi v prid odprtosti Ce-
lja, tako da bi ljudje zares lahko kupova-
li dobre izdelke in bi bila na voljo velika
izbira. To slednje sedaj nudi tudi Vesni-
na blagovna hiša v Stanetovi ulici, ki je
že kar prvi dan privabila mnogo kupcev
od vsepovsod, prvi kupec pa je bila
MILKA CRNOSA iz Trnovelj 81, ki ni
mogla skriti prijetnega presenečenja
nad veliko izbiro, preglednostjo in do-
mačnostjo ter prijaznostjo, ki vlada v tej
trgovini. Odveč bi jo bilo ob tem spraše-
vati, če bo še kdaj zavila sem. Tako kot
tudi druge številne kupce, ki so si preu-
rejene prostore že ogledali. Pomembno
pa je tudi to, da bodo tu prišli na svoj
račun kupci vseh generacij, od malčkov,
najstnikov pa do starejših. To pa je tudi
porok, da se za obisk ni treba bati.
SREČNO VESNA!
Prodajni prostori so funkcionalno urejeni in kupci lahko takoj vidijo, če bo kaj
tudi Manje.
Simbolično predani ključ v rokah delavcev Vesne iz Celja, bo sedaj odklepal
vrata kupcem s celotnega celjskega območja.
Obljuba, da bodo kupci zares zadovoljni je bila izrečena iz srca.
Za Celje je Vesnina modna hiša prav gotovo pomembna pridobitev. Tako menijo
tudi sami Celjani.
§t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 29
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 37 - 20. septenfiber I979
^t. 37 - 20. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 31
PRITEKEL NA CESTO
Iz strmca proti Dobrni je
vozila z osebnim avtomobi-
lom MARIJA JANClC, 30, iz
Brezna pri Vitanju. Ko je pri-
peljala v Hrenovo, pred avto-
busno postajališče, je nena-
doma z njene desne strani
skočil na cestišče FRANC
STIMULAK, 49, iz Hrenove.
Kljub temu, da je voznica za-
virala, je pešca zbila. Štimu-
lak se je težje ranil in so ga
odpeljali v celjsko bolniš-
nico.
SMRTNO RANJEN
TRAKTORIST
VINKO STURBELJ, 50, iz
Celja se je peljal s traktorjem
od Topolovega proti Zagorju
pri Lesičnem po kolovozni
poti. S sprednjimi kolesi je
zapeljal ob desni breg, tako
da se je traktor prevrnil na
streho, Sturbeja pa je poti-
snilo pod njega, kjer je oble-
žal mrtev.
PREHITEVANJE
TOVORNJAKOV
Voznik tovornjaka-dvigala
STANE KUKOVIC, 27, iz
Slatine pri Ponikvi je vozil iz
Celja proti izstopni postaji v
Arji vasi. Ko je pripeljal v
Dobrovo, je pričel prehiteva-
ti tovornjak-vlačilec s pri-
klopnikom, ki ga je vozil
BRANKO IVANC, 24, iz
Buč. Ko je bil že vzporedno s
prehitevanim tovornjakom,
je opazil, da prihaja nasproti
neznani osebni avtomobil in
da bi preprečil trčenje, se je
Kukovič umaknil v desno in
zadel ob Ivančev avtomobil.
Pri tem pa ga je odbilo v le-
vo, kjer se je prevrnil na levi
bok in tako drsel še nekaj
metrov. Voznik Kukovič se
je lažje ranil, materialna ško-
da pa je visoka - okrog
410.000 dinarjev.
OB SAVINJI SE JE
USTAVILA
Skozi Košnico pri Celju je
vozila z osebnim avtomobi-
lom JERICA FILIPOVIC,
23, iz Novega loga pri Hrast-
niku. Pri avtobusnem posta-
jališču je na ravnem delu ce-
ste pričela prehitevati tovor-
njak, ko je nasproti pripeljal
s kombijem IVAN STEFAN-
ClC iz Konjic, ki je hotel pre-
prečiti čelno trčenje in je za-
vil skrajno desno. Tudi Fili-
povičeva je skrenila sunko-
vito na desno pred prehite-
vam tovornjak ter zadela
vanj, pri tem pa jo je odbilo
po bregu proti Savinji, kjer
se je avtomobil ustavil. Dve
sopotnici iz Novega loga sta
se poškodovali - ena ima tež-
je poškodbe, materialne ško-
de pa je za 42.000 din.
TEŽJE RANJEN
KOLESAR
Voznik na pomožni motor
MARTIN PLIBERSEK 30,
iz Velenja, se je peljal od do-
ma proti Skalam. Zaradi
»prisotnosti« alkohola, pa je
zapeljal na desno bankino,
trčil v rob cestišča in padel.
Pri padcu se je Pliberšek tež-
je ranil.
PREHITRO V OVINEK
Voznik osebnega avtomo-
bila ALBIN AJDNIK, 32, iz
Zbelovega se je peljal na ce-
sti med Poljčanami in Loča-
mi. Ko je pripeljal v kraj
Spodnje Laže, ga je zaradi
neprimerne hitrosti v bla-
gem desnem ovinku zaneslo
v levo, kjer je trčil v beton-
sko škarpo in se prevrnil na
streho. Materialne škode na
vozilu je za 50.000 dinarjev,
voznik Ajdnik pa se je pri
tem težje poškodoval.
PET POŠKODOVANIH
Iz Dobrne proti Višnji vas:
je vozil z osebnim avtomobi-
lom ZVONKO PIPEC, 23, iz
Rogaške Slatine. Ko je pri-
peljal v bližino hiše št. 1 v
Strmcu ga je zaradi prehitre
vožnje v levem ovinku zane-
slo na bankino, pa 36 metrih
pa je zapeljal na levo stran
cestišča in se prevrnil v ob-
cestni jarek. Pet sopotnikov
se je poškodovalo - trije ima-
jo težje, dva pa lažje poškod-
be in so vse prepeljali v bol-
nišnico v Celje. Ugotovili so,
da je škode na vozilu za okoli
40.000 dinarjev.
UMRL NA PAŠNIKU
MARIN KRANJC, 36, iz
Plešivca se je smrtno pone-
srečil na pašniku v doma-
čem kraju. Nesrečno je na-
mreč padel po 21 metrov glo-
boki strmini in obležal
mrtev.
DRUŽBENA ZAMOZAŠČITA V
CESTNEM PROMETU
\
Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta važni sestavni de?
družbene samozaščite.
Organizirano družbeno skrb za prometno varnost delovnega
človeka in občana so prevzeli družbeni organi - sveti za preven
tivo in vzgojo v cestnem prometu, ki združujejo, vsklajujejo in
usmerjajo vse dejavnike družbene samozaščite pri prometnem
osveščanju udeležencev v prometu.
Skrb za varnost človeka v cestnem prometu zahteva načrtna
prizadevanja delavcev, družbenopolitičnih skupnosti, njihovih
organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter
občanov, da preprečujejo in odpravljajo nevarnosti za udele-
žence v cestnem prometu. Le skupni in enotno usmerjeni napori
lahko imajo uspeh v humanizaciji odnosov med udeleženci v
prometu, v osveščanju osebne odgovornosti in oblikovanju dolž-
nosti za preprečevanje objektivnih in subjektivnih dejavnikov,
ki ogrožajo cestni promet. Le od skupnih naporov vseh družbe-
nih sil lahko pričakujemo uspehe in napredek v cestno-pro-
metni samozaščiti.
Tako tudi Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu do-
loča, da morajo organizacije združenega dela ter druge organiza-
cije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne
potrebe, organizirati in stalno opravljati kontrolo voznikov, da
izpolnjujejo predpisane delovne pogoje in o tehnični brezhibno-
sti vozil ter izpolnjevanju drugih ukrepov, od katerih je odvisna
varnost cestnega prometa.
S tem je podana tudi velika skrb za prometno-preventivnc
dejavnost kot del družbene samozaščite. Prometno-preventivna
dejavnost se je tako vključila v našo samoupravno organizira-
nost in postaja važen vsebinski element samoupravljanja.
Delovni človek je odgovoren za vse, kar se v družbi dogaja,
zato mora biti bolj zainteresiran za to, kaj se dogaja in dela v
njegovem in družbenem interesu in k temu tudi prispevati svOj
delež.
Naloge prometno-preventivne dejavnosti kot sestavni del
družbene samozaščite niso omejene zgolj ozko na dosledno spo-
štovanje prometne zakonodaje, ampak narekuje prometna var-
nost obsežne preventivne in vzgojne ukrepe pri voznikih, kakor
tudi v prometno-tehnični operativi, kjer je začetek varnosti ali
nereda in nezgod.
Številke nas npr. zgovorno prepričajo, da je dobra tretjina na
motornih vozilih zavrnjena na tehničnih pregledih, pri čemer
tudi avtobusi in tovornjaki niso nikakršna izjema, saj se tudi pri
njih pojavlja serija napak celo na zavorah ali krmilnem mehani-
zmu, ki usodno vplivajo na varno vožnjo.
Taki in drugi podatki nas prav gotovo prepričajo o pomanjka-
nju samozaščitne zavesti in izredno slabo organizirano notranje
tehnično kontrolo v organizacijah združenega dela kot bistveni
element varnosti na cesti.
Prometne varnosti seveda ni mogoče zagotavljati samo z bolj-
šim izvajanjem notremje kontrole, ampak se morajo organizacije
združenega dela in posamezniki še bolj kot doslej vključiti v
bistvo družbene samozaščite. Vsakdo izmed nas je namreč ude-
leženec v prometu, bodisi kot pešec ali voznik kateregakoli
vozila, zato je potrebno zagotavljati prometno varnost tudi tako,
da bomo vse občane seznanjali z novostmi s področja prometnih
predpisov, s prometnimi raizmerami, z etiko nad udeleženci v
prometu ter s prometno vzgojo v najširšem smislu.
Vse navedene ugotovitve vodijo k zahtevi, da mora postati
tehnična brezhibnost vozil, izboljšanje prometnih površin ter
nenehno vzgajanje in osveščanje udeležencev cestnega prometa
predmet skrbnejše obravnave in odgovornosti, saj bomo samo
tako lahko brzdali naraščanje prometnih nesreč in zaradi njih
velikega družbenega zla:
izgube v proizvodnji, stroške zdravljenja, inveilidnosti in dru-
gih materialnih izgub, zlasti pa obvarovali dragocena človeška
življenja.
V___
Pri uresničevanju teh nalog ima pomembno vlogo povezova-
nje v občinskih organih za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in organih za splošni ljudski odpor ter družbeno samo-
zaščito v krajevnih skupnostih. Le tako in z vsestransko pod-
poro samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij,
v prvi vrsti sindikatov in SZDL, je pričaikovati več varnosti na
naših cestah.
»NNNP« TUDI NA CESTI
Danes, ko posvečamo največjo pozornost organizaciji druž-
bene samozaščite, je zadnji čas, da vsi udeleženci v cestnem
prometu in celotna družba posvetimo varnosti cestnega prometa
več pozornosti.
Velik porast motornih vozil in s tem povečan promet nareku-
jejo potrebo meiksimalnega prizadevanja za ohranitev vsaj zno-
sne prometne varnosti. Danes je v SR Sloveniji 15-krat več
motornih vozil, 3-krat več avtobusov in 5-krat več potnikov v
njih, ki potujejo 4-krat dlje; 4-krat več je javnih tovornjakov, ki
prepeljejo 7-krat več tovora 7-krat dlje; dvakrat več je lastnih
tovornjakov, ki prepeljejo skoro 3-krat več tovora 3-krat dlje...
kot pred 15-timi leti!
Ob teh podatkih pa ne pozabimo, da imamo relativno malo
dobrih cest. Zato tudi zaradi neustreznih pogojev, prav tako pa
tudi zaradi nezadostnih preventivnih in vzgojnih ukrepov neso-
razmerno raste število cestno-prometnih nezgod s hudimi posle-
dicami za udeležence v prometu in z veliko materialno škodo,
kar slabi kvaliteto prometa.
Cestni promet predstavlja poseben problem, ki ga je potrebno
reševati z vidika varnosti. Vso pozornost je potrebno posvetiti
vrsti zahtevam, ki so posledica gostote prometa, relacije pre-
voza, tehničnega stanja vozil, obsega in različnosti prometa,
delovnega časa in počitka voznikov, izobraževanja itd. Tem
vprašanjem je dal poseben povdarek tudi Zakon o temeljih
varnosti v cestnem prometu, ki v uvodnih določilih nalaga priza-
detim organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in
orgcmom dolžnost, da skrbijo za dobro stanje javnih cest, vozni-
kov in vozil ter tako izpolnjujejo zahteve varnosti cestnega pro-
meta.
Vendar sami predpisi perečega problema varnosti ne bodo
rešili. Izvajanje zakonskih določil in prizadevanja vseh nas pa
vendarle lahko stanje varnosti prometa izboljša.
Neskladja med razvojem cestnega omrežja in naraščanjem
prometa spremljajo prometne nezgode s človeškimi žrtvami in
materialno škodo. Podatki kažejo, da se objektivni vzroki in
okoliščine, v katerih se odvija cestni promet, sicer izboljšujejo,
toda mnogo počasneje kot se večajo določeni negativni elementi
cestne prometne varnosti. Zaradi številčnosti in hudih posledic
uvrščamo cestno-prometne nezgode med primerne družbene
probleme. Podatki o cestnih nezgodah so pokazatelji razmer na
cestah in stopnje prometne varnosti, obenem pa so tudi pogla-
vitni pokazatelj in dejavnik pri sprejemanju in usmerjanju var-
nostnih ukrepov v cestnem prometu.
Med vzroki prometnih nesreč so že nekaj let zapovrstjo štirje
jezdeci naše cestne apokalipse: neprimerna hitrost, alkohol,
neupoštevanje prednosti in nepravilnosti pešcev - torej sami
subjektivni faktorji so najpogostejši vzroki najtežjih prometnih
nesreč.
Med povzročitelji cestno-prometnih nezgod z najhujšimi po-
sledicami so vozniki motornih vozil najpogostejši, sledijo pešci
in kolesarji, pa motoristi in drugi.
•Vidimo torej, da je človek kot subjekt prometa najvažnejši
dejavnik varnosti. Njegova varnost je odvisna od njegovih ukre-
piv, njegovega ravnanja in vedenja. Posledice prometnih nez-
god so številne in hude kljub vsestranskemu prizadevanju orga-
nov in družbenih dejavnikov.
f/eč kot 700 mrtvih letno, več kot 3000 smrtno ponesrečenih v
zadnjih petih letih v SR Sloveniji, blizu 50.000 mrtvih v zadnjih
Ifrtih letih na cestah SFRJ!
To so številke, ki nas silijo v razmišljanje, kdaj bo konec
morije na naših cestah?! Ali ni to prehud davek naše generacije
inprehudo osebno in družbeno zlo?!
•^ič nas ne sme presenetiti! Naj bo tudi na cesti tako! Obna-
šamo se tako, da bomo kos vsaki nevarni situaciji. Za nagrado
mn bo ostalo življenje.
po indoneziji (12)
ZMEČKANA GLAVA
IN RAZMIŠLJANJA
Ko smo leteli iz Balija pro-
ti glavnemu indonezijskemu
mestu, smo bili vsi nekako
žalostni, pa čeprav smo si že
neznansko želeli, da čimprej
pridemo domov. V mislih
smo obujali in znova podo-
življali dneve preživete na
tem sanjsko lepem otoku.
Spomnili smo se čudovite
narave, na riževa polja, vul-
kane, sežige umrlih, templje,
enkratnih plesalcev in umet-
nikov ... Predvsem pa en-
kratne gostoljubnosti doma-
činov.
Potem smo pod sabo za-
gledali Džakarto, rumeno
rjava polja in kanale ter riže-
PIŠE: JANEZ VEDENIK
va polja in med vsem tem
prava naselja kolib revščine,
vmes pa razkošne stolpnice,
ki so se dvigale proti nebu.
kot bi hotele povedati, da tu-
di same nekako ne sodijo
sem, da se počutijo krive za
vse tisto, kar se z njimi ne
more primerjati. Nehote sem
se spomnil dogodka iz Dža-
karte. Avtomobil je na ne-
kem mostu povozil pešca in
mu dobesedno zmečkal gla-
vo. Od nekod so pritekli lju-
dje, truplo prekrili z neko le-
penko ter ga odvlekli za ce-
sto. Ko smo se čez nekaj ur
zopet peljali tam mirno, je
mrtvec še vedno bil tam kot
prej. Pa si predstavljajte
tropsko podnebje in vonj, ki
je vel tam naokrog. Občutek
sem imel, da nesrečnež niko-
gar ni prav zanimal. Takrat
nenadoma se mi je zazdelo,
da ni nič slabega, ko se ob
vsaki prometni nesreči pri
nas zbere kup »firbcev«. V
sedemmilijonski Džakarti en
sam samcat človek ne pred-
stavlja nič. Tako je v vseh
velemestih po svetu. Stra-
šanski občutek izgubljenosti
mora biti to. Hujši kot vsak-
danja borba za obstanek.
Človek se le nekako znajde
in dobi svoj košček kruha ali
peščico riža in upa v to, ob-
čutek ničle pa ne daje kakš-
nega posebnega upanja.
Se nečesa ne bom pozabil.
Veselja, ki ga doživi človek
na drugem koncu, ko sreča
rojake. Tako kot smo se v
daljni Džakarti srečali z de-
lavci naše ambasade in dopi-
snikom Tanjuga. Res lepo so
nas sprejeli,nam postregli z
zanimivimi podatki, tako da
smo mnogo stvari lahko laž-
je dojeli kot pa bi jih sicer.
Tudi srečanja nekje daleč od
doma dajo človeku misliti.
Ce drugega ne, potem vsaj
to, da ljudje včasih doma
preveč hitimo drug mimo
drugega in pozabljamo na
iskrene pozdrave, prijatelj-
ske nasmehe in srčne stiske
rok.
Med vožnjo iz hotela v Sin-
gapuru na letališče sem s po-
gledi še enkrat objemal to
prečudovito mesto in državi-
co, vsako palmo posebej, kot
mravlje pridne ljudi, trgovi-
nice, razkošne stavbe in oazo
čistoče.
Vkrcedi smo se v Jatovo le-
talo in tisti trenutek sem ob-
čutil, da sem na domačih
tleh, pa čeprav smo še vedno
bili v Singapuru. Se en po-
gled na lučke Singapura in
razstvetljene ladje pod sabo
in že smo bili visoko pod ne-
bom. Ko smo bili še v Kuvai-
tu se mi je zdelo, kot da sem
že doma, pa čeprav je bilo za
to potrebno še štiri ure leta.
KONEC
ALi ŽE
VESTE'' -
KORUZNI REKORD
Slavonija se ponaša celo s
svetovnim rekordom: s ko-
ruznim. Na njivi Maksima
Galackega iz Slavkovcev pri
Vinkovcih je na enem sa-
mem steblu koruze zraslo 57
storžev. Treba je priznati, da
storži niso bili veliki. Dej-
stvo, da jih je toliko zraslo na
enem samem koruznem ste-
blu, je vredno, da se zapiše v
knjigo najbolj nenavadnih
svetovnih rekordov.
KREDA PROTI DAVKU
Na športnem igrišču v Sta-
rih Mikanovcih so se znašle
nenavadne nogometne enaj-
sterice. Za šolo je igrala eki-
pa KREDA, za mlin USUR
(pomeni: plačilo v naturali-
jah),-za kmetijski kombinat
HIBRID, za mehanično de-
lavnico VIJAK, za opekarno
OPEKA, za krajevni urad pa
ekipa DAVEK. Razumljivo
je, da je zmagala ekipa DA-
VEK.
DŽAMIJA V SLAVONIJI
Verjemite ali ne, v Dakovu
se je vse do danes ohranila
džamija iz časov osmanske-
ga cesarstva. To je nekdanja
cerkev Sv. Lovrenca, ki so jo
Turki spremenili v svojo mo-
lilnico. Ko pa so bili leta 1687
pregnani iz Dakova, je iz dža-
mije spet nastala cerkev, ki
je bila posvečena Sv. Juriju.
Cerkev sicer nima minareta,
ohranjena pa je kupola z ne-
katerimi tipičnimi elementi
vzhodnjaške arhitekture.
MIMOGREDE, JUTRI
BOMO
Ko so v Filip-Jakovu pri
Biogradu na moru pred ča-
som delali rezervoar za vodo
in ga nikakor niso uspeli do-
končati, je neki šaljivec v be-
ton zapisal sledeči tekst: »To
so gradila naslednja podjet-
ja: podjetje ZNAJDI SE, po-
djetje ŽELIMO, podjetje MI-
MOGREDE in podjetje JU-
TRI BOMO!
NI JIM LAHKO
Lahko se nam smilijo vsi
tisti Dubrovčani, ki imajo
svoje domove v območju
muzeja Rupe. Ob močnem
jugu se skoraj v vseh hišah
na tem območju dogaja ne-
kaj nenavadnega. Skozi raz-
poke med skalami prodirata
morje in zrak ter z vso močjo
bruhata skozi straniščne
školjke. Pritisk je tako mo-
čan, da včasih odleti celo de-
ska na školjki. Dokler traja
neurje ni priporočljivo upo-
rabljati stranišča. Na ulicah
so tudi odprti kanali za od-
padke. Tudi iz njih ob jugu
bruha morska voda. Včasih
so kanali videti kot gejzirji.
Tipična razglednica z Balija. Riževa polja v terasah, hribčki, doline, palme...
LOV NA MALO RIBO
Ob ugrezninskem jezeru v Šoštanju so se zadnjo nedeljo v
avgustu zbrali ribiči domače družine »Paka« in se pomerili f
tekmovanju v lovu na malo ribo.	""
Ce izvzamemo redke posameznike, je za tekmovanje zna-
čilno, da so trnki ostali po treh urah večinoma prazni. DvaiO'
dvajset ribičev je namreč ujelo komaj nekaj več kot sedem-
deset rib, od tega trideset rib samo zmagovalec, Anton
Forštner.
To je bil že drugi lov na malo ribo ribičev šoštanjsk®
družine, ki bo odločalo o končnem zmagovalcu v letošnji
sezoni in dobitniku prehodnega pokala, pa se bo končalo z
lovom na veliko ribo.
Na sliki je zmagovalec Anton Forštner.
BOJAN OGRAJENSEK
AMADEUS
POROČA
Z ljubljanskega instituta za proučevanje naraščanja
prebivalstva, so z dokaj ostrim tonom opozorili »hortikul-
turce 80«, da jih ne vsem lepem lahko nekdo obdolži prekr-
ška o zaviranju naraščaja. Ker so klopi v bodočem »cveto-
čem« parku višje od normalnih, obstaja velika nevarnost,
da v prihodnosti, oziroma v poznih večernih urah, ne bodo
več služile svojemu namenu. Neki zlobnež, kakršnih nik-
jer ne manjka, pa je še dodal, da bodo klopi popravili in,
da bo ves ta seks veljal približno 6 milijonov.
Logarska Dolina. Iz tamkajšnega turističnega urada je
prišla na celjsko olepševalno društvo dokaj zanimiva po-
nudba. Zgomjesavinjčani poudarjajo, da se počutijo do-
kaj zakompleksirani glede urejenosti okolja. Da bi radi šli
v korak z Celjtuii. Kar se da konkretno, ponujajo ukrep, s
katerim bi vsaj malce ublažili razliko. V bližnji prihodno-
sti mislijo pod izvir Savinje postaviti učinkovit dimnik in
tako upajo, da bodo vsaj malo ublažili ekološko razliko.
Zaradi precej slabih mož-
nosti, da si mlade družine v
bližnjem času lahko prido-
bijo stanovanje, je v Celju
zadnje čase vse več samo-
hranilcev. Javna tajnost je
že, da mislijo ubogi očetje
ustanoviti posebno društvo
preko katerega bodo lahko
uveljavljali svoje pravice.
Ker smo sedaj kar malce z
prezirom gledali samohra-
nilke se mnogi upravičeno
bojijo, da bo odslej prezira-
nja še več.
RESNICOLJUBNI
AMADEO DOLENC
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Sto par, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak ^etrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.
mrnumm---^ itmuiim