CEUE, 20. SEPTEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 37 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN [glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Dvaintrideset strani, je pred vami, spoštovani bralci. Nemalo truda smo vložili v to številko, ki je posvečena mnogim pomembnim dogodkom iz zgodovine naše revolucije, mnogo pa je takih, ki posegajo v današnji čas in so vezani na temelje, ki jih je revolucija postavila. Že danes pa vam lahko obljubimo zanimivo branje tudi vprihodnji številki, ki bo po obsegu enaka tej. Jure Krašovec se bo vrnil s poti po Španiji, kjer spremlja srečanje španskih borcev z ljudmi in kraji na zgodovinskih tleh. Nadaljevati bomo tudi z zapisi o 25-letnici Radia Celje, predstavili bomo skojevca, najbržpm ni potrebno poudarjati, da bo posebna pozornost veljala slavnosti pri Joštovem mlinu. Celjski sejem, mnogo drugih prireditev na našem območju, pa še kakšna druga zanimivost, to so osnovne podrobnosti za vsebino nove številke. O akciji NNNP pa obširneje prihodnji teden! Naj bo za danes dovolj. DRAGO MEDVED OBISKALI SMO KS POD GRADOr GOLTE LETOS ZAPRTE v spom tu veuKO zBOimAHU m b&bde maseimu im - osnožno iS54 Celje, 19. septembra 1954. leta. Bil je to velik dan za mesto ob Savinji, za njegove prebivalce, za borce štajer- skih partizanskih brigad. In bil je to dan, ko je okoli 350.000 ljudi pozdravilo z velikim navdušenjem in ljubez- nijo svojega najdražjega gosta, predsednika Tita, ki je tedaj, na Ostrožnem, govoril na velikem zboru. Celje se je na ta velik dogodek skrbno pripravilo. Na hribčku nad naseljem, ki je zdaj posejan s stanovanjskimi hišicami, je bil velik prireditveni prostor, z lepo okrašeno tribuno. Za to priložnost je bilo asfaltiranih tudi nekaj cest, tudi Cesta na Ostrožno. Zbor štajerskih partizanskih brigad je imel velik od- mev, še večjega pa govor predsednika Tita, ki je med drugim opozoril na našo pot, na uspehe, ki smo jih dosegli po vojni. »Socialistični razvoj v naši državi torej ni le nekakšen eksperiment, kot to nekateri zunaj radi trdijo. Ta razvoj je trdno poroštvo za bližajoče se blagostanje delovnega ljudstva,« je med drugim poudaril predsednik Tito. Pa tudi sicer se je v svojem govoru najdlje zadržal pri našem družbenem razvoju, opozoril na racionalno trošenje živil, predvsem žita in povedal, da nas odplačila tujim državam najbolj bremenijo. Ob koncu je ocenil zunanjepolitični položaj in stališča Jugoslavije do proble- mov v svetu. Na zboru na Ostrožnem so Šercerjeva, Bračičeva, Zi- danškova in Šlandrova brigada dobile Red zaslug za na- rod L stopnje, VDV brigada pa Red bratstva in enotnosti L stopnje. Zbor štajerskih partizanskih brigad na Ostr&mem, 19. septembra 1954. leta, pa je bil pomemben tudi za naš zdajšnji kolektiv. Ta dan je namreč tudi rojstni dan Radia Celje. M. BOŽIČ NNNP: VODILO SPREJETI NAČRTI Kljub temu, da smo o bližnji vaji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo v soboto, 29. in v nedeljo, 30. septembra, že veliko govo- rili, pisali in praktično delali, pa se še ve- dno pojavljajo določene težave, ki ovirajo normalni potek priprav. Ali bolje: gre za tehnične ovire ali ne na vseh koncih enako tolmačenje tistega, kar se bo takrat doga- jalo. Prvič okoli delovne sobote: vaja se izvaja povsod po prej sprejetih načrtih ne glede na to ali bo v delovni organizaciji uradni delovni dan ali ne. Drugo: na ta dan ne glede na odločitev OZD in posameznih tozd bodo delale šole (srednje in osnovne po posebnem programu) in vrtci! Oboji se po potrebi vključujejo tudi v akcije lastne krajevne skupnosti, če je tako v programih zapisano in sprejeto. V nedeljo so na vrsti zlasti krajevne skupnosti, kjer pa so znova vključeni vsi tisti, ki bi morali biti ob pri- meru vojne ali posebne elementarne ne- sreče. Vaja bo praktičen preizkus vsega tiste- ga, česar se premalo zavedamo - kako bi ukrepali, če bi do česa prišlo! Živimo v izobilju in si mislimo, da nas nič ne more presenetiti! To pa ni res! Vaja zato ne bo igra, ampak ena izmed akcij v naporih, da še bolj utrdimo naš obrambni načrt in družbeno samozaščito. V takšni vaji je me- sto za nas vse, zato jo je treba tako tudi jemati. Resno, predano, zavzeto in s pogle- dom naprej. T. VRABL celje SPET SEJEMSKO MESTO Na pragu dvanajste mednarodne sejemske prireditve Celje ohranja svojo obrtno sejemsko tradicijo. Jutri bo- do v hali Golovca odprli dva- najsti medncirodni sejem obrti in opreme za obrt. Za- čenja se prava celjska sejem- ska jesen, tista, ki prinaša tu- di nov in živahnejši utrip v mesto ob Savinji, tista, ki mu prinaša tudi ime in sloves pomembnega sejemskega mesta. Ne le doma, tudi v mednarodnem merilu. Že lanski, enajsti, sejem obrti in opreme za obrt je stopil na pot specializacije. Letos bo prav tako. Tudi to- krat nekaj pomembnih pou- darkov, Prvi je v tem, da bo prednjačilo samostojno osebno delo v obrti. Družbe- ni sektor letos izostaja. če- prav mu vrata niso zaprta. Zato organizatorji računajo, da bo prihodnje leto druga- če, da bo sejem prav po za- slugi družbenega sektorja obrti dosegel večji obseg. Si- cer pa se ne glede na to le pojavlja delitev med kranj- skim in celjskim sejmom. Ta ločnica je letos najmočnejša. In kakšna bo v prihodnje? Pomembna je skrb, ki jo prinaša Celjski sejem na po- dročju inovacijske dejavno- sti v obrti, v samostojnem osebnem delu. Gre za sktiv- nost, ki dobiva tudi v zaseb- ni obrti vse pomembnejše mesto. Zato se je otganizator sejma odločil za novo spod- budo na tej poti, tudi za raz- pis nagradnega natečaja. Prvi rezultati kažejo, da je pobuda naletela na plodna tla. Demostracija strojev, opreme in pripomočkov za potrebe obrti je prva gotovo poglavje, ki tudi letos izsto- pa v sejemskem programu. Ne le zavoljo domačih proiz- vajalcev in ponudnikov opreme, marveč tudi zaradi tujcev, ki tokrat prihajajo iz štirih držav. Ob osrednjih razstavah oziroma razstavi na površini 4.500 kvadratnih metrov v hali in zunaj dvorane Golov- ca, se bo zvrstila še dolga vrsta tako imenovanih spremljajočih, ki po svoji vsebini in namenu samo do- polnjujejo celotno prireditev in ji dajejo pravzaprav zna- čilni pečat. Na vsak način pa je tudi ta celjska sejemska prireditev priložnost za afirmacijo ob- činskih združenj obrtnikov, za uveljavitev dela in vloge Obrtnih zadrug in podobno. Če je dal lanski Celjski sejem' pobudo za ustanovitev mno- gih občinskih Združenj obrt- nikov, potem je letošnji pri- ložnost za njihovo uveljavi- tev v širšem krogu. Celje bo živelo svoje se- jemsko življenje polnih de- set dni. V tem času naj bi v mesto prišlo najmanj okoli 120.000 ljudi. Prišli bodo v mesto, ki jih pozdravlja in izreka dobrodošlico. M. B02IC ZLATO PRIZNANJE ZA TITA Zveza lovskih družin Celje je uvedla pri svojem delovanju tudi takoimenovana zla- ta priznanja za svoje člane. Dobijo jih lab- ko le lovci, ki so sodelovali v narodnoosvo- bodilnem boju, se že takrat, posebno pa še po vojni, zavzemali za razvoj in novo vlogo lovstva v socialistični samoupravni družbi. V ponedeljek je posebna delegacija Zve- ze lovskih družin Celja (ZvMie Vidic. Vid Jerič in Milan Batistič) na predsedstvu SRS izročila zlato priznanje in listino o častnem članstvu v oseminštiridesetili lovskih družinah na celjskem območja,, zat predsednika Tita. Priznanje tovrstnega pomena so lovci Zveze lovskih družia Celja, ovedli ob 3A- letnici lovstva v socialistični Jugoslaviji,, ko so pričeli s prizadevanji za aove orfnanr v lovstvu. PRIREJA modno revijo dne 22.9. ob 2Q uri voditelj: MILANKA BAVCON nastopa: MARJAN MISE z ansamblom 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 Pogled na skupino borcev Pete prekomorske brigade na zboru pred Muzejem revolucije. FOTO: T. TAVCAE celje DRABOCEN PRISPEVEK 35 let V. Prekomorske brigade v počastitev letošnjih re- volucionarnih jubilejev in 35-letnice ustanovitve Pete prelcomorske brigade so se v soboto že tretjič v zadnjih desetih letih zbrali v Celju borci te partizanske enote. Bilo jih je blizu 1.000! Prišli so z vseh koncev in krajev naše republike, s Primorske, Gorenjske, Štajerske in Ko- roške. Znova so se zbrali v svojem Celju, ki jim je pred desetimi leti dalo domicil. Imeli so pester program. Že dopoldne, takoj po zboru, so odprli v Muzeju revolucije razstavo o nastanku in bor- beni poti te brigade, ki so jo sestavljali mladi fantje s te- daj okupiranih predelov Slo- venije, ki so bili prisilno mo- bilizirani v sovražnikove enote, pa niso hoteli postati janičarji, marveč so se preda- li zahodnim zaveznikom in potem v Italiji, v Gravini, ustanovili prekomorsko bri- gado. Peta je bila zadnja med njimi. Na prvem zboru, pred Mu- zejem revolucije, jih je v ime- nu Celja pozdravil predse- dnik Občinskega odbora Zveze borcev, Peter Sprajc, nekaj pesmi pa je zapel tudi Komorni moški zbor. Takoj za tem so se v dolgi koloni podali na Otok, v Uli- co Pete prekomorske briga- de, kjer je komandant Stane Mahne odkril spominsko obeležje vsem 263 padlim borcem te enote. Ob tej pri- ložnosti je spregovoril borec te brigade in pesnik Jože Smit, ki je znova poudaril, da so se vsi borci te enote odzvali klicu srca in domovi- ne in se pridružili partizan- skim enotam, četudi njihova pot ni bila lahka. In končno so se znova zbrali v telovadnici Tehniške šole, kjer je najprej govoril predsednik Izvršnega sveta celjske občinske skupščine Venčeslav Zalezina, ki je bri- gadi izročil tudi grb Celja. Zdaj sta pred borce stopila še komandant brigade Stane Mahne in predsednik osred- njega odbora prekomorskih brigad, dr. Franc Hočevar. Oba sta poudarila velik delež borcev Pete prekomorske brigade v bojih za osvobodi- tev domovine. Najprej so imeli pomembno vlogo pri čuvanju komunikacij v Dal- maciji, zatem so se borili za Gospič in končno zadrževali sovražnika, ki je hotel v zad- njem času pred koncem voj- ne znova vdreti na osvoboje- na ozemlja Dolenjske in Bele krajine. In končno so tudi borci Pete prekomorske bri- gade žrtvovali svoja življenja za osvoboditev Ljubljane. Četudi je bila borbena pot Pete prekomorske brigade kratka, je opravila svojo na- logo in dala v skupni borbi za svobodo dragocen prispe- vek. M. BOŽIC ZRVS CELJE: PRED AKCIJO! Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v Celju je za danes popoldne sklicala izredno pomembno sejo predsedstva, na katero so vabljeni tudi vsi predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij ZRVS. Predsedstvo ZRVS Celje pričakuje na današnji seji polno- številno udeležbo, saj gre za zadnje priprave te družbene organizacije pred akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Člani ZRVS so bili že pri dosedanjem delu izredno aktivno vklju- čeni v okviru svojih krajevnih organizacij oziroma skupno- sti in že danes lahko ugotovimo, da bodo rezervni vojaški starešine nosili marsikje največje breme v akciji NNNP. Prejšnji teden se je že sestal sekretariat, naslednjo sejo predsedstva Občinske konference ZRVS Celje pa so predvi- deli za 1. oktober. UM AMADEO DOLENC »Zavedam se odgovor- nosti, ki sem jo sprejel. Ta je velika, kajti kot predse- dnik celjske Gobarske družine moram nadalje- vati delo, ki ga je začel dosedanji predsednik Janko Ževart. Se pravi dobro, uspešno...* Da, celjska Gobarska družina je dobila svojega novega predsednika. Člo- veka, ki je prav tako pre- dan naravi in ki mu gobe pomenijo dragocen svet. Brez zavzetosti, brez osebnega odnosa do lepe narave, tu seveda ne gre. Ljubezen do gob pa ima seveda v tem poglavju svoje posebno mesto. Amadeo Dolenc se je gobam zapisal že kot otrok. »Po zaslugi starega oče- ta sem spoznal lepoto gozdov in posebne užit- ke, kadar iščeš in najdeš gobo. Takrat smo stanovali na Rečici ob Savinji. S starim očetom sva šla v gozd. Po gobe. Ko sva ta- ko hodila, mu je korak naenkrat zastal. Nekaj je videl. Pa ni šel naprej. Pojdi naprej, mi je rekel, in poišči gobe. Ali si lah- ko mislite, kakšne so bile moje oči, ko sem na enem mestu našel štiriinšestde- set jurčkov. Tedaj me je zagrabilo in od takrat na- prej sem gobar...« Prijetno ga je poslušati v pripovedovanju. Gor- njesavinjskega naglasa ne skriva. Kaže, da se ljubezen do gob prenaša v Dolenčevi družini iz roda v rod. Zdaj tudi že njegov šestletni si- nek brska za gobami. In ne samo to, oče mu poma- ga, da jih tudi spoznava. In pozna jih vsaj okoli dvajset vrst! Amadeo Dolenc (29 let) je vodja skladišča v te- meljni organizaciji zdru- ženega dela Grafika v Cinkarni. Delo je vseka- kor prva obveznost, dru- ga v prostem času pa so gobe in humor, satira. Tu- di to je podedovana last- nost. Kdo ve, koliko pikrih je že izrekel in napisal na ra- čun slabosti, ki jih sreču- jemo v življenju. Njegova »poročila*, ki jih zasledi- mo v časopisih, tudi v na- šem tedniku, so izvirna, ostra in nikoli žaljiva. In vendar se v kramlja- nju vselej rad vrača k go- bam. »Vprašali ste me, koli- ko jih poznam. Najmanj sto vrst. Tudi v tem je do- kaz, da se z gobarstvom ukvarjam že zelo dolgo. V Gobarski družini.se zavzemamo, da bi imeli čim več članov, da bi ime- li tudi čim več pravih go- barjev, tistih, ki gob, če jih ne poznajo, ne bodo uničevali, brcali, marveč jih pustili pri miru. Pa tu- di sicer je delo naše druži- ne usmerjeno v to, da se člani na sestankih in izle- tih v gozdove predvsem seznanjamo z gobami. S tem delom bi morali pričeti že v šolah. Mlade ' bi morali navajati na to, kar delamo zdaj. Seveda pa bi se s spoznavanjem gob, pravilnim nabira- njem in drugim, morali ukvarjati tudi planinci in taborniki. Vsi ti so močno navezani na naravo, so tu- di njeni čuvarji. Skratka, ne samo gobarji, vsi, ki nam je za urejeno, čisto in zdravo okolje, bi se mora- li zavzeti tudi za naše goz- dove in za gobe v njih...» MILAN BOŽiC JUTRI ODPRTA SPOMINSKA SOBA Jutri popoldne bodo v Joštovem mlinu odprli spominsko sobo, ki naj bi po svoji opremljenosti spominjala na tiste čase, ko so se v mlinu zbirali komunisti. Soba bo odpr- ta v pritličju in ne bo tista »prava«, saj soba, ki so ji pravili »komintema« je v drugem nadstropju mlina in bi bil dohod do nje ote- žen. Objavljamo pa danes risbo slovenskega aka- demskega slikarja Doreta Klemenčiča-Maja, ki je tudi nmogo bival in delal v mlinu. Risba prikazuje »komintemo«, kjer je naj- več časa preživel ^anjo Vrunč-Buzdo. Nad poste- ljo in pianinom se lepo vi- di Marxova slika. V tej so- PROGRAM ZA SOBOTO Osrednja proslava v po- častitev letošnjih partij- skih, skojevskih in sindi- kalnih jubilejev ter oblet- nice 2. partijske konfe- rence v Joštovem mlinu se bo pričela ob 11. uri na dvorišču AVTO CELJE v Medlogu. Proslavo bo pričel in pozdravil goste in udele- žence množičnega zbora sekretar občinske konfe- rence ZK Celje Aleš Ilc. Slavnostni govornik bo ANDREJ MARINC, član predsedstva CK ZKJ. V kulturnem sporedu sodelujejo: Mešani pev- ski zbor France Prešeren pod vodstvom Edija Gor- šiča. Mešani pevski zbor Gi- mnazije Celje pod vod- stvom Edija Goršiča. Recitatorji kulturnou- metniškega društva Zarja Trnovi je Godba na pihala Želez- ničarskega prosvetnega društva France Prešeren, Celje Plesno gledališče Celje Folklorna skupina »France Prešeren« Celje Dijaki celjskih srednjih šol bi so bile domišljene in izrečene mnoge po- membne odločitve za re- volucionarni boj proti iz- koriščevalcem pred voj- no in za boj proti njim in okupatorju med samim NOB. V sobi, ki jo bodo sve- čano odprli jutri popol- dne, bodo fotodokumenti iz let pred drugo svetov- no vojno, nekaj predme- tov in morda jim bo celo uspelo postaviti tkalni stroj, na kakršnem so de- lali v rdeči tkalnici. Celot- no obnovo mlina in sobe so v mnogočem omogoči- li ob Muzeju revolucije, Melču in Darinki Joštovi tudi delavci Zavoda za spomeniško varstvo v Ce- lju, ki so v zadnjem času opravili mnogo pomemb- nih del, med njimi tudi obnovo rojstne hiše Tito- ve mame v Trebčah. Jutri popoldne bo pri Joštovem mlinu sveča- nost, ki se je bodo udele- žili gostje, revolucionarji, ki so bili pred štirideseti- mi leti v mlinu, udeležen- ci konference, najvidnejši predstavniki družbeno- političnih organizacij Slo- venije in celjskega ob- močja. Mladi domače kra- jevne skupnosti so v so- delovanju z mladimi iz Šentjurja pripravili pod vodstvom Darinke Jošto- ve tudi krajši otvoritveni program. Zdaj je že tudi okoli mlina vse priprav- ljeno. Pri urejanju so se izkazali tudi rnladi iz vrt- narske šole. Jutri torej prva slovesnost pri Jošto- vem mlinu, ki je v bistvu uvod v sobotno osrednjo proslavo. Po jutrišnji otvoritveni slovesnosti pripravlja krajevna skup- nost Medlog miting pred mlinom. D. MEDVED celje O CINKARNI Na občinski skupščini Delegate vseh treh zborov čaka na prvem zasedanju Občinske skupščine po po- čitnicah, v torek, 25. t. m. (družbenopolitični zbor) in v petek, 28. septembra (zbor združenega dela in zbor kra- jevnih skupnosti) veliko od- govornega dela. 2e na začetku bodo raz- pravljali o smernicah in mož- nostih razvoja občine v na- slednjem srednjeročnem ob- dobju, od 1981. do 1985. leta. Tudi ocena izvajanja družbe- nega plana občine v prvem polletju letošnjega leta bo prav gotovo opozorila na mnoge naloge. Tokrat prihaja na dnevni red znova aktualno vpraša- nje - ekonomska in ekološka sanacija Cinkarne in v tej zvezi tudi odločitev o poroš- tvu za posojilo, ki ga bo sicer najela Temeljna organizacija za proizvodnjo titanovega belila za kritje financiranja la stne ekološke sanacije. V tem primeru gre za skupno akcijo Celja in republike in za republiški delež, ki bo v tem primeru trikrat večji od celjskega. Pomembnih vprašanj, ki prihajajo tokrat pred delega- te celjske občinske skupšči- ne, pa s tem ni konec. Tu je še predlog družbenega dogo- vora o združevanju sredstev za modernizacijo in dogradi- tev objektov specialistično ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra, pa nekaj predlogov urbanistične vsebine itd. MB §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 spomenik slavku šlandru SIMBOL SLOGE ie naprej v skupne akcije Tako bi lahko zapisali za jpomenik narodnemu hero- ju,, revolucionarju in borcu Slavku Slandru, ki je bil ro- jen 20. junija 1909 v Latkovi vasi pri Preboldu in katerega so pred dnevi odkrili v vojaš- nici »Jožeta Meniha-Rajka« v Celju. Letos je 6. avgusta minilo natanko 36 let, kar so ustanovili »Slandrovo briga- do«, ob obletnici tega po- membnega jubileja pa so se zbrali na dvorišču celjske vo- jašnice nekdanji borci ter prisostvovali odkritju Slan- drovega spomenika, ki ga je med služenjem vojaškega ro- ka v Celju izdelal akademski Icipar Jože Suhi. Odkritje spominskega obeležja narodnemu heroju, Ici je kot vsa podobna obelež- ja kažipot na naprej, je opra- vil prvi komandant te briga- de narodni heroj Janko Se- Icirnik-Simon. V slavnost- nem govoru je govoril o na"- stanku brigade ter njenem pomenu v naši NOB in o Slavku Slandru. Spominsko obeležje je sad skupnih prizadevanj med pripadniki JLA in občani na ohranjanju tradicij NOE. Ta- ko so pokrovitelji slavnosti bile občinske občine Celja, Žalca, Mozirja in Velenja pa seveda delovne organizacije Ingrad, SRC Golovec, Libe- la, KIL Liboje, Aurea in Zla- tarne. Tudi kulturni pro- gram je bil pripravljen »z ro- ko v roki« med pripadniki JLA in mladino celjske obči- ne. V imenu celjske vojašni- ce »Jožeta Meniha-Rajka« je Nikola Mitrič povedal, da je tudi odkritje spominskega obeležja Slavku Slandru v srcu njihove vojašnice dopri- nos k temu, da skupaj oboji, tako pripadniki JLA kot »ci- vili« nadaljujemo bitko po varnosti in miru. Bilo je to lepo, nepozabno srečanje, ki je obveznost za nadaljnje skupne akcije. TONE VRABL seja okzk laško Komite občinske kon- ference Zveze komuni- stov Laško sklicuje sejo konference na kateri bo- do razpravljali o nalogah, ki izhajajo iz sedanjega družbenoekonomskega trenutka in ocene pollet- nih rezultatov gospodar- jenja v občini. Teža vsebine razprave in sklepov se bo nanašala na najbolj aktualna vpra- šanja kot so delitev oseb- nih dohodkov povezano z rastjo produktivnosti, problemi likvidnosti, ra- zvojne politike z vsemi problemi na področju in- vesticij. Celoten splet vprašanj bo obravnavan v skladu z uresničevanjem zakona o združenem delu in položaja delavca. Vse- kakor bodo izpostavljene tiste OZD, ki že dalj časa poslujejo na meji renta- bilnosti. o tem problemu bo na- slednji teden tudi raz- pravljala skupščina na za- sedanju vseh treh zborov 26. oz. 28. septembra. Na tokratni seji bo sprejeta tudi delovna usmeritev občinske orga- nizacije ZK v jesensko- zimskem obdobju. F. LAPORNIK KONJICE: »UP« NA TRŽIŠČU ZR NEMČIJE »Borov program« konjiškega Lesno-industrijskega po- djetja je po mnenju predstavništva Slovenijalesa v Zvezni republiki Nemčiji na tamkajšnjem tržišču ocenjen kot eden najkvalitetnejših in najbolj zanimivih, pa čeprav zaradi ro- kov dobave niso najbolj zadovoljni. Vsekakor gre za laskavo priznanje poznavalcev, ki dobi ob dobrih gospodarskih rezultatih tega konjiškega lesarskega pdoetja - saj med redkimi »lesarji« na celjskem območju in v Sloveniji ne poznajo težav z izgubami - še svojo posebno, a logično težo. Pohvalijo pa se konjiški »Lipovci« še z izredno ugodnim razmerjem med uvozom in izvozom, saj praktično samo izvažajo, pri čemer »pridelajo« dosti prepotrebnih de- viz. MITJA UMNIK ZA BOLJŠE DELO DELEGACIJ Včeraj zjutraj je bila v Celju 2. seja sveta za družbenopoli- tični sistem pri OK SZDL Celje, ki ga vodi Stane Mele. Ob edini, a temeljiti točki dnevnega reda, je tekla beseda o smernicah za boljše delo delegacij, uvodne misli za razpravo pa je podal Janko Poklič. konjiška zk ocena gospodar- skih gibanj Konjiški komunisti so v ponedeljek na 9. seji ob- činske konference ocenili gospodarska gibanja v občini za prvo polletje. 1979. Čeprav so na sploš- no gospodarski rezultati v občini ugodni, so opo- zorili na pomen temeljite- ga obravnavanja perio- dičnih in zaključnih raču- nov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, saj je le na tej osnovi mogoče celovito in kritič- no oceniti gospodarjenja in možnosti razporejeinja celotnega prihodka v skladu s potrebami in sprejetimi obeznostmi ter se dobro odločati v vseh primerih motenj v gospo- darjenju. celje GRAOlU SO TUDI SEBE Franc Leskošek^Luka častni čian ingrada člani delovnega kolektiva Ingrada so lepo počastili dvajsetletni jubilej delovne organizacije. Ob zaključku, v petek, je bil v dvorani Golov- ca še zbor kolektiva, katere- ga so se udeležili tudi član sveta federacije Franc Le- skošek-Luka, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, predstavniki Gospo- darske zbornice Slovenije, republiškega odbora sindi- kata gradbenih delavcev in drugi. Slavnost je pričel predse- dnik delavskega sveta delov- ne organizacije Franc Vrbnjak, ki je orisal delovno pot kolektiva in poudaril hi- tro rast, ki se kaže tudi v tem, da danes delavci Ingrada na- pravijo za desetkrat več, kot so pred dvajsetimi leti, četu- di je kolektiv le za tretjino močnejši. »Toda,« je pouda- ril Franc Vrbnjak, »v tem ča- su nismo gradili le številnih objektov, marveč tudi sebe.« Kot slavnostni govornik je nastopil Vinko Hafner, ki je kolektivu Ingrada najprej čestital za dosežene uspehe, v tem pa poudaril, da bo tre- ba zdaj nadaljevati začeto delo. V tej 2rvezi je opozoril na mesto Ingrada tudi v Gi- possu, kjer je prav tako moč napraviti več za specializaci- jo dela, torej za večje delov- ne učinke. In ne gre samo za to, gre prav tako za utrditev vloge delavca kot samou- pravljalca. »To ni parola,« je dejal Vinko Hafner, »to je podlaga, da se bo delavec uveljavil kot nosilec našega družbenega razvoja.« V nadaljevanju je opozoril na položaj gospodarstva pri nas sploh in v tem tudi na gradbeništvo, ki je v sploš- nih gospodarskih gibanjih še posebej občutljivo. »Zato ni naključje, če je zlasti gradbe- ni delavec močno zainteresi- ran za večjo gospodarsko stabilnost, za umiritev go- spodarstva,« je zaključil to misel Vinko Hafner. Udeleženci velike proslave so si zatem ogledali film o delu in življenju Ingrada. Na filmskem traku so bili pov- zeti vsi pomembni dogodki in velika razsežnost dela tega kolektiva. Tudi uspešnost. Slavnostni zbor so izkori- stili še za to, da so Franca Leskoška-Luko proglasili za prvega častnega člana kolek- tiva, tudi v zahvalo za sode- lovanje pri ustanavljanju In- grada. Zato so mu izročili po- sebno listino in priznanje In- grada. Delovni jubilej Ingrada pa je počastil še Republiški od- bor sindikata gradbenih de- lavcev Slovenije, ki je naj- večjemu celjskemu gradbe- nemu kolektivu podeUl po- sebno priznanje za dosežene uspehe in sodelovanja na sindikalnem področju. M. BOŽIC SREČANJE KOMUNISTOV V STRANICAH Pred kratkim so se pri šoli v Stranicah zbrali komunisti iz konjiške občine. Na proslavi so sodelovali tudi šolski otroci, pionirji: s pozdravom in deklamacijo. Tega srečanja so bili veseli zlasti pičnirji, saj so se v letošnjem jubilejnem letu podrobneje seznanili z delom nekdanjih Skojevcev. Obiskali so jih tudi na domovih in beseda je tekla o dogodkih med vojno in podobno. Iz Stranic je padlo 23 partizanov v borbi za svobodo. Srečanja komunistov konjiške občine v Stranicah so biU veseli pionirji in krajani, zato so jim zaželeli veliko uspehov pri nadaljnjem delu. JASMINA BORNSEK, učenka osnovne šole Glavni direktor Ingrada, dipl. inž. Marjan Prelec, izroča Francu Leskošku-Luki listino o imenovanju za prvega častnega člana kolektiva. Na levi predsednik delavskega sveta delovne organizacija Ingrada, Franc Vrbnjak. ČLOVEŠTVO NA VZHODNI REKI Pred dnevi so se predstavniki sko- raj vsega človeštva zbrali vNew Tor- ku, na East Riverju (Vzhodni reki), kjer stoji palača organizacije združe- nih narodov. Začelo se je 34. redno zasedanje generalne skupščine sve- tovne organizacije. Letošnje zasedanje bo potekalo v posebno zapletenih okoliščinah, če- prav mednarodne razmere niti ob enem dosedanjem zasedanju niso bile enostavne. OZN ima zdaj že 151 čla- nic, kar pomeni, da se je njihovo šte- vilo od ustanovitve kar trikrat pove- čalo. Če bodo na letošnjem zasedanju sprejeli še eno članico, bo število mednarodno organiziranih držav še naraslo in OZN bo doživela še eno stopnico naprej v svoji univerzalno- sti, v svojem zajemanju celotnega človeštva. Zasedanje bo trajalo tedne in mesece, saj obsega dnevni red nič manj kot 127 točk. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je pred dnevi objavil letno poročilo o delu svetovne organizaci- je, v katerem je orisal svetovni polo- žaj in najbolj pereča vprašanja v sve- tu. Waldheim je o tem govoril tudi na šesti konferenci neuvrščenih dežel v Havani. Po njegovi oceni položaj v svetu še nikoli ni bil tako zapleten, kot je zdaj in ujMraba sile je v med- narodnih odnosih zelo razširjena. Na svetovni »lestvici* vidi generalni se- kretar dva skrajna konca in vse bolj ustvarjalno sredino. Na enem koncu so najrazvitejše države, ki imajo ogromno moč in so dobro oborožene; med njimi nastajajo zapleteni od- nosi, ki so zastrupljeni s sumničenji in z nezaupanjem. Na drugem koncu pa so najrevnejše dežele in ljudstva, ki se komaj preživljajo; te so zaradi revščine in nereševanja gospodar- skih vprašanj v svetu ogorčene nad svojim položajem in zapravljanjem sredstev v drugih delih sveta. Med tema dvema skrajnostima pa so po mnenju Kurta Waldheima mnoge srednje in manjše države, ki so v ok- viru OZN ali drugega združevanja ra- zvile čut za odgovorno sodelovanje pri perečih svetovnih vprašanjih. Ge- neralni sekretar poudarja, da je prav gibanje neuvrščenih primer takih po- zitivnih teženj in da je to »eno od največjih upov in jamstev za priho- dnost*. To je brez dvoma dobra ozna- ka prizadevanj neuvrščenih držav in njihovega gibanja. Od vprašanj, ki jih bodo obravna- vali na 34. zasedanju generalne skup- ščine OZN so pomembna predvsem tista, ki se nanašajo na najširše in najtrdovratnejše svetovne probleme, kot so vprašanja varnosti in miru, oboroževanja oziroma razorožitve, predvsem pa vprašanja svetovnega gospodarskega reda. Vsa ta vpraša- nja so izredno pereča in njihovo reše- vanje napreduje zelo počasi ali pa sploh ne. Slabo je, da posamezne dr- žave, tudi članice OZN, pri zagotav- ljanju svojih interesov še vedno upo- rabljajo silo, pa naj bo oboroženo voj- sko, politične pritiske ali gospodar- ske sankcije. To se dogaja v več delih sveta: tako v južnem delu Afrike, na Bližnjem vzhodu, v Zahodni Sahari, v jugovzhodni Aziji in še marsikje. Tekma v oboroževanju narašča - s tem pa tudi nevarnost, da bi se nako- pičeno orožje kdaj uporabilo, in eko- nomska škoda, saj gredo za oborože- vanje sredstva in človekovo delo, ki bi bilo nujno potrebno drugod. Še ve- dno ni nobenega pravega napredka pri reševanju problema med Seve- rom in Jugom, to je med bogatimi in revnimi. Revni se ne bodo nikoli spri- jaznili s svojim položajem - obratno, vsak dan so bolj nezadovoljni, saj je njihov položaj tudi vsak dan slabši. Le redke dežele v razvoju so storile korak naprej, predvsem pa tiste, ki imajo nafto. Na drugi strani pa tudi razviti ne storijo ničesar, kar bi na- znanilo vsaj njihovo resno priprav- ljenost, da mislijo resno sodelovati pri reševanju tako njihovega kot sve- tovnega problema. S tem pa seveda dnevni red na Vzhodni reki ne bo izčrpan. Posebno razburljiva bo najbrž razprava o po- sameznih kriznih žariščih v svetu, o sporih med posameznimi državami in o možnostih za njihovo poravnavo. Neuvrščene dežele, ki so se za svojo politiko in akcijo dogovorile v Hava- ni, čakajo tudi vNew Yorku odgovor- ne naloge. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 U BOLJŠO PRESKRBO V KONJICAH v okviru trgovsko-go- stinske delovne organiza- cije Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic ima pomembno neposredno vlogo pri preskrbi prebi- valstva njen TOZD TR- GOVINA »DOM«, ki za- posluje 170 delavcev, pre- težno žensk, kot je sicer v trgovski stroki, njeno tr- govsko mrežo pa sestav- lja 25 poslovalnic. Po besedah direktorja tozda »DOM« Franja Janžiča je njihov največji problem nizka stopnja akumulacije, ki onemo- goča drznejše posege v razširitev in popestritev trgovske ponudbe. Prav zato so posnemanja vre- dni takšni načini sodelo- vanja s krajevnimi skup- nostmi, kot je prav sedaj primer v Žičah, kjer so krajani sami poprijeli s prostovoljnim delom za novo trgovino z manjšim bifejem. Tej pobudi kra- janov se je takoj pridružil še Dravinjski dom in vse kaže, da se bodo krajani Žič za praznik republike 29. novembra že veselili nove trgovine. Letos poleti so popol- noma preuredili trgovino v Zbelovem, prav tako z zglednim sodelovanjem krajevne skupnosti, sicer pa se glavne ambicije toz- da »DOM« in sploh Dra- vinjskega doma sučejo sedaj okrog blagovnice, ki bo našla svoje mesto v novi stanovanj sko-po- slovni zgradbi v središču Slovenskih Konjic. V tej blagovnici upajo pope- striti predvsem konfek- cij sko-tekstilno ponudbo, saj je sedanja tekstilna ponudba tudi po njiho- vem mnenju še vse pre- več »porazmetana« po manjših prodajalnah in ne more več zadovoljeva- ti vse zahtevnejšega ko- njiškega kupca. MITJA UMNIK PRAZNIK »POLZELE« 9. september praznuje ko- lektiv Tovarne nogavic »Pol- zela« na Polzeli svoj praznik v spomin na ta dan leta 1950, ko so stopili na pot samou- pravljanja. Za letošnji praz- nik sicer niso pripravili po- sebnih slovesnosti, zbrali so se le jubilantje, ki so prejeli tudi nagrade za 30, 20 in 10- letno delo. Vseh je bilo 104, od teh pa delajo 30 let že Zof- ka Hindl, Milena 2erak, Mar- jeta Smajs, Lidija Herodež, Ana Vasle, Marija Bizjak, Marija Sem, Marija Mežnar, Vladislav Svetlo, Lojzka Sa- lomon v TOZD Ženske no- gavice, Ana Lapu, Ana Ster- nad v TOZD Moške nogavi- ce ter Angela Vasle in Erna Kušnik v Delovni skupnosti skupnih služb. Za vse člane kolektiva je ob prazniku sindikat tovarne pripravil več izletov, med drugim tudi dva dvodnevna v Budimpešto in Crikvenico, ki jih je v zadovoljstvo izlet- nikov organiziralo TTG Ce- lje. Razen nekaterih izjem, ki pa nikoli ne izostanejo, so udeleženci izletov bili zelo zadovoljni in so s potepanj po domovini ali inozemstvu prinesli veliko prijetnih spo- minov. Menijo, da je tudi tak način praznovanja zelo ustrezen. Ob svojem prazni- ku pa si seveda želijo pred- vsem uspešnega dela, dobrih rezultatov gospodarjenja in smotern razvoj. TONE TAVCAR Predsednik CDS Stanko Novak podeljuje nagrado Mariji Sem in Marjeti Šmajs. izguba v tovarni traktorjev štore HITRO, ODGOVORNO Sveženj ukrepov /e pripravljen Gospodarski položaj v celjski občini ni rožnat. Prav v zadnjem času imamo opra- viti s ponovno oživitvijo pro- blemov nelikvidnosti, zao- strujejo se težave z repro- dukcijskim materialom, stvari okrog ekološke in eko- nomske sanacije Cinkarne se ne razvijajo v zaželenem ritmu, tovarna traktorjev v Storah proizvaja precejšnjo izgubo. Pa še bi lahko našteli nekaj »črnih točk« celjskega gospodarstva! Storski železarji, ki so se pred tremi leti spoprijeli s proizvodnjo traktorjev v kooperaciji z italijanskim Fiatom, so v hudih težavah. Znan je njihov delovni za- nos, pa tudi včasih trmasta vztrajnost, ki jih je pred mnogimi leti že uspela tudi z »družinsko pomočjo« Slo- venskih železarn izkopati iz težav. Ta tradicija nas sicer utegne navdajati z optimi- zmom, vendar ne smemo od- misliti krutih sedanjih ra- zmer gospodarjenja. Pamet- ni realizem nas mora preve- vati še posebej, če ukrepe za zdravljenje razmer preveč vežemo na pričakovanja si- stemskih rešitev v okviru fe- deracije. To misel s poudarkom smo lahko zasledili v razgo- voru z najvišjimi predstavni- ki slovenskih sindikatov med obiskom v Storah. V tozdu tovarna traktorjev in vsej železarni se dobro za- vedajo, da izgube v seda- njem obsegu ne morejo več dolgo »proizvajati«; tudi medtozdovska solidarnost sčasoma utrpi lahko veliko škode, razvojni pogled de- lovne organizacije se lahko preveč zamegli... Pripravili so že zajeten sveženj ukre- pov, s katerim računajo zmanjšati oziroma odpraviti izgubo v proizvodnji traktor- jev. Največ realnih učinkov lahko pričakujemo od notra- njih ukrepov, med katerimi so bolje urejeni kooperant- ski odnosi na prvem mestu; ob tem je treba preiti na te- koče mesečno poslovanje, kot je logična tudi rešitev ne- katerih ozkih grl v proizvod- nji in pri skladiščenju. Glede na pomen meddr- žavne gospodarske koopera- cije z Italijo, bo Fiat ve^etno moral še kaj primakniti, ali s korekcijo cene, ki jo zaen- krat pogojuje s korekcijo ce- ne s strani federacije, ali z nekaterimi nujnimi kompo- nentami traktorskega proiz- vodnega programa, ki jih štorski proizvajalec zaenkrat po visokih cenah dobavlja od svojih bolj ali manj po- slovno nediscipliniranih kooperantov. Finančni zne- sek traktorske izgube se bo kmalu lahko zmanjšal tudi s poračunom zaostanka iz na- slova izvozne subvencije, še bolj pa bi se lahko, če štorski železarji uspejo doseči carin- ske razbremenitve. Situacija torej ni brezizho- dna, zahteva pa takojšnje in dolgoročnejše rešitve! MITJA UMNIK hotel prebold ORJEKTIVNE TEŽAVE So za izgubo krivi tudi notranji odnosi? z letošnjim letom so v ok- viru SOZD Hmezad usta- novili DO Gostinstvo turi- zem, ki združuje TOZD Sa- mopostrežno restavracijo Celje, TOZD Hotel Prebold in TOZD Hmeljar Žalec. De- lovna organizacija je polletje solidno zaključila, visoka iz- guba pa je nastala v prebold- skem hotelu. Resnici na lju- bo, to marsikoga niti ni pre- senetilo, saj je nastopilo mnogo objektivnih težav, vendar samo objektivnih. Iz- gubo so zabeležili že v prvem tromesečju in takoj so pri- pravili sanacijski program, ki ni obrodil sadov. V letoš- njem polletju je bil celotni obseg poslovanja za osem odstotkov manjši kot v ena- kem obdobju lansko leto. porabljena sredstva so se po- večala za 7 odstotkov, rezul- tat tega pa je le 68% ustvarje- nega dohodka v primerjavi z letom 1978. Izguba v polletju je znašala okrog 1,8 milijona dinarjev. V hotelu trdijo in tako so menili tudi na seji Izvršnega sveta, da vedno slabši gospo- darski rezultati slabo vpliva- jo na notranje odnose v ko- lektivu. Zmanjšala se je de- lovna disciplina in kakovost storitev. Keramična indu- strija iz Liboj je odpovedala dobavo malic, kar se je v ce- lotnem prihodku poznalo za 1,8 milijona dinarjev. Pro- met pijač in a la carte hrane se je realno zmanjšal za 10 odstotkov. Vzroke za to je treba iskati v splošni gospp- darski situaciji, ki delovnim organizacijam narekuje var- čevanje pri reprezentanci, zmanjšani investicijski de- javnosti na območju, spre- membah v prometnem reži- mu ter nezadovoljivi kako- vosti storitev oziroma po- nudbe, ki je povezana s po- manjkanjem kakovostnega kadra. Podobne vzroke je treba iskati tudi za izpad pre- nočitev, saj ne prihajajo več niti nekdanji gostje iz Dal- macije. Problem zase so se- veda kadrovske težave, s ka- terimi se srečujejo že od sa- mega začetka. Za delavce ni na voljo stanovanj, tu pa je še neusklajena rast prodaj- nih in nabavnih cen, ki se najbolj občuti pri prometu z malicami! Ob vsem skupaj ne gre pozabiti tega, da se je kolektiv bivšega TOZD Go- stinstvo odločil za gradnjo dejansko brez udeležbe last- nih sredstev, kar danes po- gojuje izredno visoke obresti za dane kredite, ki predstav- ljajo skoraj tretjino ustvarje- nega dohodka. Da bi stanje popravili, ko- likor se pač popraviti da, so v hotelu pripravili program ukrepov za odpravo oziroma zmanjšanje izgube, ki jih bo treba čim prej in čim bolj do- sledno izvajati. Če se bodo pokazali uspehi, potem seve- da ne bo več takšnih, ki bi trdili prav nasprotno, češ da slabi notranji odnosi vpliva- jo na slabše gospodarjenje. Navsezadnje se tudi v drugih hotelih srečujejo s podobni- mi objektivnimi težavami kot v Preboldu. JANEZ VEDENIK N OBISK DELEGACIJE VMUNCHNU Naš rojak Franci Cvet- ko nam je v imenu Slo- venskega kulturnega in športnega društva Tri- glav v Miinchnu sporočil jedrnato informacijo o obisku 28-članske dele- gacije gospodarskih in družbenopolitičnih orga- nizacij vseh osmih občin celjskega območja. Iz nje povzemamo, da je delega- cija poleg društva Triglav obiskala še nekatera predstavništva sloven- skih delovnih organizacij v Zvezni republiki Nem- čiji in tudi tovarno GO- RENJE-KORTING ELEKTRONIC GmbH & Co KG v Grassau. Na srečanju s predstav- niki društva Triglav so se seznanili z delom in pro- blemi društvenega življe- nja naših rojakov. Tudi si- cer se je večer spremenil v prijeten, sproščen in odprt razgovor, zaradi ka- terega naši rojaki še pose- bej upajo, da takšen obisk ni bil zadnji. M. U. (NE) PLANSKO ZAMUJANJE! Temelji plana so eden najpomembnejših planskih aktov TOZD in osnova samoupravnega sistema plani- ranja, v katerim se ugotavljajo in določajo interesi tako znotraj temeljne organizacije kot tudi dohodkovna po- vezanost temeljne organizacije preko združevanja dela in sredstev z različnimi subjekti, s katerimi delavci temeljne organizacije v procesu družbene reproduk- cije uresničujejo svoje cilje. S smernicami za plan TOZD odločajo delavci o osnovnih in konkretnih, kvantificiranih usmeritvah ter drugih prostorskih, ekonomskih in socialnih pogo- jih dela in življenja. Z elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov določajo delavci svoje interese za usklajen ra- zvoj z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela, s katerimi so povezani in soodvisni pri ustvarja- nju dohodka - tako v delovni organizaciji, sozdu, SIS, banki in drugod, - glede pogojev dela in življenja v krajevni skupnosti in drugo. Po dogovorjenem postopku priprave srednjeroč- nega plana za obdobje 1981-1985 in sprejetem rokov- niku, je mesec september zadnji rok za sprejmanje smernic in elementov. Zadnji razgovor na sedežu celj- ske sindikalne organizacije, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč, pa je pokazal, da pri planiranju na vseh koncih in krajih zamujamo. Tako zamujamo celo pri mnogih pripravljalnih planskih delih, pri tako imenovani 1. fazi, pa čeprav je večina krajevnih skupnosti in tozdov konec junija vendarle sprejela vsaj sklepe o pripravi plana in delovnem programu. Kasnijo tudi analize ra- zvojnih možnosti, na osnovi katerih naj se izdelajo smernice in elementi. Namesto v septembru, bomo lahko veseli, če jih bomo sprejemali v edino še spre- jemljivem roku - oktobru! Pri tem je zanimivo, da še najmanj zamujajo v krajevnih skupnostih, nekatere med njimi so v Celju izpostavili celo kot vzgled, na primer tisto v Šmarnem v Rožni dolini. Slabo je rešeno vprašanje usposobljenosti strokov- nih kadrov za planiranje in tudi vseh delavcev, ki bi do najglobljega bistva morali razumeti pomen planiranja v združenem delu. Zmedo povečuje menda tudi množica planskih »preddokumentov«, slabo usklajevanje med posamez- nimi nosilci planiranja, kljub prizadevni inštruktaži sveta za gospodarstvo občinske skupščine Celje, pa predvsem stara miselnost, ki planiranju »niti v glavah, še manj pri delu« ne daje tistega pomena, ki mu v naši samoupravni praksi gre! Informacijsko bazo kot iztočnico za planiranje imajo naši tozdi kvečjemu še rsizvito v takšnem obsegu, kot jo zahteva »budno oko« družbene kontorle. Za povrhu pa kasni še republiški zavod za plan, ki je za junij obljubil anketo poslovnih planskih kazalcev, čeprav se bo morda zgodilo, da bodo v tozdih prav pri kazalcih o ceni bolj »izmišljali« kot pa razmišljali! MITJA UMNIK aero SVOJA ŠOLA za tiskarje. Hitra pot do kadrov Pomanjkanje delavcev v grafični stroki je iz leta v leto vse bolj pereče. S tem pro- blemom so se v preteklih le- tih srečevali tudi v Aeru - TOZD Grafika. Na razpisane štipendije za grafike pa se je prijavljalo vse manj kandi- datov. Tako je bilo še v šol- skem letu 1974/75 21 štipen- distov Aera vpisanih v Šol- skem centru tiska in papirja v Ljubljani, v šolskem letu 1978/79 pa le še pet. S temi kadri pa v TOZD Grafiki ne bi mogli pokriti vseh potreb po kvalificiranih grafikih, zlasti še, ker je fluktuacija teh kadrov iz leta v leto večja. Zato je v aprilu letos ka- drovska služba Aera na predlog TOZD Grafika in skladno s programom izo- braževanja za leto 1979 priče- la postopek za organizacijo in verifikacijo dislociranega oddelka poklicne grafične šole v Celju, ki je 3. septem- bra letos pričela z delom. Šo- lanje bo trajalo tri leta. Vsekakor je možnost šola- nja v bližini Celja pritegnila veliko večje število učencev kot sicer. Tako so v Aeru do začetka pouka formirali od- delek sedemindvajsetih učencev in učenk in sicer za poklic tiskar s ploskve (17 učencev) in tiskar za tisk z izbokline (10 učencev). Od- govornost za organizacijo in izvajanje teoretičnega pouka je prevzel Šolski center Bo- ris Kidrič v Celju, ki je dal oddelku na razpolago tudi svoje prostore. Praktični pouk je organiziran v TOZD Grafild, pouk pa bodo izvaja- li strokovni delavci te te- meljne organizacije. Po kon- čanem šolanju imajo vsi učenci zagotovljeno zaposli- tev v TOZD Grafiki. V Aeru upajo, da so na ta način našli učinkovito po^- da bodo v nekaj letih zado- stili potrebam po grafičnih delavcih. JANJA ZAVRSNIK §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 območje GOLTE LETOS ZAPRTE Xdruževanje sredstev za nadaijnjo izgradnjo centra problemi Rekreacijsko tu- rističnega centra Golte so znova v ospredju. Zdaj, in če bi želeli, da bi center zaživel le to zimo, najbrž v veliki zamudi. Tudi zanjo je opravi- čilo. Kot vselej. Vse doslej je bilo namreč odprto vpraša- nje, kdo bo upravljalec Golt. V zadnjem času se je na tem seznamu pojavljalo tudi ime Rudarsko elektroenerget- sicega kombinata v Velenju, pa je ostalo vse po starem. Torej, tudi v naprej kolektiv velenjske Rdeče dvorane. Na ponedeljkovem razgo- voru, ki ga je sklical svet ob- iin celjskega območja in nanj poleg drugih povabil tudi predstavnike delovnih kolektivov, ki imajo na Gol- teh, zraven hotela, depan- danse, so se besede vrtele zlasti okoli vprašanja, kako obnoviti Golte, kako jih zno- va usposobiti za življenje in kako zagotoviti pogoje za na- daljnje normalno delo cen- tra. Za takšno delo, ki bo ko- lektivu, ki bo upravljal Gol- te, zlasti pa infrastrukturne objekte in naprave, jamčilo normalno razvojno pot tudi v primeru poslovne izgube. Razprava je pokazala, da so Golte sestavni del turistič- nega gospodarstva Gornje Savinjske doline, da jih je treba vključiti v razvojne po- ti mozirske občine in zagoto- viti s pomočjo širše družbe- ne skupnosti sredstva za de- lo in nadaljnjo izgradnjo. Trenutno je v razpravi ta- ko imenovani minimalni program, ki naj poleg del za usposobitev gondolske žič- nice zagotovi tudi moderni- zacijo ceste od Moziiia, ozi- roma od odcepa proti Zekov- cu do Smihela, ureditev ce- ste do Planinskih Raven in ne nazadnje tudi sedežnico od Planinskih Raven do Mo- zirske koče. Seveda, na Pla- ninskih Ravneh tudi ustre- zen parkirni prostor. Dela za uresničitev tega načrta so v teku, seveda pa je vprašanje, kdaj bodo oprav- ljena. Časa ni veliko. Tudi vreme lahko ponagaja. Zato bolj držijo besede, da bodo letos Golte zaprte. Zlasti pa v svet pod Medvedjak ne bo vozila gondolska žičnica. In na dlani je, da sta tudi cesta oziroma sedežnica s šmihel- ske strani časovno odmak- njena. Le v izrednih prime- rih, če bi vsi napravili več, .kot bi lahko, bi uredili do zimske sezone to napravo. Toda, zaradi zanesljivosti rajši postavimo vprašaj, tudi za to nalogo. Prizadevanja za usposobi- tev Golt in za njihov nadalj- nji razvoj st) v teku. O tem bo v kratkem rsizpravljal tudi svet občin celjskega območ- ja. Dejstvo je, da bo treba te- mu centru zagotoviti širšo družbeno pomoč. Spet je v pripravi samoupravni spora- zum o združevanju dela in sredstev za nadaljnjo izgrad- njo rekreacijskega središča na Golteh. Po prvem načrtu naj bi v regiji zbrali vsako leto po okoli devet milijonov dinarjev, seveda pa so po- trebna tudi sredstva za začet- ni zagon, za sanacijo zdajš- njega stanja. Pri tem naj bi zlasti sodelovale štiri občine: Velenje, Mozirje, Žalec in Celje, s tem seveda, da bi se delež mozirske občine upo- števal pri gradnji oziroma modernizaciji ceste do Smi- hela. V tem okviru bo treba rešiti in razvozljati odnose med upravljalci depandans in centra na Golteh. Pomembna so nadalje pri- zadevanja, da naj bi velenj- ska Rdeča dvorana v bodoče upravljala le infrastrukturne objekte, medtem, ko bo ho- telski oziroma gostinski del vodil kolektiv Združenega gostinskega podjetja, prav tako v Velenju. ^^ Tudi sklepi ponedeljkove- ga razgovora gredo v to smer, zlasti odgovorno delo čaka kolektiv Rdeče dvora- ne, ki mora pripraviti sa- moupravni sporazum o zdru- ževanju dela in sredstev za izgradnjo Golt in ga finanč- no ovrednotiti, prav tako z deleži, ki bi jih naj dale obči- ne celjskega območja. M. BOŽiC ŠE O NALEPKAH JOŽE KUCER, načelnik Sveta za no- tranje zadeve Skupščine občine Celje: »Pri zahtevah za izdajo posebnih avto- mobilskih nalepk za vozila, ki bi lahko vozila tudi takrat, ko sicer ne smejo, se pojavljajo mnoge težave in predvsem neprijetnosti. Namen teh ukrepov v osnovi ni bil najbolje tolmačen, zato zdaj prihaja do težav. Problem je v tem, da mnogi pogoje imajo, potreb pa ne, vendar gredo mimo tega. Tu nastajajo težave. Pri »zahtevalnikih« po posebnih avto nalepkah so med organizacijami združenega dela zlasti tisti s posebnim družbenim pomenom, tu pa prevladuje- jo PTT, ŽTP, komunala, med ostalimi pa zlasti invalidi. Pri slednjih pa imajo priložnost dobiti stalno avto nalepko za vožnjo v vseh dneh samo tisti, katerim je priznana pravica do spremljevalca ali da imajo vozilo tako prilagojeno, da brez njega ne morejo na ustrezno pot, zača- sno dovolilnico pa dobijo tudi tisti inva- lidi, ki jih je treba prepeljati v recimo zdravniško oskrbo. Torej, dovolilnice za stalno vožnjo bodo dobili resnično samo tisti, ki so tako ali drugače po zakonu v to zajeti. Vsi ostali si morajo pomagati na drugačen način, tudi recimo v manj- ših kolektivih z zamenjavo registerskih tablic (solidarnostno sodelovanje!). Sproščeno je, da tisti, ki imajo dva avto- mobila s parno ali neparno številko ene- ga zamenjajo ter se tako vozijo vedno. Vse prošnje za te nesrečne nalepke mo- rajo biti pravilno in predvsem izredno natančno izpolnjene, kajti drugače jih ne bomo obravnavali pa še postopek se bo zavlekel. V celjski občini predvide- vamo, da bomo imeli okoli 800 posebnih nalepk za vsakodnevno vožnjo.« TV NISEM VEDEL, DA NE SMEM KRASTI... Po siU sodih in lihih dni sem oni dan v avtobusu za hrbtom slišal zanimiv pogovor. Pogovarjala sta se dva obrtnika o svojih izkušnjah glede predpi- sov, davkov, inšpekcij- skih služb in podobno. Bila sta nasršena, čeprav sta v določenih zadevah utegnila imeti prav. Prav gotovo pa nista imela prav, ko sta modro- vala, češ, občanu ni treba poznati vse pozitivne predpise in zakone, da so inšpekcijske službe zato, da napake odkrivajo in o pravilnosti postopka krši- telje opozarjajo. Najbrž je res, da je pre- ventivna dejavnost inš- pekcijskih služb ena od oblik humanih odnosov med posamezniki in družbo. Inšpektor, ki bo za vogalom prežal na na- pake in v danem trenut- ku: Hop Cefizelj!, skočil iz zasede. Se bolj pa je res, da ne- poznavanje predpisov in zakonskih določil niko- gar ne odveže odgovorno- sti za storjene napake. To velja tako za prekrške kot za kazenski zakonik. Vsak, ki opravlja neko dejavnost, ima kakšno dolžnost, mora vedeti za zakonske predpise, ki se tičejo predmeta njegove- ga delovanja, oziroma od- govornosti. Kajti! Kakor je že splošno znano, da je kraja kaznivo dejanje, bi vendar kdo lahko trdil, da tega ni ve- del in da zato ne more biti kaznovan. V strahu pred kaznijo bi malone vsak rad razglašal svojo neve- dnost. J. K. V _y samoupra vni sporazum o razvoju nege na domu ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM AkcUa Je v rokah patronažne siužbe Skromnim, a prepotrebnim zamet- kom nege na domu, ki ga je do zdaj izvajala patronažna sestra iz Doma upokojencev v Celju, sledi širše orga- niziran program v okviru Zdravstve- nega centra Celje, konkretno njihova patronažna služba. O tem ]e bil skle- njen tudi samoupravni sporazum, ki so ga podpisali občinska zdravstvena skupnost Celje, skupnost socialnega skrbstva, tozd Splošne medicine Celje, zdravstveni šolski center. Dom upoko- jencev, center za socialno delo in ob- činski odbor Rdečega križa. Uporabniki - varovanci so upraviče- ni do nege na domu kot bolniki ali kot ostareli nepokretni občani. Domača zdravniška oskrba, vključno s strokov- no in domačo nego omogoča, da jim ni potrebno zdravljenje v bolnišnici. Do- mača nega tudi omogoča nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na domu. Sem spadajo še tudi različna medicin- ska opravila, ne izključujejo pa tudi gospodinjskih opravil. Organizacija službe nege na dom je v rokah patronažne službe, ki bo delova- la v krajevnih skupnostih. Pomagal pa bo Zdravstveni šolski center, ki bo ob strokovnem vodstvu izvajal nego na domu v okviru svoje šolske dejavno- sti. V letošnjem letu bo nego na domu izvajalo šest negovalcev, v prihodnjem letu pa bodo zaposlili 20 negovalcev. Tako je že stekla ena izmed nalog, ki si jo je Socialistična zveza v Celju za- mislila v svojem akcijskem programu ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM. Teh akcij bo še več, terjale pa bodo prefinjen posluh, saj gre za ljudi, ki so na jesen življenja ostali bolni ali zdravi - sami. ZDENKA STOP AR pogovor z varilcem ZAOOVOUENJE Sodeioval Je na tekmovanju v tej številki pričenjamo z novo rubriko, v kateri bomo objavljali pogovore z delavci različnih poklicev. Za začetek predstavljamo Vlada Geršeka, varilca v Že- lezarni Store, sicer pa doma iz Celja. - Kako dolgo ste že zapo- sleni? - Že precej časa. Prej sem delal pri Emo, sedaj pa v že- lazarni Store. - Kako ste zadovoljni z delavnimi razmerami v to- varni? - Zadovoljen sem. Odnosi s sodelavci so v redu, le delo je bolj umazano. To pa ne predstavlja problema, saj imamo urejene kopalnice. - Pa prehrana? - Imamo družbeno pre- hrano, ta pa je včasih boljša, drugič slabša. - Ponavadi se vsi prito- žujemo, da imamo premalo denarja. Kako ste zadovolj- ni s plačo? - No ja, gre. Ce bi bila pa malo večja, tudi ne bi ško- dilo. - S čim se ukvarjate izven službe? - Imam harmoniko in or- gle in malo tudi slikam. Za ostalo nimam časa. - Kako pa je s samou- pravljanjem v vašem po- djetju? - Da povem po pravici, sem nekje na sredini. Skoda. Čeprav pravimo: zlata sredina, pa bi bilo mar- sikdaj bolje, če bi rekli kakš- no besedo več. Da pa je Vla- do Geršak priden delavec, pa dokazuje že to, da je na III. delovnem tekmovanju kovinarjev Slovenije, ki je bilo v Celju, zastopal svojo tovarno. MAGDA LIPUS 30 LET SLOVENSKEGA DUHOVNIŠKEGA DRUŠTVA V ponedeljek dopoldan je bila v Ljubljani proslava ob 30-letnici Slovenskega duhovniškega društva, kjer je društvu za jubilej čestital predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, o tridesetih letih delovanja društva pa je govoril predsednik društva Roman Kav- čič. Slovensko duhovniško društvo je bilo ustanovljeno 20. septembra 1949. leta kot CMD katoliških duhovni- kov LR Slovenije. Ustanovitelji so bili duhovniki, ki so med vojno sodelovali v NOB za narodno in socialno osvoboditev slovenskega naroda in med katerimi so najbolj znani Jože Lampret, Franc Smon, prvi predse- dnik Tone Bajt in drugi. Zasluga društva je, da smo Slovenci sproti sezna- njeni z razpravami in sklepi na drugem vatikanskem koncilu, saj društveni člani sodijo v najnaprednejši del katoliške duhovščine. Društvo prireja za svoje člane in simpatizerje preda- vanja o samoupravljanju v zgodovini in današnji praksi, vzpodbuja udeležbo župnikov pri življenju in delu v krajevni skupnosti, se aktivno povezuje z zamej- skimi Slovenci, sodelovalo je pri sprejemanju zakona o pravni pomoči verskim skupnostim v Sloveniji. Druš- tvo ima tudi svoje glasilo »Glasnik«, ki izhaja štirikrat letno. Zaradi svoje strokovne in družbene usmerjeno- sti je društvo tudi kolektivni član socialistične zveze in se člani vključujejo v občinske konference in republi- ško konferenco SZDL. obisk kitajske delegacije V ponedeljek je obi- skala Celje kitajska zdravstvena organizaci- ja, ki se je že prej mudila v nekaterih krajih Slo- venije. Delegacijo je vo- dil prvi namestnik mini- stra za zdravstvo LR Ki- tajske dr. Wang-Wei. V Celju so obiskali or- ganizacijo združenega dela Metko, kjer so se za- nimali za sistem varstva pri delu v tekstilni indu- striji. Ogledali so si Met- kine delovne obrate, te- mu pa je sledil tudi de- lovni razgovor. Z. S. - T. T. grmovje: dom pred vselitvijo Gradnja Doma oskrbovan- cev v Grmovju se bliža h kra- ju. S tem pa ni rečeno, da bo vseljiv že ta mesec, kajti ka- tegorizacija in prelite v neka- terih oskrbovancev iz Nove- ga Celja bo trajala dalj časa. Vsekakor pa bo dom zaživel do praznika republike, ko bo tudi njegova uradna otvori- tev. Z. S. obisk rk iz pančeva Pretekli teden je občinsko organizacijo RK v Celju obi- skala petčlanska delegacija iz Pančeva. Tradicija medse- bojne izmenjave traja že de- set let, težišče prijateljskih obiskov pa je v medsebojnih pogovorih v delu. Tudi tokrat je bil dvodnev- ni obisk namenjen izmenjavi izkušenj ter pogovoru o svo- bodni menjavi dela ter siste- mu finansiranja občinskih organizacij RK. Gostje iz Pančeva so si v Celju ogledali bolnišnico, krenili pa so tudi na ogled nekaterih predelov Slove- nije. Z. S. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 AVTOBUSNA POSTAJA IN PEŠ POT OB PROGI Dela pri gradnji nove avtobusne postaje ob Aškerčevi ulici v Celju se počasi bližajo koncu. Gre za naložbo v vrednosti 44,3 mijijona dinarjev. Od te vsote bo skoraj 32 mili- jonov odpadlo na gradbe- ni objekt, ostalo pa na ko- munalno ureditev. In ta- ko se pri tej naložbi po- javljata dva investitorja: Izletnik ter Občinska ko- munalna skupnost. Po prvotnem načrtu bi morali za gradbeni objekt zagotoviti samo 26,6 mili- jona dinarjev, ker pa se je investitor odločil za do- datne površine v izmeri okoli 500 kvadratnih me- trov, je prišlo do večje predračunske vsote. Žal, pa tudi tu ne gre brez zamud. Ko je izvršni svet celjske občinske skupščine na zadnji seji ocenjeval dela tudi na tem gradbišču, je ugoto- vil okoli petmesečno za- mudo. In čeprav so otvo- ritev nove avtobusne po- staje zdaj preložili na le- tošnji dan republike, bo treba vseeno pohiteti. Cas priganja, zlasti izvajalce. Ingrad ima pri teh delih pomembno obveznost. Hkrati z izgradnjo in za- četkom obratovanja nove avtobusne postaje se je pojavila zahteva po uredi- tvi posebne peš poti, ki bo povezovala železniško in avtobusno postajo. Pri tej odločitvi je šlo za var- nost pešcev, ki jih bo po- slej na tej relaciji veliko, pa bi bili na ozki Aškerče- vi ulici več kot ogroženi. Seveda, se bo položaj tu spremenil takoj, ko bo zgrajena južna magistral- na cesta. Dela za ureditev nove peš poti so se že pričela. Peljala pa bo ob železni- ški progi, čez most do no- ve avtobusne postaje. Se- veda bo ta pot tudi ustrez- no zavarovana. SREČANJE STAREJŠIH V okviru praznovanja svo- jega krajevnega praznika so v KS Pod gradom v sredo, 12. 9. ob 14. uri popoldne pri- redili srečanje starejših kra- janov, ki štejejo nad 75 let. t Najprej je goste, med kate- rimi so bili tudi predstavniki iz Liboj, pozdravila Majda Seruga, nato pa so mladinci izvedli kulturni program. Pri tem moramo posebej omeni- ti Nado Kumer, ki je pro- gram domiselno sestavila iz ljudskih pesmi. Drago Sivka je na harmoniko zaigral ne- kaj pesmi, po končanem pro- gramu pa je goste zabaval ansambel Veseli cestarji iz Celja. Veseli obrazi starejših so pričali, da jim je prireditev ugajala. MAGDA LIPUS akcua žensk celjskega območja INKUBATOR KOT REŠITEV Tik pred začetkom zbiranja sredstev Dvema uspelima akcija- ma, ki sta ju koordinirano iz- peljali svet za spremljanje družbenoekonomskega po- ložaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju in zdravstveni delavci celjske bolnišnice, bo sledila v krat- kem tretja. Tik pred zdajci smo! Akcija za inkubator (za- željeno bi jih bilo celo več) za nedonošenčke, se bo pričela v prvem tednu oktobra - Te- dnu otroka. Zdaj so že v teku vse priprave, akcija pa bo ponovno tekla koordinirano pri Socialistični zvezi in zdravstvenimi delavci. Nuja po tovrstnih aparatu- rah je v celjski bolnišnici izredno velika. V Celju se let- no rodi 3000 otrok, od tega okrog 200 s težo pod 2500 grami. Od teh dvesto novo- rojenčkov sta dobri dve tret- jini nedonošenčki, ki se rodi- jo pred 37. tednom. Najmanj 30 odstotkov le-teh potrebu- je vzrejo v inkubatorjih. V Celju imajo v bolnišnici tre- nutno samo en inkubator, eden je naročen, dva pa sta zastarela. Lani so morali na ljubljansko kliniko prepelja- ti 24 nedonošenčkov. Manj- kajo pa tudi aparati za obse- v^je proti zlatenici, kar je še tudi reik rana porodniškega oddelka. Lani so zaradi zlate- nice prepeljsili v ljubljansko bolnišnico 43 novorojenč- kov. Če bi v Celju imeli vsaj še en aparat za obsevanje proti zlatenici, (stane pa pol drug stari milijon) in tri so- dobne inkubatorje za nedo- nošenčke, kar bi stalo skupaj šestdeset starih milijonov, potem bi v domači oskrbi celjske bolnišnice ostala lah- ko najmanj polovica lani v ljubljanski klinični center prepeljanih malčkov. Je torej potrebno o novi akciji sploh še razmišljati? Ženske celjskega območja so se že izkazcile pri prejšnjih dveh akcijah, ki so koristile njim. Zato prav gotovo ne bodo zatajile tudi zdaj, ko gre za njihove otroke. ZDENKA STOPAR štore 17. IX. - PRAZNIK KS Žeiezarna in kraj vseiej na skupni poti Ponedeljek, 17. septembra popoldne, v dvorani Kultur- nega doma v Storah. Slav- nostno razpoloženje. Zbrali so se člani skupščine Krajev- ne skupnosti in delavskega sveta delovne organizacije Železarne Store. Zbrali, da so prav ta dan, 17. septem- bra, v spomin na 1950. leto, ko so s simboličnim prevze- mom ključev železarne prev- zeli podjetje v upravljanje, proglasili za krajevni praz- nik. Na slavnosti je najprej spregovoril predsednik de- lavskega sveta Železarne Emil Krajnc, ki je zlasti ori- sal razvoj samoupravljanja v železarni in bitko za moder- nizacijo obratov, za njim pa predsednik skupščine Kra- jevne skupnosti Viktor Opa- ka, ki je prav tako obudil spčmin na prve začetke kra- jevne samouprave in na uspehe, ki jih je Krajevna skupnost dosegla zlasti ob pomoči železarskega kolek- tiva. V nadaljevanju so delegati obeh samoupravnih organov sprejeli listino in po besedah predsednika Krajevne kon- ference SZDL, Franca Zeli- ča, ugotovili, da na pobudo Krajevne organizacije SZDL proglašajo sedemnajsti sep- tember, kot datum najpo- membnejšega dogodka v kraju, za praznik Krajevne skupnosti Store. Ob koncu tega dela slavno- sti je spregovoril še Tugomer Voga, prvi predsednik delav- skega sveta Železarne, ki je prav tako obudil spomine na tiste dni in na velika prizade- vanja kolektiva, da je uspo- sobil obrate železarne za pro- izvodnjo. Obudil je spomine na mladostni polet železar- jev, na zagnanost in veliko vnemo, ki je znala vselej pra- vilno prisluhniti tudi potre- bam in zahtevam kraja. Žele- zarji so ustvarili materialne pogoje tudi za razvoj Krajev- ne skupnosti, železarna je že tedaj postala velika šola sa- moupravnega socializma. Slavnostno sejo so sklenili s kulturnim programom, v katerem so nastopili člani domače Svobode pa tudi učenci osnovne šole. Ob sklepu pa so podelili sedem- najstim članom kolektiva priznanja za uspehe pri delu na samoupravnem področju. M. BOŽiC KONJIŠKA MLADINA NE POČIVA Konjiški mladinci so predzadnji vikend porabili za delovne akcije. Tako je skupina mladih urejala okolico grobišč talcev v Stranicah, druga skupina je urejala športno letališče, ki raste v bhžini Draže vasi, tretja skupina pa je delala pri urejanju lokalne ceste v krajevni skupnosti Zeče. Vseh akcij se je udeležilo preko 70 mladincev. Na občinski konferenci ZSMS v Slovenskih Konjicah s ponosom pripovedujejo o porastu osnovnih organizacij, od lanskih 42 na letoš- njih 52, pri čemer je najbolj razveseljivo to, da gre za nove osnovne organizacije v krajevnih skupnostih. Prav tako ugotavljajo, da zahva- ljujoč akciji NNNP 1979, mladina v krajevnih skupnostih še nikoli ni bila tako vključena v delo in akcije, kot je sedaj. Zagotavljajo, da te priložnosti poslej ne bodo izpustili iz rok! MITJA UMNIK RAZSTA VA DEL SVETINE IN KOVAČA Včeraj popoldne so na Kodeljevem odprii razstavo slikarskih del Jožeta Svetine in kiparskih del Aleksandra Kovača. Oba avtorja sta na celjskem območju že znana po številnih razstavah, Jože Svetina je učitelj v Zavodnjah nad Šoštanjem, Aleksander Kovač pa je operni pevec v mariborski Operi. SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE : MEDLOG Medlog leži na 250 m nadmorske višine in je od Celja oddaljen le nekaj ki- lometrov. To je kraj na področju potoka Ložnice in njenega pritoka Pireši- ce. Začenja se ob Savinji vzhodno od Levca in se razprostira skoraj do Za- loga in nizkega slemena vzhodno od njega. Zgor- nji Medlog sega od ome- njenega slemena do Hrastja, ostanka nekda- njega gozda. Pri Hrastju se začenja Srednji Med- log, ki sega na jugu do potoka Ložnice, kjer zaje- ma še mlin ob njem (ta se omenja že leta 1436) in se- danji gozdni dvorec, kjer je bil svoj čas sedež celj- ske in pozneje habsbur- ške gozdne uprave. Med Savinjo in Ložnico pa je Spodnji Medlog z grašči- no Medlog, naslednico gradiča Freienberga, ki je bil na južni strani Savi- nje. V graščini in sose- dnih novih stavbah je od leta 1946 vrtnarska šola, od leta 1961 dalje pa kme- tijski šolski center. V Medlogu je bila nek- daj znana Ropasova po- pravljalnica in uglaševal- nica klavirjev. Ne meljeta več Anžičev in Joštov mlin. O Joštovem mlinu smo mnogo pisali že v prejšnjih številkah Nove- ga tednika, še več bo ob- javljenega prihodnji te- den, ko bomo poročali o jutrišnji otvoritvi spo- minske sobe in sobotni osrednji proslavi v poča- stitev letošnjih partijskih, skojevskih in sindikalnih jubilejev ter seveda ob obletnici partijske konfe- rence v mlinu. Na hiši št. 67 pove spo- minska plošča, da je bilo v tej hiši partizansko za- točišče od poletja 1943. le- ta dalje. Iz Medloga je doma Ivan Krušič (1833-1910), šolnik, ki je pobudil v Be- zenšku zanimanje za slo- vensko stenografijo. S Svederčeve kmetije izvi- rajo tudi predniki matere Borisa Kidriča in žene na- prednega politika Veko- slava Kukovca. Danes Medlog domala ni več vas zase, ampak strnjeno naselje, ki se ve- dno bolj spaja s samim Celjem. Vedno manj je tudi kmetov, veliko pa je novih zaseijnih stano- vanjskih hiš. S svojim de- lom se vedno bolj uve- ljavlja tudi krajevna skupnost, tudi mladi ne držijo križem rok. V Med- logu je delovala s svojim mentorskim delom tudi pokojna gledališka igral- ka Marija Goršičeva. V BESEDI IN SLIKI VESTI IZ LIBOJ Po nekaj tedenskem počitniškem premoru so v Libojaj^ znova zavihali rokave, saj želijo do konca leta izpeljati zg stavljeni delovni program, da bodo ob letošnjem zlatei^ jubileju 50-letnici ustanovitve DPD Svoboda »Ludvil^ Oblaka« pripravili ali na njih sodelovali 50 prireditev. Delj jim gre dobro od rok, saj so doslej organizirali že trideset prireditev, torej se ni bati, da načrt, ki mu daleč naokrog t^j podobnega, ne bi bil uresničen. Že v septembru bo ve*; prireditev: 8. septembra so pripravili tradicionalni spreje^ za upokojence keramične. 14. septembra je bil šahovsllj dvoboj med keramično in ekipo krajevne skupnosti. Od 20 do 23. bo v prostorih KS Liboje razstava knjig Matični knjižnice iz Žalca. Osrednja proslava ob 50-letnici bo 22 septembra z nastopom vseh društvenih sekcij, pokrovitelj bo Kulturna skupnost občine Žalec, slavonostni govorni^ pa njen predsednik Zoran Razboršek. NA PLANINI - SKRBI POD STREHO Otroško varstvo v šentjurski občini se v zadnjih letih širi tudi v zunanje krajevne skupnosti. Tako so pred dnevi odprli nov, sodobno urejen montažni vrtec na Planini, v dveh igralnicah preživlja dopoldanski čas 24 malčkov, ki so razporejeni v dva oddelka. Ker vse kapacitete še niso izkori- ščene, se jim bo v kratkem pridružil verjetno še kak vrstnik. Dnevne obroke hrane pripravljajo otrokom v bližnji osnovni šoli, razdeljujejo pa jih v lastni, za to pripravljeni kuhinji. Pomembno za mnoge malčke na Planini je tudi to, da bodo skozi celo leto lahko obiskovali malo in cicibanovo šolo. ER PODAUŠANO BIVANJE ZA 60 OTROK NA OŠ ŠENJTUR Z novim šolskim letom so na šentjurski osnovni šoli uvedli dva oddelka podaljšanega bivanja, v katerih je vpisa- nih nad 60 učencev iz prvega, drugega in tretjega razreda. Vsi učenci, ki obiskujejo podaljšani pouk, dobijo v šoli tudi malico in kosilo. Kljub prostorski stiski, ki pesti šolsko kuhinjo na osnovni šoli v Šentjurju, pripravijo kuharice dnevno nad 250 kosil in 860 malic. Adaptacijo kuhinje in jedilnice, ki so jo na šoli nameravali izvesti že letos, pa so morali, žal, preložiti na drugo leto. ANDRAŽ: ASFALT POVEZUJE Delavci celjskega Cestnega podjetja so pričeli pred dnevi z deli za rekonstrukcijo ceste Velenje-Polzela na odseku med Andražem in Polzelo. Gre za tri kilometrski odsek, ki bi naj bil moderniziran do 20. oktobra. Seveda, če delavcem ne bo ponagajalo vreme in če ne bo zmanjkalo denarja. To je cesta, ki povezuje velenjsko in žalsko občino. Velenj- čani so obveznost na svojem predelu izpolnili že pred leti. LOJZE OJSTERŠEK VITANJE! OBLJUBE... Nedavno tega smo v Novem tedniku brali odgovor Merxa glede gradnje nove samopostrežne trgovine v Vitanju. To j^ bil spet eden tistih odgovorov, ki veliko govorijo pa ne povedo nič novega. Morda edino to, da nas Merx še ^ pozabil in da lahko v kar najkrajšem času (to pa je najbrž kakšnih pet let) pričakujemo v Vitanju novo trgovino. Ni treba menda posebej poudarjati, da je skladišče v sta^ samopostrežni trgovini zelo majhno. Ce bi kdo ob tem porr^ slil na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, bi se najbP zgrozil. V tako majhni trgovini bi namreč ob morebitni nesreči ves živež dokaj hitro pošel. Najbrž s tem pisanjem ne bom dosegel veliko. Morda s^ bo kdo od odgovornih vsaj malo zamislil nad položajem, ^ res ni spodbudno. Prostor, na katerem naj bi že pred leti zgradili novo Mer* xovo trgovino v Vitanju. Po sliki sodeč, je odprt šele odde- lek za les in plevel. §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 srečanje s stanetom judecom iz vrbja pri žalcu: ŠOTOR SIMBOL NAPREDNOSTI »Iti po stopinjah knapov, naših očetov, je pomenilo iti po pravi in napredni poti!« pravi Stane Judec, ko se spominja svojega delovanja pred štiridesetimi leti na mladinskem področju v seriji skojevcev je kot četrti na vrsti Stane Judec, rojen v Migojni- cah (gnezdo predvojnih in vojnih naprednjakov, borcev za lepše in pravičnejše življenje!), danes pa stanuje v Vrbju v neposredni bližni Žalca. Zaposlen je kot poslovodja v prodajalni Borovo v Žalcu. Reportažni zapis je nastajal med njegovim delovnim časom, torej nekaj po eni uri popoldne, ko je prišel v popoldansko izmeno. Ker je bil sam, stranke pa so vedno pri- hajale, je bil pogovor večkrat preki- njen, zaradi tega pa nič manj zani- miv in prijeten. Stane Judec je iz notranjega žepa suknjiča najprej potegnil listnico, si nataknil očala in izvlekel tri že nekoliko orumene- le slike manjšega formata. »Veste, tisti posnetek, ki ste ga objavili ob razgovoru z Ludvikom Zupancem-Ivom, ni napravil bivši fotograf »Partizan«, kot ste zapisa- li, ampak je bil napravljen s staro boks kamero, ki je bila last Ivana. Mikeka iz Vrbja pri Žalcu. On je tudi na tistem posnetku, slikal pa je eden izmed mladincev, ki je bil to- krat zraven.« Kot dokaz nam je po- kazal originalno fotografijo tiste kopije, ki smo jo mi objavili iz mu- zejskega arhiva ter nadaljeval: »Takrat je največ slikal Ivan Mi- kek in tudi doma sam razvijal. Pre- cej tega gradiva je še ohranjenega, zlasti pri njem. To so lepi spomini na tista leta, ki ne bodo nikoli po- zabljeni.« (Kupec: Imate kakšne čevlje za jesen, z malce debelejšim podpla- tom? Judec: Nekaj je, večja izbira pa bo čez kakšen teden, štirinajst dni! Kupec: Hvala, nasvidenje.) Nadaljujeva z razgovorom sredi prijetno hladnega prodajnega pro- stora trgovine Borovo in Judečev nekako mehko temni glas se izgub- lja med visokimi policami, polnimi artiklov, ki jih ljudje tako radi ku- pujejo. »Oče je bil rudar, zaposlen v ru- dniku v Zabukovici. Osnovno šolo sem obiskoval v Grižah, meščan- sko v Žalcu, potem pa sem se učil v trgovini Bata v Celju. Bilo je leta 1939. Takrat je bilo težko dobiti kaj za učenje... V Celje sem se vozil vsako jutro ob 5,30 s prvim vlakom, vračal pa sem se zvečer ob deseti uri z zadnjim... Do Žalca sem naj- večkrat šel peš, včasih pa sem se obesil tudi na zadnji vagonček ru- dniškega vlaka, da sem malo prej prišel dol... Dopoldne sem najprej delal v trgovini, popoldne hodil v šolo, proti večeru pa sem se spet vrnil v trgovino, da sem jo pospra- vil. Red je moral biti!« Oče je bil rudar... »Da! Biti rudarjev sin je pomeni- lo iti po pravi, napredni poti. Pri nas je bilo takrat veliko rudarjev in njihovi sinovi ter hčere so bili prav tako naprednega duha, kot očetje. Prav pri njih smo dobili prve na- potke kako moramo delati, da bo prav.« zbiranje starega železa »Že okoli leta 1937 smo mladinci začeli zbirati staro železo, ki smo ga z ročnim vozičkom peljali v Celje, kjer ga je odkupoval privatnik. S tako dobljenim denarjem smo si kupili nogometno žogo v takratni trgovini Kramer - Mislej in potem igrali po raznih travnikih, ki smo jih za prvo silo sami splanirali in uredili. Odstranili smo grmičevje, da smo lahko igrali. Imenovali smo se SK Jadran. Z nami so igrali brat- je Cater (Marjan, Anton, ki še živi in Vinko), iz Migojnic Križanovi brat- je (Slavko, Jože in Vinko) ter že pokojni Gorškov Stanko pa Sprajc, Mikek, Zupane... SK Jadran se je kasneje »razbil« in smo Mikek, Sprajc, Zupane, Cater, jaz in še ne- kateri drugi ustanovili Planinsko društvo! To je bilo leta 1939, torej je tudi letos obletnica, štirideset let. Proslavili jo bomo!« šotor iz šentpavelskega platna »Bil sem tudi pri tamburaših, igrali pa smo v Sprajčevi »klubski sobi«. Vsi, ki smo bili pri tambura- škem orkestru, smo bili tudi člani planinskega društva. Ponovno smo zbirali denar in si kupili šotor. Pravzaprav smo kupili šentpavel- sko platno (v današnjem Preboldu - op. p.) pa laneno olje, da smo ga preparirali, sešila pa ga je moja se- stra Pavla Judec. Prvič smo ga po- stavili na dvorišču pri nas v Migoj- nicah, to je bilo neko soboto leta 1939. Popoldne smo ga začeli po- stavljati. Vsi smo bili srečni in smo prvo noč notri prespali. Zunaj smo postavili stražo kot pravi skavti. Naslednji teden smo imeli »otvori- tev« šotora z veselico. Ob takratni makadamski cesti so rastla jabolka, ki smo jih pobirali in »prešali«. Ku- pili smo kruh in klobaso, igrali sa- mi... To je bila veselica, da je bilo kaj! Naredili smo tudi baklado! Z muziko smo šli na hrib in zakurili kres! Bilo je enkratno, resnično ne- ponovljivo. Med počitnicami smo hodili s tem šotorom na Mrzlico, kjer smo bili večkrat tudi za 1. maj. Zraven smo še kupili hotel za kuha- nje žgancev.« Njihov znameniti šotor in kotel za žgance je končal svojo pot med partizani nekje na Dobrovljeih... snemali so risane filme »Res je, skupaj z Mikekom sva že v tistem času snemala risane filme. Kakšnih petnajst sva jih posnela! Sami smo naredili leseno kolo, nanj navili filmski trak (celofan po- risan s slikami) in smo vse skupaj ročno vrteli, svetili pa z baterijami. Bilo je nekaj podobnega, kot da- našnje risanke. Ni bilo sicer tako dobro, bilo pa je atrakcija, saj ta- krat pri nas kina še ni bilo. Vsak teden smo naredili po en film, tako da je ob koncu tedna bil vedno nov program. Mladina je naše izdelke zelo rada gledala in se ob njih moč- no zabavala. Tudi to so bili nepo- zabni trenutki. Po vsaki prireditvi, zlasti športni, smo imeli najrazličnejša predava- nja. Z nami so bili starejši tovariši komunisti, med njimi Vipotnik, Sprajčev oče in drugi.« S Stanetom Judecom bi se še lah- ko pogovarjali o tistih pomembnih pa lepih dneh mladine okoli leta 1939. Nekam otožno pove, da je si- cer danes mnogo boljše in lepše, vendar da so takratni časi tudi ime- li svoj čar. »Tolikokrat smo zvečer sredi vasi zapeli... Ali še danes kje slišite lepo domačo pesem?« TONE VRABL Znameniti posnetek s še bolj znamenitim šotorom je bil napra vi jen za 1. maj 1939 na Mrzlici. Pred njim sedijo od leve proti desni: Stane Judec, Peter Šprajc, Ludvik Zupane s kitaro (o njem kot skojevcu smo že pisali) ter ob njem dva mladinca iz Celja. Ce se bosta spoznala se naj (glasita v našem uredništvu. Posnetek je delo Ivana Mikeka iz Vrbja pri Žalcu. Foto: IVAN MIKEK Ta posnetek je bil napravljen tudi leta 1939 na znamenitem Šprajčevem hribu, ki je bil v tistem času pravo zbirališče napredne skojevske mladine. Od leve proti desni: Matija Sevšek (ie pokojni). Stane Judec, Peter Šprajc, Marjan Cater (tudi že pokojni) in Ludvik Zupane. Tudi ta posnetek je bil napravljen s takoimenovano »boks kamero* ter razvit v improviziranem fotolaboratoriju Ivana Mikeka. Foto: IVAN MIKEK MEDNARODNO SREBRNI MIŠO ČOH Na nedavno končanem mednarodnem amaterskem filmskem festivalu v Turku- ju (Finska) je Mišo Coh, član Fotokinokluba Celje prejel za svoja filma »Čakalnica za onostranstvo« in »Solzice« srebrno medaljo festivala Unica in diplomo. To je vse- kakor pomembno priznanje mlademu filmskemu ama- terju, saj so na tem osred- njem festivalu sodelovale številne evropske države, Argentina in nekatere afri- ške države. Ob letošnjem Tednu do- mačega filma bo Mišo Coh v posebnem programu ama- terskega filma predstavil svoja dela, prvič pred celj- skim občinstvom. Tako je pridružil letošnjemu uspehu v Pulju še »mednarodno sre- bro« in se takoj uvrstil med najuspešnejše filmske ama- terje pri nas. GEOGRAPHICA SLOVENICA -9 ŽIVLJENJSKO OKOLJE Najnovejši izvod Geographice Slovenice prinaša referate, ki so jih predstavili vidni dom'ači in tuji strokovnjaki na jugoslovanskem simpoziju z naslovom »Geografski pro- blemi življenjskega okolja«, ki je potekal med 25. in 29. septembrom lani v Celju in Velenju. V uvodu sta ga predsta- vila predsednik Občinske skupščine Celje Jože Marolt in predsednik Zveze geografskih društev Slovenije dr. Miljan Radovič. Ekonomske in humanistične vidike varstvo okolja je, obo- gatene z mnogimi primeri iz našega življenja, predstavil dr. Avguštin Lah. Med prispevki, ki slonijo na teoretično-meto- doloških razmišljanjih o tej problematiki, je največ takih, ki so nastali kot rezultat dolgoletnega sodelovanja in izme- njave izkušenj v pristojni komisiji SEV. Pregled negativnih vplivov človekove dejavnosti na oko- lje na primeru treh slovenskih prostorskih enot predstav- ljajo prispevki: D. Pluta o pregledu negativnih vplivov na življenjsko okolje v koprskem Primorju, A. Cerneta, ki je pis^ o degradaciji okolja v velenjski kotlini in M. Spes, ki je proučevala degradacijo okolja v Celju. Vrednost publikacije je prav gotovo v tem, da nam prinaša pregled raziskovalnega dela, metodologije in izkušenj na področju problematike človekovega okolja tako domačih kot tujih strokovnjakov. Članki so objavljeni v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, nemščini in ruščini z daljšimi povzetki. METKA SPES PREBOLD! PRIDNI MLADINCI Mladinske delovne akcije so se v glavnem iztekle. Se vedno pa je živahno v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer se mladi zbirajo na raznih enodnevnih akcijah. Tako so tudi mladi iz Gornje vasi pri Preboldu, ki delujejo v okviru gasilskega društva, v minulih dneh pridno delali pri izgrad- nji nogometnega igrišča pri stari Opekarni. Z ureditvijo tega igrišča bodo pridobili tudi prostor za gasilske vaje in drugo. Sicer pa to ni edinole delo, ki ga opravljajo mladi Gornje- vaščani. Precej prostovoljnega dela so opravili pri gasilskem domu, pa tudi pri drugih komunalnih delih, ki so jih izročili namenu ob krajevnem prazniku Prebolda in ob 60-letnici gasilskega društva. DARKO NARAGLAV VZREČAHGRADIJO V Novi Dobravi v Zrečah še kar rastejo novi stanovanjski bloki. Sčasoma se jim bo pridružila tudi velika blagovnica, športni stadion in pokrit plavalni bazen, ki bo po dimenzijah večji od sedanjega. Naš posnetek prikazuje gradnjo dveh novih stanovanjskih blokov, kjer je v pretežni meri vložil svoja sredstva zreški Unior. CELJE: LOPATE ZA PRIZIDEK Po dolgotrajnih pripravah so v tem tednu pri Domu upo- kojencev v Celju pričeli z gradnjo prizidka za nepokretne. Gradnja bo potekala v dveh etapah. Najprej bodo zgradili bivalni del, sledil pa bo vezni hodnik, ki bo povezoval prizi- dek s prvotno stavbo Doma upokojencev. Predvidoma bo prizidek zgrajen v enem letu, najkasneje pa do začetka 1981. leta. Z. S. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 POD- ČETRTEK: FRESKE VISOKE STAROSTI Pred kratkim so bila končana glavna obnovi- tvena dela na župnijski cerkvi v Podčetrtku, v ka- teri so na stropu prezbite- rija odkrili baročne fre- ske I. C. Wagingerja iz za- četka 18. stoletja. S tem je izpričano ime pomembnega baročnega mojstra, ki je istočasno opremil podružnico Mari- jo na Pesku, ki sodi med najpomembnejše spome- nike na Kozjanskem. S tem pa odkritja še ni bilo konec. Na južni steni la- dje so konservatorji od- krili zazidano romansko okence, ki postavlja na- stanek stavbe vsaj v 12. stoletje. Obenem pa so na prednji fasadi naleteli na ciklus fresk iz prve polo- vice 14. stoletja. Freske, ki jih je izredno uspešno restavriral akademski sli- kar Tomaž Kvas iz Ljub- ljane, sodijo med najpo- membnejša odkritja got- skega slovenskega sli- karstva na celjskem ob- močju v zadnjem deset- letju. Motivno gre za pri- zor pohoda sv. Treh kra- ljev in nekatere druge le- gende. Freske so žal ohra- njene le fragmentarno, zaslužijo pa pozornost zlasti zaradi svoje visoke starosti. Z. S. gostovanje »komedije« iz zagreba v slg LAHKOTNI ROKOKO Ob Linhartovem Matičifu v režiji Jošica Juvančiča Preteklo soboto in nedeljo, ravno 130 let po prvi zgodo- vinsko izpričani predstavi v slovenskem jeziku v našem mestu, so celjski gledališčni- ki gostili ansambel gledali- šča Komedija iz Zagreba, ki se je predstavil celjskemu občinstvu z uprizoritvijo znamenite Linhartove ko- medije Veseli dan ali Mati- ček se ženi. Celjsko gledali- šče je tako v svoji jubilejni sezoni spretno izkoristilo priložnost in svojemu občin- stvu ponudilo informacijo o tem, kako naši sosedje do- življajo temeljno delo naše dramske literature. Izvedba v neslovenskem gledališču je zanimiva že iz načelnih ra- zlogov, saj so njeni ustv^al- ci gotovo svobodnejši pri iskanju sodobnega gledali- škega izraza in poudarjanju splošnejših plasti sporočila. Se posebej pa je uprizoritev našega besedila zanimiva, če v predstavi sodelujejo ustvarjalci, ki jih pozna in ceni tudi naše občinstvo. Prav slednje dejstvo je goto- vo pomembno vplivalo na veliko zanimanje, ki ga je go- stovanje vzbudilo med Ce- ljani. Odlično osnovo hrvaški uprizoritvi je omogočil pre- vajalec Vladimir Gerič, ki je Linhartovo gorenjsko obar- vano besedilo prelil v kaj- kovsko narečje, kakor ga je mogoče brati v dramah Lin- hartovega sodobnika Tita Brezovečkega. Seveda je moral zato spremeniti tudi prostor, zato se »dogodi pri- pečuju na jenem marofu v okolici Varaždina«. Režiser Joško Juvančič, letos se je proslavil z režijo Vojnoviče- ve Dubrovniške trilogije na dubrovniških poletnih igrah, je postavil Linhartovo pred- logo na oder v doslednem slogu rokokoja, ter s poudar- jeno živahnostjo in igrivostjo zgostil dogajanje v dva dela. Razumljivo je, da ga ni toliko zanimedo nasprotje med bi- stroumnim in nekoliko neu- glajenim kmečkim slojem ter izobraženim, a zato vse bolj izumetničenim in pu- hloglavim plemstvom, saj je to nasprotje že zdavnaj razre- šeno. Več živega humorja in življenjskega soka je našel v številnih ljubezenskih peri- petijah, ki so omogočile pol- no mero radoživega razpolo- ženja. K enotni likovni podo- bi predstave sta pomemben delež prispevala scenograf Zlatko Kauzlarič, ki je ustva- ril vzdušje rokokojske načič- kanosti grajskega salona in vrta, hkrati pa omogočil tudi simbolne pomene, ter kostu- mografinja Ljubica Wagner, ki je prisi)evala stilno, social- no in barvno ustrezne kostu- me. Pomemben je tudi glas- beni del, za katerega sta po- skrbela Veseljko Barešič in Božo Potočnik, v katerem se prepletajo rokokojske arije ob spremljavi klavirja z živi- mi izvedbami ljudskih glas- benih motivov. Značilno za zagrebško izvedbo je, da sta Matiček in Naletel približno enake sta- rosti in baron nikakor ni ka- rikatura. S tem je odnos med obema postavljen bolj živ- ljenjsko, Matičkov položaj je v boju s takim nasprotnikom še bolj tvegan in negotov, njegova zmaga pa še veli- častnejša. Matička je zai^al Martin Sagner prepričljivo, ne da bi skušal nasilno ustvarjati videz mladeniča; njegov lik je zrelejši, ustvar- jen tudi s prvinami Kerem- puhovega komedijantstva. Veronika Kovačič je v vlogi Nežike nihala med naravno kmečko robatostjo in žensko bistroumnostjo ter prehrup- no komedijantskostjo, kar ji je škodovalo predvsem v in- timnejših dialogih z Matič- kom. Otokar Levaj je pred- stavil nekoliko pohotnega, a tudi strastno ljubosumnega barona Naletela, ki pa je v sebi dovolj odprte narave, da zmore radoživo prenesti končni poraz. Sanda Langer- holz je vlogi baronice Rozike vtisnila dovolj gosposke ele- gance in ženske zvitosti. Bolj v karikature pa so izobliko- vali svoje vloge Nedim Pro- hič kot Tonček, Mato Jelič kot Zmešnjava, Eugen Frajnkovič kot Žužek, Mla- den Serment kot Budalo itd. Stilno enotno in sproščen smeh vzbujajočo predstavo je celjsko občinstvo nagradi- lo z dolgotrajnim ploska- njem. SLAVKO PEZDIR konservacija in tehnična dokumentacija kulturne dediščine v pokrajinskem muzeju v celju OBISKOVALČEVIM OČEM SKRITO DELO Mozaik je bil prav tako kot freske izpostavljen istim naravnim degra- dacij skim procesom in človeški ro- ki. Ohranjeni mozaik je dolg 11,43 m, širok od 0,75 do 2,5 m in meri 22,57 m^. Tehnično in likovno je lepo oblikovan, sestavljen iz belih in temno sivih sekanih kock, različ- nih velikosti, večinoma od 8 do 12 mm. Kocke so položene tako, da tvorijo bele in črne geometrijske like, ki se ponavljajo v določenem zaporedju. Like sestavljajo trikot- niki, pravokotniki, rombi, trapezi in šesterokotniki. Na zadnjih dveh se ponavljajo stilizirani geometrij- ski rastlinski ornamenti. (glej sliko 2) Robove mozaika zaključujejo te- mno sive in bele bordure različnih širin. Odkopani mozaik je le del mozai- ka, ki se nadaljuje pod gledališko ulico. Najbolj uničen je bil ob se- verni steni in vzhodnem delu pro- stora, kjer se je sesedel v hipokavst. Proti zahodu in jugu je bil uničen zaradi poznejših gradenj. Nosilec mozaika je bil sestavljen iz več plasti, ki so bile iz različnih kakovosti malte! Gledano tako, kot je bil položen, to je od spodaj navz- gor, je bila prva plast iz apnenčaste- ga lomljenca in fragmentov visoko žgane opeke. Nanjo je bila polože- na plast grobega ometa, ki je bila sestavljena iz živega apna, rečnega peska in manjših fragmentov ope- ke. Ta plast je bila naj debelejša in je merila od 10 do 12 cm. Sledila je izravnalna plast, ki je bila enako sestavljena kot prejšnja, vendar z manjšo granulacijo polnil in večjim delom živega apna. Njena debelina je od 7 do 12 mm. Nato je sledil omet podloge, ki je bil debel od 18 do 20 mm. Bil je izredno trden, ne- ke vrste antični beton, ki je bil se- stavljen iz peska, opečnega prahu in velikim delo živega apna. Kot zadnji, vezalec podloge, je bil iz ži- vega apna, brez opečnega dodatka le z nekaj deli mletega apnenčeve- ga agregata. Debelina te plasti je bila od 3 do 7 mm. Skupna, pov- prečna debelina vseh plasti nosilca mozaika je bila 19 cm (glej sliko 3, kjer je narisan tudi eden od nači- nov polaganja kock v nosilec). Ta- ko kvalitetno grajen nosilec je slu- žil večji trdnosti tal, toplotni in hi- dro izolaciji, obenem priča tudi o izrednem poznavanju tehnologije celejanskih mojstrov. Zaradi lažjega razumevanja še nekaj o pogojih dela in težavah, ki so ga spremljale. Ker je bila zima, vremenske razmere še daleč niso bile primerne za tako delo na tere- nu. Naravni proces propadanja je bil zelo pospešen in najdbe v takih primerih kopnijo pred očmi in pro- padajo pod rokami, zlasti ometi, freske, tlsiki, bronasti in železni predmeti in drugi materiali, saj je npr. za snemanje fresk in dviganje mozaika idealno suho in toplo vre- me, tako pa je bilo vse vezano v led in vlago. Da je delo lahko sploh potekalo, je bil del površine, okoli 78 m^, kjer so bile najdragocenejše najdbe, ki so bile predvidene in do- kazane s predhodnim sondiranjem tal, pokrit s PVC folijo na lesenem ogrodju. Prostor je bil nato ogrevan s kaloriferji, tako je bila stalna de- lovna temperatura od 8° C do 16° C, medtem ko je bila zunaj pod ničlo ali okoli ničle. S tem se je led odta- jal in delo se je nadaljevalo z veliko previdnostjo, kajti vsak napačen gib z orodji ali korak bi lahko po- škodoval še neznano najdbo v zem- lji, pa tudi tisto, ki je že bila odkrita in pripravljena za odvoz v muzej. Tako so bili mozaik in vse druge najdbe . odkopane ali dvignjene brez omembe vrednih poškodb. Naslednja faza dela je bila čišče- nje mozaika s katerega so bili od- stranjeni ostanki malte, peska in zemlje. Nato je bil nekajkrat umit z vlažno krpo. Tako je bil mozaik pri- pravljen za tehnično dokumentaci- jo: fotografiranje in risanje. CEUE: DELA NA GRADU Pred kratkim je Zavod za spomeniško varstvo Celje spet pričel z deli na starem celjskem gradu. Na delu je zirheološka ekipa, ki jo vodi univer. prof. dr. Tatja Bregantova in ki bo tokrat odkopala medzidje ob graj- skem jedru. S tem bo le-to do kraja raziskano, pričaku- jejo pa tako kot doslej, spet bogato bero raznih arheo- loških najdb. Prav medzidje je prava zakladnica arheo- loškega gradiva, ki je bilo v izboru predstavljeno jav- nosti že na razstavi, ki jo je lani pripravil Zavod v prostorih Muzeja revolucije v Celju. Ko bodo izkopavanja končana, bodo še v letošnjem letu z injekciranjem in po potrebi z vezmi utrdili tisti del obrambnega zidu, ki ga doslej še ni bilo mogoče sanirati. Obenem pa bo urejen tudi polkrožni obrambni stolp pred vhodom v notranje grajsko dvori- šče. Do kraja nameravajo urediti tudi razgledišče, ki bo tako spet odprto za obiskovalce. TUDI V VELENJU Na velenjskem gradu že nekaj mesecev obnavljajo obzidje. Dela potekajo pod strokovnim vodstvom Za- voda za spomeniško varstvo v Celju, tehnično pa jih izvaja ing. Albert Plemelj. Del obzidja so že injekcirali in sanirali, zdaj pa se pripravljajo še na injekciranje njegovega severnega dela. Dela finansira kulturna skupnost, oziroma Kulturni center iz Velenja, izvaja pa jih stavbenik Stane Skom- šek, ki si je v ta namen priskrbel specialno opremo. Zidovje, ki je bilo že popolnoma dotrajano in se je že na mnogih mestih rušilo, bo zdaj spet dobilo svojo nekdanjo podobo, kar bo za grad, ki ga zaradi muzej- skih zbirk pogosto obiskujejo, velika pridobitev. Ob pripravah na ta dela, ko so morali odkopati tudi notranji del zidovja, pa je prišlo do pomembnega od- kritja. Južno od obrambnega stolpa, v katerem so v baročni dobi uredili kapelo, so namreč naleteli na pr- votni srednjeveški obrambni zid. Najdba tega zidu pomeni pomemben prispevek k vednosti o stavbni zgodovini, zato ga nameravajo tudi ustrezno predsta- viti. Z. S. URESNIČUJEJO OBUUBO Nedavna seja skupščine kulturne skupnosti celjske ob- čine je sprejela na svoj dnevni red tudi široko razvejano dejavnost knjižnice Edvarda Kardelja in delovanje Zveze kulturnih organizacij v občini. S tem je skupščina kulturne skupnosti pričela tudi izvajati dogovorjeno obliko dela, ko je sprejela obveznost, da bo kulturna skupnost ravno na zasedanjih skupščine skušala postopno obravnavati posa- mezna problemska, oziroma vsebinska področja kulturnega delovanja vseh dejavnikov - poklicnih in ljubiteljskih. Delegati so se lahko na ta način podrobneje seznanili z delom knjižnice Edvarda Kardelja in z delovanjem društev v celjski občini. Čeprav je samo zasedanje trajalo nekoliko dlje (v prijet- nem ambientu celjske poklicne gledališke hiše), je reakcija delegatov pokazala, da si takšnih obširnih in podrobnih informacij še želijo saj jih je prijetneje poslušati (sploh če so zanimivo posredovane), kot pa jih prebirati v gomilah dele- gatskega gradiva. D. M. dpd svoboda JUBILEJ IMAJO! Osrednja proslava v decembru Eno najstarejših delavsko prosvetnih društev v Slove- niji je brez dvoma celjska, ali bolje rečeno, gabrska Svobo- da. Njeni začetki segajo v le- to 1919, ko so vzeli v svoje roke pobudo napredni pevci, združeni v pevski zbor Na- prej. Sicer pa imamo pred očmi gabrsko Svobodo kot večno stražo naprednih gi- banj od časov bojev proti nemškutarjem v Celju in v obliki naprednega delavske- ga, razrednega gibanja, pa vse do danes, ko 'vsako re- snično napredno kulturno društvo išče pota kakovost- nega razvoja svojega delova- nja. Tako bomo v letošnjem le- tu v Celju s ponosom lahko zrli na jubilej, 60-letnico DPD Svobode, ki trenutno združuje pod svojo streho pevce, harmonikcirje, tambu- raše in še kaj, pa tudi na sicer trenutno zamrlo dramsko dejavnost so še živi spomini. Pri Svobodi so sklenili, da bodo svoj jubilej proslavili na osrednji proslavi, ki bo 7. decembra v Narodnem do- mu. To priložnost bodo izko- ristili za celovit prikaz druš- tvene dejavnosti, še prej pa bodo organizirali tiskovno konferenco (še v oktobru), da bi javnost kar najpodrob- neje seznanili s svojim de- lom, oziroma zgodovino, ter seveda načrti za delo, ki jih še čaka. Beseda bo tako tudi tekla o njihovih prostorih, nad katerimi že nekaj časa visi Damoklejev meč nego- tove usode in bližnja gradbe- na dela pri Golovcu so ga že domala spodkopala. Simbol- ni pomen tega dejstva je v bistvu zelo neljuba podoba današnjega stanja, ki bo mo- ralo slej ko prej dobiti drugo, bolj optimistično, času in de- janjem samoupravne prakse ustrezno podobo. V društvu se mrzlično pripravljajo na slavje, prav bi bilo, da delav- sko Celje počasti jubilanta z zavestjo moralnega dolž- nika. D. MEDVED §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 knjižnica edvard kardelj v celju RAZSTAVA O MISLECU 107 eksponatov in 48 fotografij Knjižnica Edvard Kardelj v Celju nadaljuje s svojo izvrstno tradicijo prirejanja razstav, ki nam vedno znova odkrivajo, posebnosti iz nje- ne arhivske zakladnice in nas spominjajo na vrednote, ki jih ne smemo pozabiti. Se- danja, najnovejša razstava, ki so jo odprli v torek opol- dne, pa govori o delu Edvar- da Kardelja, misleca in revo- lucionarja, velikana samo- upravne Jugoslavije in teo- retika, ki ga pozna ves svet. Na otvoritvi razstave je bi- lo mnogo obiskovalcev. Mnogo za tihotnost prostora kot je knjižnica. To je vseka- kor razveseljivo, a ne samo zaradi razstave same, bolj za- radi tega, ker ta kulturna ustanova sicer pridobiva ve- dno bolj na ugledu tudi v tej dejavnosti in občani so se navadili na pestrost in teht- nost dogajanja tudi v prosto- rih velike veže. Najprej je o delu Edvarda Kardelja in nastajanju raz- stave govoril ravnatelj knjiž- nice Ivan Seničar. Odveč bi bilo ponavljati besede v na- potek razstavi zavoda, ki no- si ime po junaku našega ča- sa. Zatem je spregovoril Ja- nez Lenasi, generalni direk- tor Kovinotehne, saj si brez njenega sodelovanje ne bi mogli predstavljati izvedbo omenjene reizstave. Omeniti je namreč treba, da je razsta- va izredno bogata, obširna in natančna v gradivu, izredno pregledna in skrajno skrbno pripravljena. Delavci knjiž- nice so ob tej priložnosti iz- dali tudi katalog, ki je oseb- na izkaznica razsteve in pravzaprav vzorec, kakšni naj bi bili katalogi vseh raz- stav. Na razstavi je prikazano delo Edvarda Kardelja iz raz- dobja od leta 1910 do letos. To je 107 eksponatov, (tiska- ne izdaje) in povečave 48 fo- tografij iz arhiva Muzeja re- volucije v Celju, Novega te- dnika, iz arhiva OK ZK Ža- lec in tiskanega gradiva. Pri izvedbi razstave so sodelova- li oddelek za obdelavo knjiž- ničnega gradiva, oddelek za nabavo knjižničnega gradi- va, oddelek za raziskovalno delo in tehnična služba knjižnice. Povečave fotogra- fij je izdelal Viktor Berk, ka- t^og ob razstavi pa je uredi- la prof. Ivanka Bauman. Ob otvoritvi je bil tudi kul- turni program, ki so ga izvedli gledališka igralca Anica Kumer in Bogomir Veras ter gojenci Glasbene šole Marko Gubenšek, To- maž Gubenšek, Tanja Jan- žek, Irena Franko, Boštjan Župančič in Benjamin Ži- bret. Razstava je odlična prilož- nost, da si jo ogledajo pred- vsem vse šole, organizatorji kulturnega življenja bi mora- li narediti vse, da bi jo videlo čimveč občanov, tudi ZKO ne bi smela stati ob strani pri organizaciji obiska, še manj partija in sindikati. Razstava je tudi odličen vzor sodelo- vanja Kovinotehne s kultur- no ustanovo, ki je z resnim pristopom pripravila res vzo- ren pregled del Edvarda Kardelja. DRAGO MEDVED V ŠTORAH SPET KNJIŽNICA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju širi mrežo, ki naj omogoča čimvečjemu številu občanov dostop do knjige. Minulo sredo so se zbrali v Storah številni krajani (mladi in stari), da proslavijo novo zmago: ponovno je v kraju knjiž- nica, ena najlepših krajevnih knjižnic na.celjskem območju. Zbranim gostom je spregovoril predsednik sveta skupščine KS Store inž. Gaberšek in s ponosom dejal, da je nova knjižnica del pridobitev ob štorskem krajevnem prazniku. Ravnatelj knjižnice Edvarda Kardelja Ivan Seničar pa je s svojimi besedami orisal pomembnost takšnega kulturnega objekta v krajevni skupnosti. To je za Store še posebej pomembno, saj je v tem kraju knjižnica že bila, pa je zamrla. Ivan Seničar je dejal, da tega ponovno ne bodo nikoli dovo- Uli. Knjižnica Edvarda Kardelja ima že pet oddelkov. Oziroma je imela doslej štiri krajevne, no\d štorski je peti. V njem je domala 2000 knjig. Je v enem prostoru, ki služi za izposoje- valnico in čitalnico. Ob otvoritveni slovesnosti so nastopili učenci osnovne šole Store s pevskim zborom in recitacijami, nastopila je tudi železarska godba na pihala. Knjižnica bo odprta zaenkrat enkrat tedensko in sicer ob sredah od 16. do 19. ure. D. M. mladinske delovne akcije VEDNO MANJ ŠTUDENTOV Mladi iz celjske regije na 16 delovnih akcijah Nekateri jih gledajo kot modno muho, drugi kot po- čitniško delo nekaterih »ve- teranov« na tem področju, tretji pa kot pomemben pri- s^vek k napredku Jugosla- vije. Karkoli so že, eno je go- tovo: mladinske delovne ak- cije so ogromna zbirališča mladih, kamen več v mozai- ku njihovega dozorevanja. Kozjansko, Istra, Niš, Go- ričko, Slovenske gorice, Po- sočje, Kožbana, Brkini, Ko- bansko, vse to so delovne ak- cije, na katerih so sodelovali tudi mladi celjske regije. Številka je kar lepa: 796 bri- gadiiiev po približno 40 v vsaki brigadi. Mladi Celjani so delali v 1. izmeni na Koz- janskem in v Istri ter v Pe- štaru. Skupna brigada Celja in Žalca je sodelovala v 3. izmeni MDA Niš, 79, samo Žalčani pa v 1. izmeni na Go- ričkem. Tja so šli tudi Mozir- čani in sicer v 2. izmeno. Sentjurčani so delali v Slo- venskih goricah v 3. izmeni, Smarska OK ZSMS pa je po- slala mlade v 3. izmeno Eikci- je Posočje 79. Konjiška mla- dina je šla v 2. izmeno MDA Kožbana 79, laška pa v 1. izmeno v Brkine. Poleg celj- ske, je bilo v brigadah največ velenjske mladine in to na akciji Kozjansko in Koban- sko. Poleg tega je OK ZSMS Velenje organizirala lastno MDA Šaleška magistrsda. Kakšna je socialna struk- tura v brigadah? Se vedno je največ dijakov 554, nato de- lavcev 202, najmanj pa je pionirjev 32 in študentov, ki jih je bilo v vseh 11 brigadah samo 16. Morda je tega krivo premalo organizirano evi- dentiranje mladih v MDB. Pa tudi sami študentje gredo verjetno raje med počitnica- mi na delo v kakšno,delovno organizacijo, kjer nekaj za- služijo, študij in življenje v Ljubljani ali Mariboru pa go- tovo ni poceni. In kako naprej? Treba bo še mnogo storiti, da bo živ- ljenje in delo na akcijah še bolj organizirano, posebno kar se tiče interesnih dejav- nosti, sodelovanja s prebi- valci, pa tudi samega dela na deloviščih. »Ce je akcija do- bro organizirana, imaš na koncu vsaj za čem žalovati, sicer pa je vse skupaj sama zmeda,« mi je dejala ena izmed komandantk brigade. Z dobro organizacijo in ena- kopravno vključitvijo mla- dih vseh struktur, bodo akci- je resmčno šola samouprav- ljanja in prijateljstva. TATJANA PODGORŠEK Posnetek je z letošnje zaključne slovesnosti v Šentvidu pri Planini. Foto: Tatjana Podgoršek ZAOSTRENI ODNOSI DELAVCEV DO NARAŠČAJOČEGA KAPITALIZMA V stavkovnem gibanju in v boju za sploš- no in enako volivno pravico so se kazale vse možnosti, da so delavci v letih 1896 do 1906 zaradi dviga cen življenjskih potreb- ščin in kapitalističnega izkoriščanja organi- zirali številne stavke, med katerimi je bila vsekakor pomembna tudi v Westnovi to- varni v Celju. Čeprav je tovarna bila ustanovljena šele v devetdesetih letih XIX. stoletja in sprva delala v skromnem obsegu, je kmalu posta- la eden izmed »mogočnežev« tujega kapita- la. Adolf Westen si je izbral kraj Celje, ker se mu je zdelo ugodno za uspešno proiz- vodnjo in prodajo izdelkov iz več razlogov. Skozi mesto je vodila južna železnica od Dunaja do Trsta s kasnejšimi zvezami v ostale jugoslovanske dežele ,in povezavami z lokalnimi progami kot Celje - Velenje leta 1891 in Grobelno - Rogatec leta 1905. V bližini pa so bili tudi premogovniki v La- škem, Zabukovici, Velenju, Hrastniku in Trbovljah. Razen tega je bilo v celjski kotli- ni na razpolago dovolj cenene delovne sile, ki je prihajala s podeželja. Ob porastu ostale industrije v Celju in okolici je naraščalo tudi število delavstva, ki je sprožilo delavsko gibanje. Zaostroval se je odpor proti kapitalističnim gospodar- jem, ki so ob nizkih delavskih mezdah za- htevali po dvanajst in več ur dnevnega dela in šele proti koncu stoletja ta čas skrajšali na deset ur. Se posebej se je to odražalo v Westnovi tovarni. Kapitalist je kmalu spoz- nal, da je njegov račun pameten, da je dobi- val vedno več naročil, zato je tovarno nene- hno širil in šel na večje dobičke. Delavstvo je brezobzirno izkoriščal. Delavci so morali delati dnevno od 6.-18. ure, le opoldne so imeli prosto uro za kosilo in odmor. Zapo- sloved je ženske in otroke, ki jim je plačeval do dve kroni na dan. Problem je bil, da se mu je delovna sila v vedno večjem številu ponujala, delavstvo pa je bilo šibko v svoji razredni zavesti. Vendar so bile razmere v tovarni tako težke, da je že februarja 1896 prišlo v njej do stavke, ki je bila prva te vrste v Celju. Bila je kratkotrajna in v tedanjih pogojih ni mo- gla uspeti. Med 47 takrat zaposlenimi de- lavci je bilo 27 zaradi stavke odpuščenih in nadomeščenih z novo sprejetimi. Medtem je Rok Drofenik v časopisu »Svobodni glasovi« z več članki protestiral proti izkoriščanju v tovarni in drugih manj- ših podjetjih, in obsodil buržoazijo in že takrat utrjeni klerikalizem, ki je razburil tudi celjsko meščanstvo. V omenjenem ča- sopisu je bil sodelavec tudi socialist Edbin Kristan, ki je v črtici »Slučaj« opisal tragiko delavca, ki ga je kapitalistični podjetnik ob nesreči , v tovarni pohabljenega brezsrčno prepustil usodi in tako podal sliko tedanje- ga stanja. Seveda so delavci celjskih in okoliških podjetij odločno stopili v borbo za splošno in enako, neposredno in tajno volivno pra- vico, še v večjem številu organizirali praz- novanja 1. maja in politične shode. Po vo- li vni reformi leta 1907 so socialni demokra- ti v Sloveniji, velja pa to tudi za Celje (po- drobneje bi lahko to spoznali ob vblivnih rezultatih) usmerjali svoje delo predvsem na parlamentarna tla, kar pa je povzročalo nesporazume z borbenimi delavci, ki niso bili zadovoljni s skromnimi reformami de- lavske zakonodaje. V vodstvu stranke je vedno bolj prevladoval oportunizem in re^ vizionizem II. intemacionale in avstro- marksizma še posebej. Čeprav je že večkrat omenjeni Rok Drofenik v raznih člankih poudarjal kmečko vprašanje kot sestavni del delavskega vprašanja, so le tega po nje- govi smrti puščali ob strani, čeprav je naj- naravnejši zaveznik proletariata bil že tedaj srednji in mali kmet, ki ga je agrarna kriza še vedno stiskala in revoltirala. Začetek XX. stoletja je odražal odmik od prvih pionirjev delavskega gibanja in revo- lucionarnih idej ter dejanj, saj so kongresi II. intemacionale sicer obljubljali večjo moč sindikatu in delavskega gibanja nas- ploh, vse to pa se je razvodenilo ob sarajev- skem atentatu in mesec kasneje začeti prvi največji vojni v zgodovini človeštva, ko je tudi socialna demokracija razen nekaterih izjem popustila in se vdala toku uničujoče morije. Slovenska socialna demokracija ni odobravala vojne in ni podlegla vojnemu šovinizmu in hujskaštvu. Značilno zanjo sta bila protivojno stališče in proti vojna po- litika. Tudi tovarne in obrtne delavnice v Celju in okolici so ta veliki spopad občutile z mobilizacijo vseh moških, tako da je šte- vilo zaposlenih silno padlo. Tudi položaj delavstva, ki je ostal na svojih mestih, si je zaradi vojne v tem neprestanem dvigu cen vse bolj slabšal. Nesmiselne žrtve, glad, revščina, na drugi strani pa kupičenje do- bičkov so večale nezadovoljstvo. Zlasti so bili prizadeti delavci z družinami, navezani na gole mezde. Dve ruski revoluciji leta 1917, njune po- sledice in odmev po svetu, sta pospešile konec vojne. Vsekakor je bila problematič- na »majska izjava« istega leta, ki so jo pod- pisali in reizglasih slovenski vrhovi pod vodstvom dr. Antona Korošca parlamentu na Dunaju. Čeprav so zahtevali združitev vseh ozemelj v Avstro-Ogrski, kjer so živeli Slovenci, Hrvati in Srbi v samostojno in od vsake tuje oblasti neodvisno državno telo pod žezlom habzburško - lotarinške dina- stije izjava ni zahtevala razbitja Avstro-Ogr- ske pač pa neke vrste federacijo ali celo konfederacijo nove državne tvorbe pod Habzburžani. Nedvomno je bil to vzrok, da nihče od tedanjih politikov ni bil toliko daljnoviden, da bi mogel predvidevati raz- pad monarhije. Da bi bilo razumljivejše so poleg Ivana Cankaija bili preporodovci (ime so dobili po glasilu Preporod) dijaki in to tudi v Celju, ki so razumeli in obenem zahtevali, da prelivamo kri za samostojno svobodno dr^vo, kar pa zahteva razbitje monarhije. Toda pomembnejše je, da so »majsko izjavo« razumele slovenske mno- žice, ki so sicer podpirale deklaracijo, a že preraščale njen okvir. Prvi so se zganili prav Slovenci na Štajerskem. Že prve dni junija 1917, torej neposredno po majniški deklaraciji je dr. Vekoslav Kukovec organi- ziral sestanke zaupnikov Narodne stranke. Sestanki so bili zelo obiskani in sicer 2. junija 1917 v Šmarju, 4. junija v Sv. Juriju pri Celju, 5 junija na Vranskem, 6. junija v Gornjem Gradu, 6. junija v Žalcu in še v nakaterih krajih. Mnogi kraji v celjskem okolišu so tudi poslali svoje izjave s podpi- si. Na tem mestu navajamo le enega: »Ob- činski odbor občine Ljubno pozdravlja majsko deklaracijo s podpisi in zahteva, da je potrebno storiti vse, da se bomo združili v jugoslovanski državi«. Takšne zahteve so imeli skoraj vsi v Spodnji in Zgornji Savinj- ski dolini ter na Kozjanskem. Ti množični podpisi so zahtevali mir in konec vojne, saj je že marca 1918 zastopstvo slovenskih že- na dr. Korošcu izročilo spomenico s 160.000 podpisi. Komunistični »Delavski list« je ob dvajseti obletnici majske izjave zapisil, da je bila dekleiracija izhodišče za široko mno- žično gibanje in je mnogo pripomogla k zrušenju monarhije. V tem gibanju so se našli vsi Slovenci ne glede na politične in strankarske razlike. Nedvomno je delavski razred odigral ob tem gibanju pomembno vlogo. Avstro-Ogrska in njeni zavezniki so leta 1918 na bojiščih doživljali vedno večje po- raze. Iz Rusije so se vračali vojni ujetniki - delavci, kmeti, ki jih je razvnemala oktobr- ska socialistična revolucija in so v domačih krajih širili revolucionarne ideje. Sloven- sko delavstvo se je vse odločneje postavlja- lo na svoje noge, demonstriralo za svoj kruh, svobodo in mir, množile so se stavke in upori. Ob zlomu habzburške monarhije so Slo- venci 29. oktobra 1918 proglasili svojo vo- ljo, da vstopijo v novo jugoslovansko drža- vo. Zlasti delavci so pričakovali, da bo to demokratična republika enakopravnih na- rodov, v kateri bo oblast pripadala delovne- mu ljudstvu. Proslave bodoče Jugoslavije se je 6. novembra 1918 pred Narodnim do- mom udeležilo tudi mnogo celjskih delav- cev. Tedaj je zastopnik delavcev v Celju Martin Brezovšek zaključil svoj govor s kli- cem »Živela Jugoslavija«! Toda jugoslovanska buržuazija je pohite- la, da je 1. decembra 1918 v Beogradu pro- glasila ustanovitev kraljevine SHS, ne da bi naši narodi odločali o obliki in ureditvi dr- žave. Začela se je dolga in krvava pot za socialne in nacionalne pravice, ki so bile kratene s prvim dnem in se niso reševale vse do prihoda okupatorja, do druge naj- večje morije v zgodovini človeštva. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 SEKCIJE IN DELEGACIJE Kakšne delovne načrte bodo sprejele sekcije pri celj- skih krajevnih konferencah SZDL in kako se bodo vključevale v delegatske razprave? Ta vprašanja bodo v teh dneh v središču razprav na sejah izvršnih odbo- rov in sekretariatov sekcij v celjski socialistični zvezi. V Celju so v večini krajevnih organizacij SZDL usta- novili štiri sekcije - za spremljanje družbenoekonom- skega položaja žensk, za informiranje, za kulturo in za kmetijstvo. Sekretariati sekcij se vsepovsod še niso sestali in tudi vloga teh oblik delovanja SZDL v praksi še ni povsem jasna. Ce hočemo doseči večjo množič- nost v delu SZDL in s tem večjo demokratičnost v snovanju delegatskih stališč, potem je neobhodno hi- trejše uveljavljanje sekcijskih oblik dela pri krajevnih konferencah. Sekcija za spremljanje družbenoeko- nomskega položaja žensk se ne bo lotevala le ženskih vprašanj in njenega družbenoekonomskega položaja. Sekretariat sekcije bo povabil vse zainteresirane dele- gate organov, organizacij, ustanov, kolektivov in dru- gih na razpravo o problematiki otroškega varstva, o servisni dejavnosti, o preskrbi, o razvoju vzgoje in izobraževanja ter o vsem, kar prizadeva položaj žene in matere. To pomeni, da sekretariati sekcije dajejo po- bude za problemske posvete iz neposrednega okolja in da sklicujejo sekcijske tribune kot dragocen demokra- tični kanal pri oblikovanju stališč delegacij. Programi dela sekcij torej ne morejo zaobiti delovnih načrtov skupščin, sestajanj delegacij za samoupravne intere- sne skupnosti in za zbor KS, skupščinskih in različnih strokovnih gradiv, do katerih se želijo opredeliti. Sekcije, ki lahko uspešno delujejo le kot odprte, sproščene in neposredne demokratične tribune ter kot oblike za uskladitev različnih interesov, morajo biti uprte v delo delegacij in samoupravnih organov. Tudi delegacije še niso razvile ali poiskale poti, ki bi jim olajšale sprejemanje dogovorov in stališč. V celjski občini, niti v delovnih organizacijah niti v krajevnih skupnostih delegacije še niso obogatile stikov in pove- zav s političnimi organizacijami, samoupravnimi or- gani, delavci ter občani. Takšno zapiranja ali osamlja- nje v delovanje delegacij ni skladno z zahtevo po večji demokratičnosti odločanja. Vsaka sekcija ima mnogo možnosti za razvejano in vsebinsko bogato sestajanje. Sekcije za informiranje bodo morale že kar kmalu spregovoriti o deli INDOK centra, o INDOK informacijah, o obveščanju krajanov, o vlogi Radia Celje in Novega tednika v občini, razvoju informatike, o izgrajevanju komunalnega informacij- skega sistema in o drugem. Sekcije za kulturo se bodo v vsaki krajevni skupnosti soočile s problematiko kul- turnega življenja občanov. Prav sedaj je čas za kritične javne tribune o tem, kakšno mesto bo zavzela kulturna dejavnost v srednjeročnih razvojnih načrtih krajevne skupnosti. Z delom sekcij bodo bolj zaživele tudi krajevne kon- ference SZDL. Sekcijske oblike torej pomenijo vho- dna vrata za še večjo vlogo socialistične zveze v dele- gatskem sistemu. ND Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Celje Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Komisija za priznanja splošne ljudske obrambe številka: 1717 Datum: 17. 9. 1979 Na podlagi 4. člena poslovnika o delu komisije za priznanja splošne ljudske obrambe objavljamo RAZPIS predlogov za podelitev priznanj SLO ob dnevu oboroženih sil SFRJ 22. decembru. 1. Priznanja ob dnevu OS se podeljujejo delovnim ljudem in občanom ter OZD, KS in drugim, ki so na področju razvoja, krepitve in podružbijanja ljudske obrambe ter pri družbenopolitičnem delu, ki prispe- vajo k napredku ljudske obrambe, dosegli izredne uspehe. 2. Predloge dajejo delovni ljudje in občani, OZD, KS, SIS; enote JLA in TO, enote in štabi CZ, DPO in družbene organizacije ter društva. 3. Komisija sprejema predloge do 15. 10. 1979. 4. Predlogi naj bodo pismeni in morajo vsebovati: a) osebne podatke predlagane osebe (rojstne podat- ke, bivališče, izobrazbo, zaposlitev, podatke o dose- danjih prejetih priznanjih itd.) b) podroben opis zakaj je določena oseba ali organi- zacija predlagana za podelitev priznanja. Predsednik Stane Mele, I. r. VELENJE: POČITNIŠKE HIŠICE ZA RUDARJE Rudarske počitniške hišice v Velenju rasejo kot gobe po dežju. Samoupravni organi Rudarsko elektroe nergetskega kombinata so se odločili, da na zemljišču, ki se zdaj zaradi odkopavanja premoga umirja, in da površina ne bi o stala prazna postavijo vikend hišice. Tu so namreč rudarji dobili parcele v velikosti 200 kv. metrov, na katerih si lahko postavijo lesene mont ažne vikend hišice. Za eno je treba odšteti enajst tisoč dinarjev, za letno najemnino parcele pa še 300 dinarjev. Zdaj stoji že 101 vikend hišica, v prihodnjem letu pa jih bodo postavili še najmanj 35, morda še celo več. LOJZE CtJSTERŠEK žalska delegatska razmerja NEUSPEŠNA DELEBATSKA ŠOLA> Komaj 5% vseh delegatov se Je udeležilo delegatske šole. Da bi aktivirali delo dele- gatov in delegacij družbeno- politične skupnosti, so v Žal- cu marca izdelali program obiskov v vseh delegacijah in razgovore v teh sredinah o njihovem delu ter proble- mih, ki se pri delu porajajo. Na osnovi ugotovitev so iz- delali poročilo o izvajanju delegatskega sistema ter uresničevanju delegatskih odnosov v žalski občini, ki so ga obravnavali tudi na seji vseh treh zborov žalske ob- činske skupščine, beseda o tem pa je tekla tudi na pone- deljkovi skupni seji Izvršne- ga sveta in predsedstva skupščine občine. Tudi letps v občini nada- ljujejo s sklicevanji sej z vo- dji delegacij pred sejami zborov občinske skupščine, vendar je udeležba na njih izredno skromna. Delegacije pa na svoje seje ne vabijo za- dolžene člane predsedstva občinske skupščine, članov izvršnega sveta in predsed- stva družbenopolitičnih or- ganizacij. Ker tiskovnega gradiva za delegate v občini še ne izdajajo, se za informa- cije pomembnih vprašanj in gradiv, ki jih bodo obravna- vali zbori občinske skupšči- ne, poslužujejo tudi objav v občinskem glasilu Savinjski občan in seveda tudi v regij- skem Novem tedniku. Tako so izvedli tudi javno razpra- vo o dokumentih za program novega referenduma, za srednjeročni program razvo- ja občine za obdobje 1981-1985 ter za poročilo o dosedanjem delu sklada za izgradnjo določenih objek- tov družbenih dejavnosti za obdobje 1975-1978. Spomladi je Delavska uni- verza organizirala delegat- sko šolo, ki jo je obiskovalo 157 delegatov skupščine družbenopolitične skupno- sti ter delegatov skupščine SIS. To pomeni, da je šolo obiskovalo komaj pet od- stotkov vseh delegatov, pa čeprav so si delegatsko šolo zamislili kot stalno obliko usposabljanja delegatov sko- zi tekoče mandatno obdobje. Zanimiv in nič kaj vzpod- buden je tudi podatek, da imajo v občini na področju združenega dela 28 nepopol- nih delegacij in od tega kar 11 delegacij, ki kot delegaci- je ne bi mogle več delovati, saj štejejo manj kot pet čla- nov. Zato in tudi zaradi sa- moupravnega organiziranja Hmezada, bodo jeseni izved- li nadomestne volitve v zbor združenega dela, za zbor kra- jevnih skupnosti pa ne bodo potrebne. SIS si namenjajo delu z delegacijami več po- zornosti, pojavlja pa se seve- da vrsto težav, saj je v občini kar 3000 delegatov SIS. V prvem polletju letošnje- ga leta so konstituirali skup. nost za varstvo okolja, za po- speševanje kmetijstva ter področje napredka gospo- darstva pa interesnih skup. nosti še niso ustanovili. Skupne strokovne službe za opravljanje nalog na področ- ju interesne skupnosti ureja- nja in gospodarjenja s pro- storom ustanavljajo, pri- pravljajo pa tudi osnutke do- kumentov za ustanovitev družbenih svetov, ki naj bi pričeli delovati konec letoš- njega leta. JANEZ VEDENIK novi tednik in radio celje NA FESTIVALU » Vesela Jesen« v Mariboru v soboto bo v Mariboru že 13. zabavnoglasbeni festival Vesela jesen. Gre za festival, na katerem bolj ali manj uspešno predstavijo vsako leto nekaj novih slovenskih zabavnih viž, ki jih naši pev- ci zabavne glasbe skušajo odžvrgoleti v različnih na- rečjih. Marsikomu to celo uspe. Glasbeni strokovnjaki sicer o dosedanjih festiva- lnih niso imeli pretirano pohvalnih besed, dejstvo pa je, da so popevke iz Maribora vedno zelo priljubljene med širšim krogom poslušalcev, nekatere izmed njih pa so postali celo pravi evergreeni, o čemer smo se lahko prepri- čali tudi na lanskoletnih dnevih slovenske zabavne glasbe v Celju, v okviru ve- čera najboljših slovenskih popevk. Organizator festiva- la je mariborska Harmonija, prireditev pa je podprlo tudi uredništvo Novega tedruka. Na festivalu bomo podelili drugo nagrado za besedilo, sicer pa so na spisku tistih, ki so festival omogočili po- leg nekaterih delovnih ko- lektivov še Večer, Antena, Stop, Lira in Tednik-Radio Ptuj, ki letos slavi 20-letnico obstoja. Naše uredništvo se je za podelitev nagrade odlo- čilo predvsem zato, da širši krog ljudi v Sloveniji izve za 25 let obstoja Radia Celje, ki smo ga proslavili prav vče- raj. Letos bodo predstavili 16 novih popevk, ki jih bodo med drugim prepevali Tatja- na Dremelj, Edvin Fliser, Alenka Pinterič, Braco Ko- ren, Irena Kohont, Meri Av- senak in Branka Kraner. Za- nimivo je, da letos zaradi ob- veznosti pri Avsenikih, ne bo nastopil Alfi Nipič, slišali pa ne bomo tudi nekaj dru- gih pevcev, ki sodijo v sam vrh naše zabavne glasbe: Ditke Haberl, Elde Viler, Marjane Deržaj, Majde Sepe in Ota Pestnerja. Naj bo tako ali drugače, prepričani smo, da bo tudi letošnji festival rodil nekaj prijetnih pesmic, ki si jih bo- mo mesec, dva ali celo dlje časa požvižgavali. Prav je tako! JANEZ VEDENIK GOBI VELIKANKI Stanko Bukovec iz Andraža gobari že 30 let in pozna veliko vrst gob. Seveda v gobarski sezoni ne zamudi nobene priložnosti, da bi šel v gobe in temu primerna je tudi njegova bera. Tudi letos je nabral veliko gob, posebna sreča pa se nnii je nasmehnila te dni, ko je na enem izmed svojih terenov našel dva zares velika ajdovca, ki sta tehtala 1,20 kg in 90 dkg. Pravi, da so tako veliki ajdovci prava redkost in zato nanju še temoblj ponosen. Povedal je še tudi, da tisti nedelj; ski gobarji napravijo po gozdovih veliko škode, ker gobe, ^ jih ne poznajo enostavno brcajo, čeprav so te večinoma užitne, celo zelo okusne gobe. Zadovoljen pa je zato, ker im.^ pri gobarjenju dobre naslednike v svojih otrocih. Na slil^' Stanko Bukovec s svojima trofejama. Tekst in fot^ TONE TAVCA^ §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 društvo socialnih delavcev ZAHTEVNOST DELA Henehno iskanje možnosti za boljšo rešitev problemov v Sloveniji obstajajo štiri društva socialnih delavcev. V Ljubljani dva, v Mariboru in v Celju. Predsednica druš- tva v Celju je Valerija Lin- dner, ki je zaposlena na cen- tru za socialno delo. Dejala je: »Društvo je bilo ustanovljeno leta 1958 na po- budo poklicnih socialnih de- lavcev. Tedaj je bilo približ- no 30 članov, prvi predse- dnik pa je bil Ivo Svetličič, ki je sedaj v pokoju in je opravljal tudi delo socialne- ga delavca. Društvo ima svoj sedež že dve leti na Centru za socialno delo. Tu društvo go- stuje, ker svojih lastnih pro- storov nima, niti finančnih sredstev, da bi si prostore uredilo. Društvo predstavlja prostovoljno strokovno združenje socialnih delav- cev. Član društva lahko po- stane vsak, ki se poklicno ukvarja s socialnim delom ali pa je oblikovalec socialne politike. Trenutno društvo šteje 80 članov, imamo tudi častnega člana društva Ru- dolfa Fajgla, ki je bil sousta- novitelj društva. Dejavnost društva temelji na ustavnih in samoupravnih načelih javnosti ter idejnopolitičnih izhodiščih in programski usmeritvi SZDL in sindikata Slovenije. Naloge društva so skrb za politično in akcijsko enot- nost socialnih delavcev, združuje njihove ustvarjalne pobude pri proučevanju in reševanju socialnih pojavov, spremlja in proučuje izkuš- nje drugih s področja social- nega dela, spremlja dejav- nost socialnega dela na svo- jem območju in se zavzema za napredek strokovnih služb in družbeno uveljavlja- nje poklicnega dela v občini. Društvo socialnih delavcev sodeluje tudi pri sprejema- nju političnih smernic, se dogovarja za družbene akci- je s samoupravnimi intere- snimi skupnostmi, s krajev- nimi skupnostmi itd. Social- no delo je zelo pestro, družba nalaga vse več nalog. Ena izmed bistvenih je organizi- rano izobraževanje socialnih delavcev. Njim je zaupana naloga pri reševanju težav na podlagi svobodne presoje. Širina in zahtevnost njihovega dela lažje najde pot do ustreznih odločitev v okviru delovanja društva. Želja društva je, da bi se socialno delo uveljavi- lo, ker jih praktično potrebu- jejo povsod. Odločili so se, da bodo ustanovili strokov- ne sekcije kot obliko dela v društvu, na podlagi področij samega socialnega dela in bi imeli sekcijo socialnih delav- cev zaposlenih v delovnih organizacijah, v zdravstvu in na šolah. Tam ta aktiv že de- luje in pri socialnih delavcih zaposlenih v strokovnih službah socialnega skrbstva. Zgodi se tudi, da se na te- renu predstavljajo kot so- cialni delavci ljudje, ki to ni- so in zlorabljajo zaupanje ob- čanov. To so v zadnjem času večkrat opazili. Zato so pri društvu sklenili, da bodo po- delili vsem članom izkazni- ce, s katerimi bodo obisko- vali družine. V bodoče naj bodo občani previdnejši in v kolikor se kdo zglasi pri njih doma in se predstavi za so- cialnega delavca, naj od nje- ga zahtevajo izkaznico. Iz besed predsednice Vale- rije Lindner je dovolj razvi- dno, da društvu ne manjka dela, IRENA ŠMID ŠENTJUR: UPOKOJENCI NA IZLETU Občinsko društvo upokojencev ima v svojem klubu razgi- bane dejavnosti, med katerimi je na prvem mestu prirejanje izletov. Prvi letošnji izlet je bil usmerjen na Primorsko in to v Goriška Brda, Novo Gorico in nazaj grede v Postojno. Dru- gič jih je pot zanesla na Dolenjsko, kjer so si ogledali Novo mesto. Novomeške toplice in znano partizansko bazo 20 v Kočevskem Rogu. Tretjič so krenili v Hrvaško Zagorje in to v Stubico, kjer so si ogledali Avgiistinčičevo mojstrovino, spomenik Matiji Gubcu in kmečkim uporom, na povratku pa so se ustavili še v Titovem rojstnem kraju Kumrovcu. Meseca septembra sta v načrtu še dva izleta in to eden v Pomurje in Slovenske gorice, drugi pa na Gorenjsko. E. RECNIK solidarnostne akcije ptt dela vcev TELEFON PRI ROKOVNIKU Nove napeljave na Solčavskem in Kozjanskem v soboto, 15. septembra 1979 ni bilo prvič, da smo se delavci PTT podjetja Celje odločili za solidarnostno de- lovno akcijo na solčavskem in kozjanskem področju. V letošnjem letu gre že za sed- mo delovno akcijo, ki smo jo načrtovali skupno z občani krajevnih skupnosti celjske- ga območja in drugimi po- djetji s katerimi imamo po- slovne odnose v Sloveniji. Akcije potekajo sistematič- no in tako, da so zajeta pred- vsem najbolj oddaljena in vi- sokogorska, nedostopna po- dročja ter kjer je slaba do- stopnost ljudi do prvih cen- trov in komunikacijskih zvez. Sobotne akcije so se udele- žile brigade Podjetja za ptt promet Celje, Podjetja PAP iz Ljubljane, Podjetja TE- GRAD iz Ljubljane, sodelo- vali pa so tudi vojaki iz kara- vle nad Solčavo, teritorialne enote in krajani solčavskega in kozjanskega območja. Na solčavskem območju, kjer je bilo večje število ude- ležencev ker so bila tudi dela zahtevnejša, smo delali na iz- kopih lukenj za postavitev drogov in drogove tudi po- stavili. Gre za zadnji odcep napeljave telefonskega omrežja na visokogroskih kmetijah, kjer bo že v sobo- to, 22. 9. 1979 prvič zazvonil telefon. To je najvišja kmeti- ja Bukovnik na višini 1327 metrov nadmorske višine in prav prijetno je bilo slišati komentarje krajanov, še po- sebej pa matere treh otrok Rozalije, Bukovnik, ko je de- jala: »Zelo sem vesela, da je končno prišlo do telefonske povezave med nami, ki smo nekaj ur hoda odrezani od doline. Na iste izjave smo na- tleteh pri kmetiji Osojnjak in drugih. Na isti dan pa se je odvijala delovna akcija tudi na Koz- janskem kjer smo ptt delavci s svojo brigado pripravljali in opremljali drogove za na- peljavo telefonskega kabla do visokogorske vasi Veter- nik nad Kozjem. Prav prijet- no je bilo sodelovati s kraja- ni, saj so gostoljubni in pri- jazni. Tudi tu bo v prvih dneh oktobra prvič zazvonil telefon in povezal ljudi. JURE VOVK OB ROJSTVU J A VNA RADIJSKA ODDAJA Brskanje po starih kro- nikah je bilo že od nekdaj silno zanimivo. Zdaj je to za nas posebnega pome- na, ko iščemo podatke o rojstvu Radia Celje pred petindvajsetimi leti. No- vinar Tone Vrabl je našel nekaj kar zanimivih »ocvirkov«. Začnimo s člankom: ALI BO DOBILO CEUE RELEJNO RADIJSKO POSTAJO? Ker bi popravilo dotra- janih in zastarelih naprav za ozvočenje v Celju stalo okoli 2,5 milijona dinar- jev, nova relejna radijska postaja pa samo okoli poldrugi milijon dinarjev, je Mestni ljudski odbor sklenil kupiti radijsko po- stajo, ki bi služila potre- bam mestne občine. Ker je Celje dovolj močno kulturno in go- spodarsko središče, je po- treba po radijski postaji v Celju dovolj utemeljena. Radijska postaja bi bila sicer priključena k pro- gramu ljubljanskega ra- dia, vsak dan eno uro do- poldne, v času ko ljub- ljanski radio ne oddaja, pa bi služila lokalnim po- trebam. Oddajala bi vesti. reportaže iz celjskih ko- lektivov, prenose kultur- nih sporedov in važnih zasedanj, objave in rekla- me. Ker se v večernih urah prenosi ljubljanske- ga radia v Celju in njegovi okolici zelo slabo čujejo, bi relejna postaja omogo- čila celjskim radijskim naročnikom tudi boljši sprejem iz LJubljane. Od- dajnik bi montir^ na Go- lovcu, Miklavškem hribu, na poslopju Mestnega ljudskega odbora ali kje drugje. Za oskrbovanje in celjske prenose bi potre- bovali 4 ljudi, kar ne bi bilo vezano z večjimi iz- datki kot 150 tisoč din mesečno. Mestni ljudski odbor je utemeljen predlog za montiranje radijske po- staje v Celju že odposlal Direkciji ljubljanskega radia. Celjani upravičeno pričakujejo, da bodo me- rodajni ugodno in z ra- zumevanjem predlog sprejeli, saj je že skrajni čas, da tudi Celje, kot tretje mesto v Sloveniji, dobi svojo radijsko posta- jo. Potreba po njej je več kot prepričljiva. (Savinjski vestnik, 20. avg. 1954, št. 33) V Savinjskem vestniku je bilo še več zapisov, ta- korekoč življenjskega značaja za Radio Celje. No, najbolj razveseljiv je bil gotovo ta, ki že bru- cem sporoča, da je radio oddajnik že opravil svojo prvo nalogo: RADIO ODDAJNIK ZA CELJE Radijski oddajnik, ki ga je LOMO Celje naročil za proslavo »Štajerska v borbi« je opravil prvo preizkušnjo. Oddajnik iz- žareva jakost 50 W in ima za sedaj še improvizirano anteno, ki pa ne zadovo- ljuje poslušalcem izven Celja. Zaenkrat bo od- dajnik deloval pod seda- njimi pogoji in bo od po- nedeljka, 27. tega meseca dalje oddajal na valovni dolžini 202 m ali 1484 KH program radia Ljubljane. Oddaje bodo od 18. do 22.15 ure vsak dan, dokler ne bo usposobljen nov oddajnik z večjo oddajno energijo in atenskim stol- pom, ki bo zajel celotno področje bodoče celjske komune. (Savinjski vestnik, 24. sept. 1954, št. 38) Poglejmo še, kako je bil objavljen prvi radijski spored v Savinjskem vestniku: RADIO CEUE na valovni dolžini 202 m ali 1,484 Kh Nedelja, 10. oktobra: od 13.30 do 17.30 pre- nos programa Radio Ljubljana od 17.30 do 18.00 pre- nos plesne glasbe iz Naro- dnega doma od 18.00 do 20.00 pre- nos programa Radio Ljubljana Od ponedeljka do sobo- te, t. j. od 11. do 16. okto- bra bo imel Radio Celje naslednji program: od 14.00 do 16.00 pre- nos programa Radio Ljubljana, vmes ob 14.30 domače novice in objave od 18.00 do 20.00 pre- nos programa Radio Ljubljana (Savinjski vestnik, 8. okt. 1954, št. 40) Na voljo nam je še en podatek. V sredo, 8. de- cembra 1954 leta je bila ob 18. uri na sporedu od- daja iz Celja: Veseli večer trgovskega podjetja »Vol- na«. Ta vest je objavljena v SV, 3. dec. 1954 v štev. 48. 10. decembra pa zasle- dimo v Savinjskem vest- niku tale naslov in čla- nek: PRVI REKLAMNO ZABAVNI VEČER V CEUU JE USPEL V nedeljo so bile v dvo- rani Ljudskega odra tri predstave mariborskega »Totega teatra« s sodelo- vanjem plesnega orkestra Ferry Souvana in pevca Iva Robiča. Predstave so bile zelo dobre, zlasti ker v njih ni bilo preveč re- klame, lahko rečemo celo manj kot v rednem pro- gramu ljubljanskega ra- dia. Občinstvu sta najbolj ugajala Tijek in Štef, da- lje Božo Podkrajšek s svojim kupletom in neka- tere šaljive točke progra- ma. Večer je bil na dostoj- ni višini v tej zvrsti prire- ditev. Nagrade, ki jih je »Volna« podelila srečnim izžrebancem, so bile zelo lepe in res pravično raz- deljene. Vsekakor bo prav, če bo podjetje »Volna« tudi v bodoče pripravilo Celja- nom kako veselo urico, saj smeh je zdrav in vedri duhš. Celjani pa so itak znani, da se radi nasmeji- jo, če jih kdo zna spraviti v smeh. Ni kaj, takšne vloge ra- dia se še danes močno za- vedamo... Za sedaj naj bo dovolj. Še bomo poi- skali kaj iz malhe drob- cev, ki so za pričevanje o zgodovini Radia Celje še kako pomembni. Četrt stoletja dela ni tako malo, vloga Radia Celje pa tudi v današnjem času dobiva vse večji pomen. Torej nam tudi odgovornost za danes narekuje temeljit pregled vsega, kar je bilo doslej vredno in po- membno. Takole ob jubi- leju ugotavljamo, da tega ni malo. Zbral TONE VRABL 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 NOVA STVARITEV VAŠKA ČETKOVIČA Ob sobotni otvoritvi novega prizidka šoli Borisa Vinterja v Zrečah, je ta kraj dobil tudi novo kiparsko stvaritev akademskega kiparja Vaška Cetkoviča. Na steni telovadnice osnovne šole je nastal veličasten relief, ki ponazarja razvojni utrip naglo se razvijajočega kraja. Relief je narejen iz profiliranega jekla in predstavlja sodobno kompozicijo čistih linij, brez odvečnih dodatkov. Posebno vrednost mu daje ravno enostavno, a domiselno izrečena zamisel kiparja, ki je v Zrečah postavil že lepo število sodobnih plastik v okviru Forme vive. Foto: D. Medved zreče PRIZIDEK ŠOLI, VRTEC Sobotno slavje v znamenju delovnih zmag v soboto, 15. septembra 1979 so v Zrečah imeli velik praznik, slavili so novo veli- ko delovno zmago. Pri osnovni šoli »Boris Vinter« so odprli prizidek. V njem je dvajset sodobno urejenih učilnic, opremljenih z mo- derno učno tehnologijo, fo- nolaboratorij za učenje tuje- ga jezika, kabineti za učite- lje, večnamenski prostor itd. Prizidek je omogočil, da je ta šola s šolskim letom 1979/80 prešla s svojo razredno stop- njo od 1. do 4. razreda na program celodnevnega dela. Otvoritev prizidka so pri- pravili nad vse slovesno, saj gre za tretjo fazo izgradnje šolskih prostorov v Zrečah. Prisostvoval je celotni ob- činski politični vrh, pred- stavniki ostalih šol v občini in delovnih organizacij. Med učiteljstvom je bil tudi dol- goletni pedagoški svetovalec tovariš Drago Cuček. Slavnost je začel ravnatelj šole »Boris Vinter« Zreče Bogomil Vogelsank. V svo- jem otvoritvenem nagovoru ni skrival zadovoljstva nad to veliko pridobitvijo za vzgojno izobraževalno delo v zreški šoli. V svojem imenu, v imenu učencev te šole in delovne skupnosti se je za ta lep objekt prisrčno zahvalil predvsem največji delovni organizaciji kovaški indu- striji »Unior« in Cometu Zre- če, prebivalcem Zreč, Kra- jevni skupnosti, vzgojno izo- braževalnemu zavodu Slo- venske Konjice in vsem, ki so kakorkoli prispevali in omogočili, da je bil objekt zgrajen. Prizidek pa je bil zgrajen v rekordnem času in v dogo- vorjenem roku, kar je prav- zaprav redek pojav med gradbenimi podjetji. Zaradi tega gre veliko priznanje ko- njiškemu gradbenemu po- djetju »Kongrad«. Osrednji govor je ob otvo- ritvi tega prizidka imel gene- ralni direktor kovaške indu- strije »Unior« Zreče Osole inž. Marjan. Je tudi predse- dnik komisije za razvoj Zreč in član izvršnega sveta kra- jevne skupnosti. Poudaril je, da prav takšen razvoj indu- strije, kot ga načrtujeta obe zreški tovarni zahteva hitrej- ši razvoj tudi infrastrukture, od cest ter trgovskih in dru- gih komunalnih objektov. Vse te načrte pa bodo Zreča- ni uresničili, ker to tudi zmo- rejo in hočejo. Ob otvoritvi tega prizidka, ki je funkcionalno povezal prejšnji del s telovadnico, je bil na zunanji strani telova- dnice odkrit tudi kovinski relief, ki ga ie izdelal ak. ki- par Vasilij Cvetkovič. Sim- bolizira bitnost zreškega člo- veka, ki dnevno predela rrmogo ton železa, z njim in od njega pa tudi živi. O po- menu te plastike in o forma- vivi, ki se razvija v Zrečah, je govoril Drago Medved. Učenci šole so za to prilož- nost pripravili kulturni pro- gram, ki je zelo uspel. Ves je bil posvečen mednarodne- mu letu otroka in znanim obletnicam ZKJ, SKOJ in revolucionarnim sindika tom. Slovesnost se je za teit preselila na Novo Dobravo kjer so odprli še tri igralnic, v vrtcu. O veliki skrbi z, otroke v občini in graditv teh prostorov je spregovori^ predsednica skupnosti otro škega varstva občine Slo venske Konjice Rozika Sq din. Dokaz te skrbi je tu(J vrtec v Zrečah in dejstvo, cl| so skoraj vsi otroci vključeni v neko obliko predšolska vzgoje in varstva. Vrtec \ Zrečah je postal največjj vzgojno varstvena ustanovj v občini. Ima sedem igralnic s pripadajočimi prostori ir lahko sprejme do 150 otrok Cicibani iz vrtca pa so po(j vodstvom marljivih vzgojite- ljic pripravili prisrčen na stop. Zrečani so torej praznovali lepe delovne zmage. Prazno, vali so lepo in ponosno, ka- kor znajo ljudje tega prijaz- nega kraja izpod zelenega Pohorja. FRANJO MAROSEK slovenske konjice STANOVANJA Družbena gradnja zaostaja v občini Slovenske Konji- ce zatrjujejo, da bo srednje- ročni program stanovanjske gradnje uresničen, čeprav delno zaostajajo pri izgradnji družbenih stanovanj. Načr- tovana izgradnja zasebnih stanovanjskih hiš pa bo prav gotovo presežena. Na kratko: kje so razlogi za zaostajanje družbene stano- vanjske izgradnje? Veliko te- meljnih organizacij združe- nega dela v konjiški občini je namenila večji del sredstev za stanovanjsko gradnjo za kreditiranje zasebne grad- nje. Nekatere TOZD, zlasti manjše, že dlje časa niso ku- pile družbenih stanovanj. Banke pa tudi raje kreditira- jo izgradnjo zasebnih stano- vanjskih hiš kot na primer udeležbo pri nakupu družbe- nih stanovanj. Stanovanjski dinar se je v občini dostikrat »pretočil« v zmeraj žejno ko- munalno malho, saj dosedaj niso zbirali denarja posebej za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Gradbeni izvajalci so ponavadi stavb- na zemljišča za stanovanja »za trg« kar sami urejali, stroške zanj pa enostavno za- računavali v ceno kvadratne- ga metra stanovanjske povr- šine. To so v glavnem nekateri glavni razlogi zaradi katerih družbena stanovanjska grad- nja v občini Slovenske Ko- njice kasni, in bo za uresniči- tev srednjeročnega progra- ma na tem področju, treba napeti vse sile. MITJA UMNIK /, KDO BO VZEL? Za javno kopališče gre. Pa ne za tisto, v katerem poleti namakamo preznojena telesa, ampak za tisto, kamor hodijo oni Celjani, ki nimajo doma kopalnice. Vse skupaj se že vleče več let kot povest o j ari kači in steklem polžu. Ko je bil pred leti zgrajen Dom upokojencev v Celju so mu pridjali še to »dejavnost«. Staro kopališče v Celju je bilo nehigiensko, v novem domu pa so zgradili lične prostore in Celjani so jih s pridom uporabljali. Zal, le včasih, kajti javno kopališče je bilo enkrat za- prto pa spet odprto. Zatikalo se je pri finansiranju in pri ljudeh, ki so skrbeli zanj. Ko se je finansiranje nekako uredilo, pa je letos udaril na dan »objektivni« faktor. Oseba, ki je v Domu upokojencev skrbela za javno kopališče je že sredi meseca maja zbolela in od takrat-je ta, za Celje še vedno prepotrebna ustanova, zaprta. V Domu že tako od prepičlega osebja ne morejo odvojiti še eno osebo, ki je potrebna, da kopališče deluje. Pa tudi sicer je za upravo Doma upokojencev »čistilni hram teles« preveliko breme, kajti niso samo oni poklicani, da zanj poskrbe. V zvezi s tem je bilo že veliko razmišljanj. Kam pravzaprav javno kopališče sodi? Med komunalno dejavnost, med socialno dejav- nost ali celo med zdravstveno, če pomislimo, da gre za higienski vidik? Dogovor o tem bo nujen, kajti kopališče ni samo zaprto, ampak je potrebno tudi temeljite obnove! Kdo bo segel v žep? Najbrž ne bo ostalo samo pri enem finanserju, ampak jih bo moralo biti več. Da pa je javno kopališče v Celju še potrebno (vsi še resnično niso tako srečni, da bi imeli kopalnice doma), nam dokazujejo številni občani, ki povprašujejo o kopali- šču. Odgovora pa ne dobe, čeprav ga že dalj časa pričakujejo. ZDENKA STOPAR KMEČKI PRAZNIK V LESIČNEM Številnim kmečkim praz nikom na celjskem območju se bodo v nedeljo pridružil tudi v Lesičnem. Samou pravna skupnost za pospeše vanje kmetijstva pri občin ski skupščini Šmarje pri Jel šah. Kmetijski kombina Šmarje in krajevna skupno sti Lesično so pripravili v ne del j o zanimivo prireditev. Ob 13. uri se bo pričelo tekmovanje mladih traktori stov v spretnostni vožnji, za- tem pa bodo podelili nagra de in priznanja najboljšim kmetovalcem za visoko pro izvodnjo. Sledila bo povorla kmetijske mehanizacije a delo na polju, travnikih in vi nogradih. Poskrbljeno bo tudi za slo dokusce: na sporedu je tudi pokušnja domačih vin, kru ha in potic, zatem bo prika2 kmečkih kolin in mlačev na cepe (mlatenje s cepci). Za konec, kot je to zadnje čase v modi, pa bodo najmočnejši še vlekli vrv. V domu kultu- re bo tudi razstava sadja in grozdja. V nedeljo torej v Lesičnem delovno in veselo! GOBE V HOTELU PREBOLD Člani gobarske družine iz Celja oziroma člani sek- cij s Polzele in Prebolda, so konec prejšnjega tedna zares pripravili prijetno presenečenje tudi po zaslu- gi razumevanja vodstva hotela Prebold. V hotelu so namreč pripravili zanimivo razstavo gob, na kateri so v soboto, nedeljo in ponedeljek razstavili okrog 200 primerkov, kar prav gotovo ni od muh. O zani- mivosti te razstave priča tudi podatek, da si jo je ogledalo nepričakovano visoko število obiskoval- cev. Pohvaliti pa gre tudi delavce hotela, ki so ob tej priložnosti pripravili tudi prvi gobarski ples, na katerem so gostom ponudili kar 27 izbranih jedi iz gob od palačink do čevapčičev. Pravijo, da bo ta prireditev postala tradicionalna, kar bi vsekakor bilo prav, saj so gostje v soboto preživeli prijeten večer, za kar ima zaslugo seveda tudi ansambel Vokali in mlada glasbenika Karmen in Joži Skor- janc. J. V. - T. T. §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 13 pekliški »šopek* iz Matk pri Preboldu je bil uren, da je kaj- Tile korenjaki so hrvaški pionirji iz Lepajcev, občina Kra- pina. Najmlajši gasilci iz Šmartnega v Rožni solini pri vaji z vedrovkami. 12. srečanje pionirjev-gasilcev slovenije in hrvaške GASILSKI »NA POMOC« NAJMLAJŠIH Slovenske Konjice gostitelj 800 pionirjev - Vzorna organizacija Sveže in hladno jutro, pa poskočne viže godb na pihala - s tem se je zače- lo 12. tradicionalno srečanje pionir- jev-gasilcev prejšnjo nedeljo v Slo- venskih Konjicah. Na konjiškem sta- dionu je bilo prijavljenih 80 tekmo- valnih desetin iz desetih slovenskih občin s področja Štajerske in sedmih hrvaških občin s področja Zagorja. Pomerili so se v dveh strokovnih dis- ciplinah - vajah z motorno brizgalno in vajah z vedrovko, pa še v športni disciplini, štafeti. Pa tekmovalni rezultati niso po- membni; bolj pomembno je sodelovati z vrstniki iz bratskih republik Sloveni- je in Hrvaške, preizkusiti svoje znanje in usposobljenost in istočasno naveza- ti čim več prijateljskih ter tovariških stikov, ki se bodo morda potegnili na- to v odrasla leta. Videti resnost in zavzetost mladih obrazkov in biti sredi mladostnega živ- žava - to je bilo posebno in čudovito doživetje! Težko je izdvojiti posamez- ne vtise! Ali je bila to ponosna drža malega Bošjana Sentočnika, ki je prav v nedeljo izpolnil 8 let mladosti, staro- sti komaj lahko rečemo - čeprav je komaj prestopil prag drugega razreda hudinjske osnovne šole? Ali so bili to malčki iz Šmartnega v Rožni dolini, ki so za naju s fotografom »špricali«, da je bilo veselje, četudi je v vedrih že zmanjkovalo vode? Ali pa »pušeljc« dekliške gasilske desetine iz Matk pri Preboldu, ki prav nič niso zaostajale za moškimi sovrstniki? Ali pa so bili najimenitnejši korenjaki iz Lepajcev, iz občine Krapine? Nemogoče je reči, kdo je bil najbolj prijeten in uren, posameznik ali skupi- nica. Se najbolj pošteno je ugotoviti, da je bilo vseh 800 najmlajših gasilcev - pionirjev in pionirk tako, kot je treba! Organizatorja tega tradicionalnega vsakoletnega srečanja sta bila dva: ob- činski gasilski zvezi iz Šentjurja in Slo- venskih Konjic. Vse je potekalo kot se za gasilstvo spodobi: po načrtu, hitro, urejeno, usklajeno in učinkovito! Skratka: tudi če bi šlo zares, ne bi bilo najbrž drugače. Vsekakor so takšna tekmovalna in tovariška srečanja gasilskega pod- mladka pomembna zaradi različnih ra- zlogov. Tekmovalna privlačnost tek- movanj omogoča stalno kadrovsko po- mlajevanje gasilskih vrst, te pomemb- ne družbene organizacije, in katere razsežnosti za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ne kaže ponav- ljati, mladino navaja na koristno izra- bo mladostne energije, predvsem pa jih navaja na mnoge praktične vredno- sti in vrednote bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. To pa je veliko izročilo in šola za življenje hkrati! Tekst: MITJA UMNIK Foto: DARKO LAZNIK JOŽE ROMIH, podpredse- dnik občinske gasilske zve- ze Šmarje pri Jelšah: »Na takšna srečanja z bratsko republiko Hrvaško smo se spomnili leta 1968. Do tega leta smo poznali le vseslo- vensko srečanje pionir je v- gasUcev.* BRANKO LONČAR, tajnik občinske gasilske zveze Za- bok: »Do sedaj smo se ude- ležili vseh dvanajst srečanj in moram priznati, da smo se pri delu z najmlajšimi ve- liko zgledovali pri naših slovenskih gasilskih tovari- ših.* HERBERT SOREC, predse- dnik občinske gasilske zve- ze Ptuj: »Ptujčani smo že bi- li gostitelji takšnega sreča- nja. Delo z najmlajšimi ima- mo dobro razvito, saj smo na primer na občinskem tekmovanju postavili kar 90 desetin pionirjev. Dobro sodelujemo s hrvaškimi ko- legi.« KATICA BOŽIČNIK, po- slovodkinja »VERONI- KE«: Pred devetimi leti smo pričeli na novo. Za- to smo si morale stranke šele pridobiti. Zdaj ugo- tavljam, da smo uspele. Uspele tudi zaradi boga- te izbire blaga, zaradi prijaznosti, zaradi naše- ga dela in odnosa do štrank. Tudi zaradi Ve- ronike z Desenic, zaradi njene Ijubezni^zaradi na- še ljubezni do odgovor- nosti, ki smo jo spre- jele. .. Veronika. Lepa, zapeljiva, polna ljubezni, zato privlač- na... ne samo tedaj, ko beseda teče o nesrečni ljubezni lepotice z Dese- nic in celjskim grofom Friderikom, tudi takrat, ko se korak ustavi pred prodajalno v Zidanškovi ulici številka 4. Sicer pa, tudi ta enota celjske Tka- nine spominja na domačo zgodovino in nas vsaj po svojem imenu vrača v preteklost. Toda, bolj aktucilna je sedanjost. iSadi misel na jutri. Zlasti kadar se odlo- čamo za nakupe. Tudi ženskega perila, ali pred- vsem, kadar gre zanj. Obleka sicer dela člove- ka. Vendar, kaj bi rekli v tej zvezi s perilom? Mor- da skritim, pa vendar ne tako, da bi tudi po njem ne spoznali človeka. V na- šem primeru žensko. »Devet let je, odkar imamo to prodajalno v Zidanškovi ulici,« je pri- povedovala poslovodki- nja, Katica Božičnik, in nadaljevala: »Začetek ni bil lahek. Tudi zaradi ozke speciali- zacije, morda tudi zaradi lokacije. Zidanškova uli- ca šele postaja tisto, kar bi naj bila. Pred devetimi leti, na primer, je bila po- vsem drugačna, kot je da- nes. Pa vendar. Naša ,Ve- ronika' se je uveljavila. Postala je nepogrešljiva sedanjost. Zdaj jo pozna- jo in obiskujejo ženske ne samo iz Celja, marveč tu- di iz širše okolice. Tudi zaradi izbire in morda tu- di zavoljo tega, ker vedo, da bodo vselej, ob vsa- kem času, naletele v teh prostorih na prijazno be- sedo, na dober nasvet, priporočilo...« »Veronika« je stopila na svojo pot z odločnimi koraki, čeprav ženskimi nežnimi in drobnimi. To- da, v njih ni bilo omahlji- vosti. O tem govori tudi , promet, ki se v tem času ni povečal samo v denar- nem pogledu, tudi po fi- zičnem obsegu. Za deset- krat! To je specializirana pro- dajalna za žensko perilo. Semkaj sodijo tudi jutra- nje halje, bluze, nogavice, robčki, rute, puliji... Kaj bi naštevali. Žensko peri- lo pač, tisto, ki prav tako dela človeka, žensko, ki govori o njenem odnosu do sebe in okolja. Do le- pote, okusa, Ijul^zni... Izbira je bogata. Zato nobenih težav pri naku- pu. Tu je blago vseh zna- nih in največjih proizva- jalcev ženskega perila v Sloveniji in Jugoslaviji. In ne samo to. Tudi vseh velikosti. To je pomemb- no, in to ženske vedo. Tu- di tiste z najmočnejšo po- stavo, ki bi jih sicer dru- god zavračali z besedo - nimamo teh številk. V »Veroniki« te besede ne poznajo. Zato niso tu nik- dar v zadregi! In vendar je to proda- jalna, ki je zanimiva tudi za moške, še posebej, ka- dar izbirajo darila za žene, matere, prijateljice... »Sprva so kar nekam sramežljivo stopali v našo prodajalno, v ta ženski svet in žensko okolje. Pa je bila zadrega kmalu odveč. Lepa beseda in na- smeh sta premagala ovi- re. In če se že niso mogli odločiti za nakup, za veli- kost... smo ponudili da- rilni bon...« Torej, tudi darilni boni. In modne novosti? Vsak dan in vselej aktucil- ne. Tudi pri ženskem pe- rilu. Zakaj ne? In pri »Ve- roniki« gredo v korak z modo. Pa tudi ekskluziv- ni modeli, tudi tisti, ki presenečajo, ki vabijo in pomenijo lepo darilo. »Poglejte, tudi me, kot prodajalke, rade vidimo, da imamo na policah, obešalnikih, lepe izdelke. , Rade ga prodajamo in ra- de vidimo. Vse to pa seve- da velja tudi za naše kup- ce, oziroma ženske!« Sicer pa, saj poznate »Ve- roniko«! 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 setev pšenice KRUH NAŠ VSAKDANJI Nekaj nasvetov Janeza Luževiča iz ŽVZ Ceije Zahtevnejše (Intenzivne) sorte Te sorte zahtevajo dobra, dovolj globoka tla in obilno gnojenje z dušikom med rastjo. Bezostaja - bela golica, srednje rana, srednje nizka in srednje odporna proti po- leganju in uspešna v vseh ra- jonih predelovanja v Slove- niji. Sklop pri setvi: 500 kali- vih zm/m^ v normalnem se- tvenem roku. Zrnje je v I. kvalitetni skupini. Novosadska rana 2 - bela golica, rana, srednje nizka, dobro odporna na poleganje, dobro odporna proti mrazu. Med intenzivnimi sortami je v slovenskih preizkusih na vseh poizkusnih poljih med najboljšimi. Sklop pri setvi: 600 kalivih zrnlvcr v normal- nem setvenem roku. Zrnje je v I. kvalitetni skupini. Partizanka - bela golica, srednje rana, srednje nizka sorta, zelo odporna proti po- leganju, dobro odporna za mraz. Sklop pri setvi: 600 ka- livih zminr v normalnem se- tvenem roku. Zrnje je v I. kvalitetnem razredu. Za tla je manj občutljiva kot Novo- sadska rana 2. Kragujevačka 56 - bela golica, rana sorta, srednje vi- soka zelo odporna proti pole- ganju, dobro odporna za mraz. Pri nas je zaenkrat manj znana. Zelo intenzivna sorta za dobra, globoka tla. Sklop pri setvi: 600 kalivih zm/m^ v normalnem setve- nem roku. Zrnje je v I. kvali- tetnem razredu. Super zlata - je novejša sorta (priznana 1977), s po- dobnimi lastnostmi kot Zla- ta dolina. Je nizka, zelo rana, bela golica, zelo odporna proti poleganju, dobro od- porna proti mrazu. Sklop pri setvi: 600-700 kalivih zrn/m^ v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. Zlata dolina - je nizka, be- la golica, rana, zelo dobro od- porna proti poleganju, dobro odporna za mraz, je ena naj- bolj razširjenih, intenzivnih sort. Sklop pri setvi: 600-700 kalivih zm/m^ v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem razredu. Sava je srednje rana, bela golica, nizka, zelo odporna proti poleganju, dobro od- porna proti mrazu. Je zelo rodovitna sorta. Sklop pri se- tvi: 600-700 kalivih zm/m^ v normalnem setvenem roku. Zrnje je v II. kvalitetnem ra- zredu. Priprava zemlje Za ozimine orjemo globo- ko, (20-25 cm), seveda mora- mo globino oranja prilagodi- ti tlem. Pšenico sejemo pred- vsem na globja, težja in sred- nje težka tla, ki ne smejo biti zamočvirjena. Na premokrih tleh ali pa zelo plitvih tleh ne moremo pričakovati dobre- ga pridelka pšenice. Orati moramo dovolj zgodaj, da se lahko zemlja pred setvijo še sesede. Osnovno gnojenje Za osnovno gnojenje upo- rabimo enega izmed nitrofo- skalov, ki imajo manjši pro- cent dušika. Koliko bomo gnojili, zavisi od intenzivno- sti pridelovanja in založeno- sti tal. Ce imamo analizo zemlje, se ravnamo po njej, v kolikor je nimamo, pa upo- števamo prejšnje kulture in gnojenje s hlevskim gnojem. Ce je bila prejšnja rastlina zelo zahtevna (silažna koru- za, rž, pšenica) in tla slabo ali pa nič gnojena s hlevskim gnojem, potem računamo s slabo založenostjo hranil v tleh. V tem primeru bomo morali gnojiti z najvišjo mož- no količino. Na dobro založenih tleh, ki so bila redno gnojena z mi- neralnimi gnojili in hlev- skim gnojem in ob pravil- nem kolobarju pa lahko pri- čakujemo dobro založenost tal, zato so odmerki čistih hranil lahko nekoliko manjši. Nadaljevanje prihodnjič BOGATO LETINO JEZREDČILA TOČA Na posestvu Slom pri Ponikvi je že nekaj dni bolj živahno kot sicer. In brez dvoma je temu vzrok pričetek obiranja jabolk, ki so letos zrasla kar na 84 ha zemeljske površine. Bogato letino, saj se ponekod veje kar šibijo pod težo sadežev, greni le dejstvo, da je pridelek zaradi junijske toče slabši. V sadovnjakih so tudi letos dozorela jabolka odličnih sort, kot so: jonatan, zlati delišes, zlata pramena, pa koksarke in še nekatere druge. Na 12 ha so letos dozorela tudi jabloka sorte jonagold, ki so še posebej dobra. V nasadih od jutra do večera polnijo zaboje in bokse sezonski delavci, kar 80 jih je, ki za zaboj obranih jabolk dobijo 6 dinarjev, za boks pa 120 dinarjev. Zal se letos na posestvu Slom pri Ponikvi ne morejo pohvaliti s prvorazrednimi jabolki, saj so le-ta zaradi debelih zm toče precej poškodovana, vendar gre pri tem bolj za »lepotno« napako. Večino teh jabolk bodo za predelavo sadnih sokov kupili proizvajalci nekaterih tovarn, in sicer za precej majhno odkupno ceno. Po predvidevanjih, bodo na posestvu Slom zaključili z obiranjem jabolk do 5. oktobra. MATEJA PODJED VEČJA SOCIALNA VARNOST Izboljšanje socialne varnosti kmetov borcev, ki so socialno ogroženi, brez poseganja v temelje sistema starostnega za- varovanja kmetov, je osnovni namen v zad- njem letu predlaganih sprememb. Večji del bodočega za- kona o starostnem zava- rovanju kmetov, ki sicer ureja spremembe in do- polnitve predlaganega zakona, se tako nanaša na socialna varnost kme- tov-borcev. Ob zdajš- njem predlogu je že ja- sno, da za ogrožene kme- te-borce ne bo veljalo pravilo o obveznem pet- letnem plačevanju pri- spevkov, s čemer bi bili izpolnjeni pogoji za pre- jemanje pokojnine, pač pa bo šlo samo za prever- janje upravičenosti do varstva, kar bodo ugo- tavljale posebne komisi- je. Pogoje in merilo za socialno ogroženost kmetov-borcev bosta do- ločali Skupnost social- nega varstva skupaj s Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov, do- kler ne bo v rabi novi za- kon o skupnostih social- nega varstva. Med novostmi velja omeniti še pravico kme- tov-borcev do sodnega varstva pri sodiščih združenega dela pokoj- ninskega in invalidske- ga zavarovanja. z. S. strokovni nasvet SILA2A IN SlURANJE Kisanje hrane so poznati ie v starem veku KAKOVOST KRME IN BIOLOŠKE OSNOVE SILIRANJA: Pri siliranju je potrebno, da poznamo naravne poseb- nosti rastlin, ki jih namerava- mo silirati. Kemična sred- stva in mehanično stanje ze- lene krmne rastline vplivata na proces siliranja in hranil- no vrednost silaže: - Rastline morajo vsebo- vati vsaj 2% sladkorja, da na- stane dovolj mlečne kisline, ki konzervira silažo. Največ sladkorja vsebujejo rastline, košene v sončnem vremenu in sicer popoldan več kot zjutraj. Posamezne vrste rastlin vsebuje različno koli- čino sladkorja. Uvela krma vsebuje več sladkorja kot sveža. Krma z visokim od- stotkom vlage se dobro, sili- ra. Osušenost krme prilago- dimo vrsti silosa. V korita- stem in navadnem stolpnem silosu siliramo krmo s 30-35% suhe snovi, v herme- tičnem silosu pa s 40-50%. Premočno uvela krma v neu- streznem silosu se močno se- greje in plesni. Ugodno suši- no pri koruzi za silažo dose- žemo s pravilom v primerni zrelosti. - trava za siliranje naj ne bo stara, ker ima nizko hra- nilno vrednost in se slabo si- lira. - silažna masa naj ne bo umazana z zemljo, ker so v zemlji maslene kislinske bakterije. - - dokler je v silažni gmoti kisik, rastline dihajo in tvori- jo oglikov dvokis. Izguba og- ljikovega dvokisa z izmenja- vo zraka v vrhnem sloju, naj bo čim manjša, da dihanje hitro poneha in da ostane čim več sladkorja za tvorbo mlečne kisline. Zato je treba silos naglo polniti, dobro tla- čiti in dobro pokriti. - s hitrim polnjenjem, tla- čenjem in pokrivanjem pre- prečimo zagrevanje silaže. Zaradi visoke in dolgotrajne toplote postanejo beljakovi- ne manj prebavljive. Po na- ravnih posebnostih krtnnih rastlin za siliranje jih nava- dno razvrščamo v tri skupi- ne, in sicer v tiste, ki se lahko silirajo, potem v tiste, ki se srednje težko in, ki se težko silirajo. V razvrtitev pridejo tiste rastline, ki jih siliramo pogosteje: I. skupina, ki se lahko si- lira: - silažna koruza (voščeno zrela) - glave in listje sladkorne pese (sveže, čiste) - listje krme pese in krmno zelje, - topinaubur - sončnice (30% v cvete- nju) II. skupina: se srednje tež- ko silira: - koruza iz travnika - travne detelj ne mešani- ce, detelje (v cvetenju) - lupina (po cvetenju) - krmni bat (po cvetenju) III. skupnina: se težko si- lira: - detelje (do začetka cve- tenja) - mlada krma iz travnika (otavič) - repica, ogršica, grašica, lucema. Vse do sedaj omenjene na- potke in ukrepe boste lažje razumeli, če si nadalje ogle- damo kemično sestavo rast- line, ki jo nameravamo silira- ti. Ko govorimo o kemični sestavi rastline, mislimo predvsem na osebnost fer- mentirajočih ogljikovih hi- dratov, beljakovin, nekateri sestavni deli pepelov in se- veda suhe snovi. Fermentirajoči ogljikovi hidrati. Že dolgo nam je znano, da je za uspešno vrenje takoj na začetku nujno potrebna pri- sotnost lahko fermentirajo- čih ogljikovih hidratov, in to v sorazmerno veliki količini. Delež beljakovin pri tem ne sme biti prevelik. Rastlina, ki jo siliramo, mora vsebova- ti 2-3% fermentirajočih slad- korjev. Razmerje med slad- korji in beljakovinami pa ne sme biti večje od 0,7 do 10. Ce je to razmerje manjše od 0,7, moramo zeleno maso pred siliranjem precej ove- neti ali dodati varnostni do- datek. Znano je, da mlečno- kislinske bakterije nimajo sposobnost razgraditi bolj sestavljene ogljikove hidra- te, zato v začetnem procesu sodelujejo fermenti, ki te og- ljikove hidrate razgradijo v enostavnejše, preprostejše hidrate. Vsebnost sladkorjev v rastlinah je različna in se z rastjo do gotovega stadija povečuje. Metulnice (detelje) imajo manj sladkorja na- pram koruzi. Dalje prihodnjič STROJI ZVIŠUJEJO STROŠKE? Ko sem si uredil kmetijo, moram še bolj zategovati pas, potoži marsikateri kmet. Odplačevanje kredita za hlev ali stroje požre ves dohodek. In zaključek: kmetij-, ski pridelki so prepoceni. Podobno menijo tudi taki kmetje, ki so si kmetijske stroje kupili za gotovino, češ, da je dohodek za toliko vloženega denarja premah. Kaže, da modernizacija naših kmetovalcev podražuje proizvodnjo, čeprav jo kapitalisti krepijo zato, da bi zniževali svoje proizvodne stroške. Tudi pri nas ni povsod tako. Na kmetijsko industrij- skem kombinatu Vukovar v Slavoniji obračunavajo do 25% amortizacije za traktorje, da jih lahko že po štirih letih zamenjajo z novimi, pa imajo vzUc temu nizke pridelovalne stroške. Pri vsakem hektarju letošnje pšenice so imeli poprečno 6361 din ostanka dohodka ali dobička po obračunu vseh stroškov, pri lanski slad- korni pesi 7117 din, pri koruzi pa še več. Pridelovalne stroške so zpižaU z veliko mehanizacijo tako, da 13.000 ha obdelovalne zemlje, skoraj samih njiv - pšenice posejejo okrog 4600 ha in toliko koruze ter 2000 ha sladkorne pese - obdeluje le 435 delavcev, od teh dobra četrtina sezonskih. En delavec torej obde- luje poprečno več kot 30 ha njiv. Seveda s stroji. Vzlic veliki mehanizaciji, da tako malo število delavcev zmore vsa dela, pa pride na 1 ha obdelovalne zmelje poprečno le ena konjska moč traktorja. Imajo le 119 traktorjev s skupno 13.200 konjskimi močmi ali enega na več kot 100 ha, pa z njimi opravijo vsa dela ob določenem času. Naši kmetje pa imajo na vsak hektar obdelovalne zemlje okrog 10 konjskih moči v svojem traktorju. Nekateri večji kmetje imajo že po dva traktorja, čeprav niso presegli 10-hektarskega maksimuma, češ da s težjim ne bi opravljali lažjih del. Imajo še vrsto drugih kmetijskih strojev, ki so jim potrebni le nekaj dni v vsem letu. Seveda bi jih lahko imeli skupaj s sosedi, če ne bi želeli imeti vsak lastnega in bi bolj cenili gospo- darnost. Kako obračunavati amortizacijo za take kmetijske stroje? Niso redki kmetje, ki pravijo, da so za nakup strojev porabili 500.000 ali celo milijon din. Obresti od takega zneska bi jim pri vezani vlogi v banki prinesle letno 45.000 do 90.000 din; stroji pa se tudi obrabljajo. Dohodkov niso zvečali za toliko z večjo proizvodnjo - če bi jih hoteli s cenami, pa bi jim amortizacijo plače- vali porabniki hrane. Dober gospodar ne kupuje kmetijskih strojev zato, da bi se ponašal z njimi pred sosedi, temveč da bi z njihovo pomočjo zvečeval produktivnost in zniževal pridelovalne stroške. Ob dobri prodaji tako vtakne v žep več čistega dohodka kot drugi, ob veliki ponudbi pa lahko ponudi blago po nižji ceni, da prej proda. Jože Petek OBVESTILO Naprošamo vse potrošnike, ki so od 6. 9. 1979 dalje kupili v prodajni enoti ŽELEZNINAR Celje uvožene hitrokuhalne (2,75-litrske) lonce, da se čimprej ogla- sijo v prodajalni. S seboj prinesite paragonski blok, da vam bomo lahko vrnili preveč zaračunano kupni- no, ker je nastala pomota pri kalkuliranju prodajne cene. Hvala za rsizumevanje. KOVINOTEHNA CEUE TOZD TEHNIČNA TRGOVINA PE ŽELEZNINAR §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 VAŠA STRAN zakaj ne vseh steklenic? Prebiram časopis in tu in tam naletim na probleme, vprašanja. Tudi jaz imam problem. Vprašujem, zakaj v trgovinah ne zarhenjujejo oziroma ne odkupujejo vseh steklenic od raznih pijač. Vse je tako drago in tako se nabira tudi ta embažala. Nekateri, da bi jim ne bila v napoto, jo mečejo v potoke in drugam. Upam, da me bo- ste razumeli! In še nekaj. V domači trgo- vini sem kupila baterije žk tranzistor. Pa se mi je zgodi- lo že dvakrat, da sem kupila prazne, slabe, iztrošene in ta- ko, seveda, radia nisem mo- gla poslušati. Zakaj prodaja- jo stare baterijske vložke? Stara sem, ne morem lepo pisati, upam, da ste me ra- zumeli. Lepo vas pozdravlja vaša naročnica MILKA KOCEVAR, Matke, Prebold UREDNIŠTVO: Lepo smo vas razumeli, ni kaj reči. Prav vse. Postavili ste vpra- šanje, ki zadeva kolektiv domače trgovine Savinjske- ga magazina. Dregnili ste v problem, ki se prav gotovo ni zgodil samo vam. Ali niso v trgovini pred vami preiz- kusili uporabnost baterij? Ce niso, je to narobe. Povej- te prosim, tovariši iz Sa- vinjskega magazina, kako je sploh s prodajo baterij v trgovinah. Zakaj prihaja do primerov, kot ga je opisala podpisana Milka Kočevar iz Matk pri Preboldu. In zakaj, ne samo pri vas, ne jemljete vseh steklenic? Zakaj ra- zlika? kakšni smo? Redno prebiram Novi te- dnik in med drugim tudi ru- briko »Pisma bralcev,« v ka- teri pogostokrat beremo o nepravilnostih Izletnikovih voznikov in sprevodnikov. S tem pismom pa bi rad sezna- nil bralce in potnike, kako znamo biti do teh ljudi več- krat tudi neobjektivni. Opisal bom, kaj se je zgo- dilo 2, septembra letos ob 13. uri na avtobusni postaji v Velenju. Po prihodu avtobu- sa CE 109-363 z voznikom Francem Punčuhom in spre- vodnikom Slavkom Fistrom, je nastala pri vratih gneča, ker je bilo več potnikov, kot jih avtobus lahko sprejme. Sprevodnik je na lep način povedal, da ne more vzeti več potnikov, ker ne sme nihče v avtobusu stati. S tem pa se niso strinjali tisti, ki so ostali na postajališču. Tudi potniki v avtobusu so nego- dovali in pritrjevali, da je sprevodnik grob, kar pa ni bilo res. Grob je posteil šele takrat, ko sta ga dva »mlade- niča« pričela žaliti in ruvati, da bi prišla v avtobus. Kdo ve, kako bi se končal ta pre- pir, da ni posredoval voznik? V tem primeru bi rad napi- sal samo to, kakšni smo pot- niki do tistih, ki nam omogo- čajo, da se nemoteno vozi- mo. Nihče ne gleda, kako težka je služba voznika ali sprevodnika v avtobusu. Za- vedati se moramo, da je to odgovorna naloga, ki zahte- va zbranost, kar pa v takš- nem primeru od voznika ne moremo pričakovati. Nihče od nas ne pomisli, da v tem primeru nista kriva ne voz- nik niti sprevodnik, če ne smeta vzeti v avtobus več potnikov, kot je sedežev v njem. Na koncu bi rad postavil vprašanje: kdo je krivec za takšno stanje v avtobusnem prometu? EDI JELEN, Gorica pri Slivnici UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in vprašanje, ki ste ga odprli. Kdo naj nanj od- govori? Morda tudi Izlet- nik? Morebiti tudi glede števila potnikov, ki se lah- ko peljejo v avtobusu. Gre namreč za vprašanje, ki ga znova srečujemo, po nekaj letih, in ugotavljamo, da se ga nekateri, tudi Izletniko- vi sprevodniki in vozniki držijo, drugi pa ne. Kako je s tem? Ali velja predpis za vse? hvala vam! v času, ko smo v Krajevni skupnosti Pod gradom praz- novali svoj krajevni praznik, se zahv^jujem krajevni skupnosti za vse, kar je po- leg Merxa storila za otvoritev nove trgovine, ki je bila zelo potrebna in ki je dobro zalo- žena. Zahvaljujem se tudi poslo- vodkinji, tovarišici Vukovi, za njeno ljubeznivost in skrb. V zahvalo vsem pa sem na- pisala tole pesmico: POLULSKA TRGOVINA nova hiša tu stoji, namenjena za trgovino, da v njej potrošnik vse dobi: moko, sladkor, čokolado, olje, kis in marmelado. Makarone in bonbone, riž, sol, poper in citrone. Je glavni kruh, ki nam življe- nje daje in vino, ki krepi nam zdravje. ZINKA KRAJNC, Cesta v Laško 6 UREDNIŠTVO: Veseli smo, da ste trgovino v resni- ci tako lepo sprejeli in da vam toliko pomeni. In po vrh vsega še pesmica! No, da bi bili s trgovino, njeno založenostjo in cenami v njej tudi v prihodnje tako zadovoljni. ali je bilo to prav? Moram vam napisati, kaj sem doživel 4. septembra le- tos v Laškem. Ker je bil naš zdravnik dr. Pečar na dopu- stu, v Jurkloštru ni bilo od- prte ordinacije, jaz pa bolan in prav tako moja žena, pa tudi brez lastnega prevoza, sem izkoristil priložnost in se s sosedom odpeljal k zdravniku v ambulanto v La- ško. V čakalnici je bilo polno ljudi. Povedal sem jim in prosil, da me spustijo naprej. Dovolili so mi. Pridem do se- stre in ji razložim, kako in kaj. Pa me je zavrnila, češ, da tu ne morem ničesar opraviti in da moram k zdravniku v Rimske Toplice. Potem je prišel še zdravnik in mi re- kel, da dela v Rimskih Topli- cah dr. Velikanja in da mo- ram pak k njemu. Pa sem mu spet povedal, da bi rad samo zdravila oziroma re- cepte zase in za ženo, da imam s seboj vzorce zdravil oziroma prazne stekleničke in ne njizadnje, da imam te- žave s prevozom. Pa ni nič pomagalo. Poslovil sem se in jo mahnil na cesto. Imel sem srečo. Pripeljal je tovornjak in me vzel do Rimskih To- plic. Tudi tam so me pacienti spustili naprej. Prišel sem do sestre. Ra- zložil sem ji, pa mi je poveda- la, da trenutno teh zdravil ni- ma v zalogi in da bi jih lahko dobil le v lekarni v Laškem. No, lahko si mislite, da sem bil slabe volje in da so mi po glavi rojila številna vprašanja: zakaj, zakaj tako? IVAN CAMLOH, Henina, Jurklošter UREDNIŠTVO: Četudi ra- zumemo vašo slabo voljo in težave, ki ste jih imeli s pre- vozom pa tudi okolnost, da ste starejši, se vseeno vpra- šujemo, ali lahko zdravnik, ki ne pozna vaše bolezni, iz- da recept za zdravilo, ki ste ga jemali, pa je morda pri- šel celo čas, ko bi vam ga ne bilo več treba. Gre torej za odgovornost. Ta ni majhna. Sicer pa, prosimo pristojno službo Zdravstvenega cen- tra Celje, da pojasni, kako je treba ravnati v takih in podobnih primerih, saj so lahko večkrat na tapeti. bilo je lepo! Kot vsako leto, je kolektiv Tekstilne tovarne v Prebol- du tudi letos za svoj praznik, tretji september, povabil medse svoje nekdanje sode- lavce, zdajšnje upokojence, na juiailejno proslavo. Pripravili so nam slavno- sten sprejem, kjer nas je p>oz- dravil generalni direktor Ivan Žagar. Za tem smo sprejeli denarne nagrade f>o 500 din. Ogledali smo si tudi tovarno, nato pa so nam pri- pravili pogostitev. Bilo nam je lepo, zato se upokojenci Tekstilne tovar- ne Prebold iskreno zahvalju- jemo kolektivu za topel spre- jem in veliko pozornost do nas upokojencev. UPOKOJENCI Tekstilne tovarne Prebold UREDNIŠTVO: Da bi bilo takšnih primerov čim več! zakaj uničujemo? Zemljišče nasproti Zdravi- lišča Laško je uničeno. Za- kaj? Parcele št. 249 KO ni več. Pristojni organi v La- škem precej časa niso vedeli, komu spada ta parcela. Res čudno! Pozneje so z lastnico parcele imeli razgovore. Po- nujena cena je bila sramotno minimalna. »Češ, ni denarja!« Zakaj uničujemo plodno zemljo, s črno vrtno zemljo polnimo nasipe. Tako rekoč - ker se nekomu pač to zdi. Brez premisleka, brez te- hničnega razloga. Zakaj uničujemo tisto, kar nam je drago? V našem sve- tu bi se kaj takega ne smelo dogajati. Prepričajte se sami! Iva VUKANIC, Ljubljana UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Očitno je, da so vam razmere v Laškem dobro znane, saj ni prvič, da se oglašate. Vaše besede so ostre, zadevajo v živo. Ali je res tako, se sprašujemo tudi mi? Zato prosimo Krajevno skupnost Laško, da pojasni zadevo. Že v naprej hvala za odgovor. izletnik odgovarja v Novem tedniku je bil dne 23. avgusta letos ob- javljen članek z naslovom »To je za Izletnika«, v ka- terem se omenja problem avtobusnega prevoza na relaciji Pletovarje-Celje. Ta kraj povezujemo s Ce- ljem istočasno z dvema avtobusoma in sicer en- krat preko Šentjurja in z drugim avtobusom preko Proseniškega. Res je, da je z omenje- nim avtobusom zagotov- ljen prevoz na delo in z dela ob 6.00,14.00 in 22.00 uri, ko se tega prevoza po- služuje največje število delavcev, zaposlenih v Šentjurju, Storah in Ce- lju. Razen delavskih prevo- zov smo na predlog Kra- jevne skupnosti zagotovi- li izven teh časov prevoze dijakov in drugih obča- nov. S problemom avto- busnega prevoza do 12.00 ure v Celje in ob 19.00 uri iz Celja smo bili kljub do- bremu sodelovanju s Kra- jevno skupnostjo, ki si na področju ureditve avto- busnih prevozov veliko prizadeva, prvič sezna- njeni preko članka v va- šem časopisu. Predlagamo, da se pri- zadeti potniki, v imenu katerih je bil posredovan članek, zaglasijo na svoji Krajevni skupnosti, kjer bodo dobili vse potrebne podatke in skupno z nami ugotovili ekonomsko upravičenost uvedbe predlagane linije. Tovariški pozdrav! inž. JANKO CESAR, direktor TOZD Potniški promet. Izletnik UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor, in zdaj je na strani prizadetih, da se povežejo s svojo Krajev- no skupnostjo in skupaj z njo ter Izletnikom sku- šajo ugotoviti utemelje- nost predloga. Dom krajanov ali družbeni dom, kakor koli se že imenuje, je prav gotovo pomembno središče vsega samoupravnega, družbenopolitičnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti Pod gradom. OBISKALI SMO KRAJEVNO SK\ PRETEKi Po velikostne na tretiem mesi ROJSTVO ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA SLOVENIJE V okrivu praznovanja krajevnega praznika so Pod gradom odkrili tudi ploščo v spomin na 3. september 1939. leta, ko je bil prav tu ustanovni sestanek Zveze delovnega ljudstva Slovenije. Ko je govoril o pomemb- nosti tega dogodka, je krajan in član predsedstva Občin- ske konference SZDL v Celju, Zvono Perlič med dru- gim dejal: »V jutranjih urah, 3. septembra 1939. leta, se je po predhodnem dogovoru sestalo v tej hiši, pred katero smo se zbrali, okoli 100 ljudi z namenom, da bi usta- novili koalicijo ali celo novo stranko - Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Vzrokov za ta zbor delegatov delavskih in kmečkih skupin iz vseh krajev Slovenije, je bilo več kot dovolj. Množično Ijsko-frotno gibanje pod vodstvom komuni- stov na Slovenskem, je bilo vidno že od 1935. leta dalje. In to ne samo v kulturno-prosvetni dejavnosti med delavci, temveč tudi politično in strokovno. Zgovoren dokaz za to je enoten nastop slovenskih delavcev pri stavkovnih in mezdnih gibanjih ter v nekaterih politič- nih akcijah po zletu Svobod v Celju. Tako se je ljudsko gibanje pod vodstvom Partije ve- dno bolj širilo in utrjevalo v prepričanju, da je združitev v boju proti obstoječemu izkoriščevalskemu družbe- nemu redu edina rešitev za slovenski narod. Zato so na zboru delegatov delavskih in kmečkih skupin, pred- vsem predstavnikov bivšega kmetsko-delavskega giba- nja ter bivše slovenske kmetske stranke, 3. septembra 1939. leta v Celju, najprej tu pri Stegnu, v nadaljevanju pa v hotelu Evropa, sprejeli sklep, po katerem se je ljudsko gibanje preimenovalo v Zvezo delovnega ljud- stva Slovenije.« Ce bi iskali njeno središče, bi bili v zadregi. In vendar tudi ne. Ni vasi, ne trga, kjer bi se zbirali, in vendar imajo svojo točko, ki jih povezuje bolj, kot so si morda pred- stavljali takrat, ko so se lotili njene ureditve. To je Dom krajanov ali kakor koli ga že imenujejo - uradnega imena še ni - to je dom pri Stegu, kot ga mnogi še danes po- znajo. Tu je zdaj središče vsega življenja v Krajevni skupnosti Pod gradom v Ce- lju. Tu je sedež Krajevne skupnosti, v teh prostorih delajo krajevne družbenopo- litične organizacije in tu ima svoj kotiček tudi Svoboda. Ponosni so na svoj dom, ponosni tudi zategadelj, ker je rezultat solidarnosti, uspešnih prostovoljnih de- lovnih akcij, zbiranja sred- stev, ker je izraz hotenja in spoznanja, da si tak dom mo- rajo urediti, če hočejo razviti krajevno samoupravo, če ho- čejo dati kulturnemu in pro- svetnemu delu trdnejšo osnovo in prav tako družbe- nopolitičnemu dogajanju. Krajevna skupnost Pod gradom je v bistvu primest- na skupnpst. Zato živijo te- mu primerno svoje življenje. Je drugačno od tega v mestu in različno od kmečkih pre- delov. Po velikosti je na tretjem mestu v celjski občini in me- ri 2020 hektarjev. Tu živi 3400 ljudi. Sicer pa je to izre- dno razgiban teren. Zaradi boljšega dela, predvsem v krajevni samoupravni in na družbenopolitični poti, so ga razdelili na šest stalnih ob- močij: Breg-Anski vrh, Po- lule, Košnica-Tremerje, Pe- čovnik. Zgornji in Spodnji Zagrad. Na tem območju je okoli devetsto gospodinjstev, naj- več ljudi pa združuje delo v celjskih organizacijah zdru- ženega dela. To je Krajevna skupnost, ki nima večjih delovnih or- ganizacij. Tu ima svoj sedež le ena od temeljnih organiza- cij Ceste-kanalizacije, zatem delata dve Merxovi trgovini in osnovna šola Frana Kranjca. In vendar je to tisto celjsko območje, ki ima prav tako bogato zgodovino, kjer se je uspešno razvijalo delavsko gibanje, kjer je že pred vojno delala Svoboda. Središče te- ga naprednega gibanja je bil prav gotovo rudnik Pečov- nik. Pomemben je podatek, da je bil med njegovimi člani vse do odhoda v ilegalo, juni- ja 1941. leta, tudi sekretar mestnega komiteja KPS To- ne Grčar. Prav tako ni naključje, če je bila prav na tem terenu 3. septembra 1939. leta usta- novljena Zveza delovnih lju- di Slovenije, da se je km^u po prihodu okupatorja tudi na tem terenu razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje itd. Kot rezultat te aktivnosti je bil tudi odhod okoli 140 pečovniških rudarjev 16. septembra 1944. leta v parti- zane. In še nekaj je, kar ne kaže prezreti: v juliju 1933. leta je bila v zapuščenem mlinu, pol ure hoda od ru- dnika, okrožna partijska konferenca, ki jo je vodil Mi- ha Marinko. Razen tega pa je to predel, ki ima tudi svojo davno zgo- dovino, saj so na Vippti od- krili staro arheološko najdi- šče. Razen rimskega kamna, ki je zdaj vzidan v hiši v Zi- danškovi ulici, so pod vrhom slemena odkrili tudi temelje rimske stavbe, v jami nekoli- ko niže pa rimsko opeko in ostanke napisov. Skratka, pisana in zanimiva pot. Da, in tu so domovali Celj- ski grofje. Skratka, pisana in razgiba- na pot v vseh časih. Tako tu- di zdaj, čeprav ugotavljajo, da bi lahko napravili dosti več, če bi bilo več tistih, ki bi delali z vnemo. Standard je mnoge ljudi zaprl v stanova- nja, jih ločil od okolice in njenih problemov. In vendar je tudi ta predel celjske občine tisti, ki ne zaostaja za drugimi. Tudi po zaslugi prizadevnih delavcev v Krajevni skupnosti, Socia- listični zvezi. Zvezi komuni- stov, mladini. Svobodi, Rde- čem križu, gasilskem druš- tvu in drugod. Tudi po zaslu- gi šole, ki živi s svojim oko- ljem in zanj. Po zaslugi tistih krajanov, ki se vselej odzo- vejo, kadar gre za reševanje skupnih vprašanj, pa naj za- devajo ceste, kanale, telefo- ne, igrišče in še kaj. V prete- klosti tudi družbeni dom, dom krajanov ali kakor koli mu je že ime. Ponosni so na moderniza- cijo cest v Zagradu, v Košni- ci. V tem naselju, ki se vse bolj širi, tudi na kanalizacijo. Bilo je veliko dela in ljudje so opravili več kot tri tisoč delovnih ur in poleg tega zbrali veliko denarja. Pri ce- stah pa jih čaka še precej de- la. Tako tudi odsek od Pe- čovnika do bivšega mlina, pa Maistrova ulica, čeprav so občani že zbrali svoj delež, žal pa ta dela niso prišla v načrt Občinske komunalne skupnosti. Solidarnost je tu doma. Zato ni naključje, saj so kra- jani samo v zadnjem času zbrali za najrazličnejša ko- munalna dela okoli milijon dinarjev. Potrdilo visoke za- vesti! V Zagradu, na primer, so bili tudi primeri, da so ne- kateri prispevali po osem ti- soč dinarjev. Druga akcija, ki je letos v teku pa je izgradnja telefon- skega omrežja. Zdaj gre predvsem za Zagrad in Polu- le, v drugi fazi tudi za Košni- co in Tremerje. Seveda pa je to akcija, ki bo znova terjala, da bodo krajani segli globo- ko v žep, saj morajo samo za razširitev telefonov na Polu- lah in Zagradu zbrati 2,6 mi- lijona dinarjev. Gre za okoli dvesto priključkov. Nalog torej ne bo zmanjka- lo. Tu niso samo ceste. T^idi vodovod, kot v Zagradu, v novo naselje. Prav tako ča- kajo, kdaj bo Petrol izpolnil obljubo in zgradil ob glavni cesti novo bencinsko črpal- ko, namesto ukinjene v Ulici 14. divizije. Kdaj? Posebno nalogo pa so na slovesnosti v počastitev kra- jevnega praznika izrekli šol- ski otroci: zavzemite se, pro- simo, za ureditev prometa v križišču blizu šole. Zaradi naše varnosti. Zaradi naših življenj! V delu Krajevne skupnosti in njenih organov ima po- sebno mesto svet za socialno skrbstvo, ki vse bolj rešuje življenjska vprašanja ostare- lih ljudi. V tem prizadevanju ni osamljen. Tu je Rdeči križ, tu so njegovi p>odmladkarji itd. Svet za urbanizem in ko- munalo dobro dela, pa bi še bolje, če bi bilo na voljo vei sredstev. Svet za varstvo okolja in narave dobiva vs? večjo vlogo, tudi v okviru hortikulturne akcije. PotroS.' niški svet je potrdil svojo ak' tivnost že v prizadevanjih za gradnjo nove samopostrežne trgovine. In poravnalni svet? Da bi imel dela čim manj! Dosti nalog čaka tudi svet za kmetijstvo pri Socialistič- ni zvezi. Čutijo, da bodo ma rali napraviti več za boljšo organizacijo kmetijske pro izvodnje, za čvrstejšo pove- zavo med kmeti in zadrugo in še kaj. Čeprav teritorialno silno razbita, razdrobljena Krajev- na skupnost, živi enotno živ- ljenje. Tudi po zaslugi kra^ jevnih družbenopolitičnih organizacij. Gre za uresniče- vanje skupnih programov, Zato so načrti Krajevne skupnosti tudi obveznost komunistov. Socialistične zveze, mladine in drugih. V tem so močni, tu je njihova prednost. Odlika, ki velite? pove, čeprav... da, čeprav bi lahko bilo še bolje, narejene- ga še dosti več, če... Morda pa je ključ za reši- tev tega vprašanja tudi v preobrazbi velike Krajevne skupnosti. Misel, da bi jo de- lili na dve, ni nova. Zdaj zno- va oživlja. Gre za delitev na desni in levi breg Savinje, pa čeprav stoji tu zelo trden most. Razgibanost življenja se kaže. ne samo v delu vseh krajevnih družbenopolitič- nih organizacij, tudi v Svo- bodi, pri gasilcih, v šoli itd. Ponosni so na mlade. Zganili so se, organizirali in pridno začeli z delom. Ne samo v svoji mladinski organizaciji, ne samo na številnih delov- nih akcijah, tudi v Svobodi, pri gasilcih. Zdaj se mladi najbolj ogrevajo za šport. Ra- zumljivo. Dobro delajo tudi v Svobodi, kjer imajo svojo skupino za recitacije, dram- sko delo. Zdaj si dela in življenja v Krajevni skupnosti brez ga-; sUcev in članov Svobode ne morejo zamisliti. Eni in dru- gi so postali nepogrešljivi' Zaradi aktivnosti, zaradi zav: zetosti v vseh pobudah, prav tako pri rednem delu. | Svoj delež v tem življenju ima tudi osnovna šola. Ka- dar koli je treba, če je prosla- va ali druga manifestacija, prireditev in podobno, na; stopijo tudi šolski otroci. Se^ veda pa imajo razgibano de-, lo tudi znotraj šole. Poleg šolskega športnega društva, ki je lani osvojilo drugo mei sto v občini (!), imajo še dva- najst interesnih krožkov. Ii^ čeprav otroci prihajajo v šolo iz oddaljenih krajev in vasi^ se vneto udejstvujejo tudi V teh krožkih. Ne po nakljuČ; ju, nosi zastavo planinski krožek. Na šoli, ki ima 350 otrok, sta dva pevska zbora itd. Tekst in foto^ MILAN BOŽiC Svet pod starim Celjskim gradom, ah bolje rečeno pod njegovimi razvalinami, je lep in mikaven, tudi žara di prijetnih izletov... WST POD GRADOM OST ]celjski občini Delovni ljudje in kraja- ni Krajevne skupnosti Pod gradom praznujejo šestnajsti september kot svoj praznik v spomin na odhod okoli sto štirideset pečovniških rudarjev med partizane, 16. sep- tembra 1944. leta. Dogodka se njegov udeleženec Martin Ku- mer takole spominja: »Na akcijo smo se dol- go pripravljali. Glavna pobudnika sta bila Viktor Bajec in Zmagoslav Li- kar, oba člana komuni- stične partije. Za akcijo in njene priprave smo vede- li le nekateri. Tudi ali 1 predvsem zaradi tajnosti. Šlo je predvsem za to, da uničimo rudnik in da gre- mo v partizane. Priprave so trajale pri- bližno mesec dni. Po prvem načrtu bi morali akcijo izvesti 14. septem- bra. Potem smo ugotovili, da ta dan ni primeren, ker je bila petnajstega v me- secu plača in bila bi ško- da, da bi naše družine ostale ne samo brez oče- tov, bratov..., marveč tu- di brez denarja. Tako smo se odločili za šestnajsti september. Dlje nismo mogli odlašati, ker bi lah- ko prišlo tudi do izdaje ali kaj podobnega. Da bi pa naše družine po akciji ne bile izseljene, smo se dogovorili z enoto Bračičeve brigade, ki je bila tedaj na Svetini, da napade rudnik in nas po- 100 RUDARJEV V PARTIZANE tem »odpeljejo« s seboj. Ko smo dobili s pomoč- jo Franca Rozmana, prej mornariškega podoficir- ja, povezavo s partizani, smo se dogovorili o vseh podrobnostih. Tisti dan sem prišel na rudnik približno četrt ure pred štirinajsto uro. In kot po navadi, smo se tam zbirali v večjih skupinah, kajti prva izmena je že končala delo, druga pa z njim še ni pričela. In tedaj se je začel pri- pravljeni napad. Partiza- ni so se približali rudniku in zakričali: »Stojte, roke kvišku!« Potem se je začelo. Hi- tro smo se lotih skladišč in vzeli škornje, delovne obleke in drugo opremo. Po daljšem iskanju smo našli tudi ključe od tiste- ga dela skladišča, glavne- ga betonskega bunkerja, kjer je bilo orožje, streh- vo. Iz pisarn smo pobrali, tudi pisalne stroje, pred tem pa seveda porezali vse telefonske žice. Tedaj je bila na rudniku uniformirana straža. Od stražarjev se je spočetka uprl le eden, nek Skamen z Ostrožnega. Pa ne dol- go, potem je šel z nami in postal je hraber borec. Padel je kot partizan. Ko smo izpraznili ska- ladišča, bunker in pisar- ne, smo stopili v kolono in odšli. Pred nami in za nami partizani, mi pa v sredini, kot ujetniki, če- prav to nismo bili. Šli smo proti Pečovju, pa v Bojanski graben, od tam proti sedanji Vrunčevi koči na Svetini v Kanjuce do Ulagovih. Pri Ulagovih smo dobi- li večerjo in nato ponoči krenili na Brezo, Šentru- pert. V jutranjih urah so nas partizani, bil je to drugi bataljon Bračičeve brigade, razporedili. Sta- rejši, so lahko odšli do- mov, preostali pa v enote...« PETER PREGRAD, predse- dnik Krajevne konference SZDL: Tudi naša SZDL je začela dojemati svojo front- no vlogo in zato povezovati vse družbenopolitične silni- ce in društva v skupne akci- je. V tem smo uspeli, nismo pa povsem zadovoljni z de- lom območnih odborov So- cialistične zveze. NADA KUMER, vodja mla- dinske skupine pri Svobo- di: Mladi se predvsem uve- ljavljamo v recitacijah in dramskih igrah. Kadar koli delamo, to pa redno, uve- ljavljamo pravilo, da mora sleherni sodelovati pri rea- lizaciji načrta. Zdaj se zav- zemamo, da bi izdajali tudi svoje glasilo. KAREL PALIR, predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti: Naš svet je po svoje prizadeven. Se redno sestaja, obisk na sejah je za- dovoljiv. S prizadevan^m vseh njegovih članov, bi bi- lo delo lažje in bolje bi pre- magovali vse naloge in zato dosegli še večje uspehe. AVGUST COKAN, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov: V naši teren- ski organizaciji ZK imamo 22 članov. Predvsem so to starejši ljudje, upokojenci. Navzlic temu dobro dela- mo. Program krajevne skupnosti je tudi naša. ob- veznost. Moram reči, da do- bro sodelujemo. MAJDA ŠERUGA, predse- dnica sveta za socialno skrbstvo: Naše delo teče skupaj s krajevno organiza- cijo Rdečega križa in pred- vsem še s podmladkarji na šoli, ki jih vodi mentorica Vera Zgozdnik. Pogrešamo pa stike s patronažno služ- bo, ki bi naj vodila razgovo- re s starejšimi krajani. MIRKO P A J, mlajši, predse- dnik osnovne mladinske or- ganizacije: V naši mladin- ski organizaciji je delavnih okoli petdeset članov. To so tisti, ki jih neposredno po- vezujemo, seveda pa je mla- dih dosti več, toda njihova aktivnost je predvsem v or- ganizacijah združenega de- la, v šolah itd. VINKO BOBNIČ, predse- dnik Svobode v Zagradu: Delo v naši Svobodi se odvi- ja zlasti v dramatski, pev- ski in recitacijski sekciji, poleg tega pa še v mladin- ski. Imamo okoli sto članov. Med tistimi, ki vodijo posa- mezne dejavnosti pa kaže omeniti Ernesta Stoklasa, Joižico Penič in Bena Cizlja. MILAN GOMBAČ, ravna- telj os. šole: Živimo polno življenje, ne samo znotraj, marveč tudi navzven. Zato ni prireditve ali proslave v krajevni skupnosti, da naši otroci ne bi sodelovali. Ta- ko imenovane izvenšolske aktivnosti pa se odvijajo sa- mo v opoldanskem času. Te- daj je šola pravi panj. MIRKO PAJ, starejši, tajnik krajevne skupnosti: Ko smo 1976. leta odprli obnovljeni dom, smo rešili vse proble- me okoli dela krajevne skupnosti, krajevnih druž- benopolitičnih organizacij in društev. Dobili smo veli- ko dvorano in druge prosto- re za funkcionalno dejav- nost. To je naš dom! Tri leta je, odkar je osnovna šole na Polu lah dobila po zaslugi prvega celjskega samopri- spevka prizidek in tako boljše pogoje za svoje učnovzgojno delo. Zdaj sta novi in stari del povezana s posebnim hodnikom, ki je dvignjen nad zemljo. ^sekcijami Svobode v Zagradu je moški pevski zbor tisti, ki se je uveljavil zlasti v ^m času. Začel je skromno, zdaj ima ie 32 članov. In tudi rast zbora je pokazala, da W dobrim strokovnim vodstvom Emila Lenarčiča (prvi na desni. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 PISMO »HAJDUK« TUDI MATI Vsakdo doživi na dopustu kaj lepega, pa tudi neprijetnega. Moram reči, da sva z ženo na letošnjem dopustu doživela vsakega nekaj, ob koncu pa sva bila pri- ča zgodbi, ki si po mojem mnenju zaslu- ži prostor tudi v Novem tedniku. Povezana je s športom in humanostjo, tudi letom otroka. Po treningu nogometašev Hajduka v Splitu je pred društvenim domom osta- lo še veliko navijačev. Tema pogovorov je bila na dlani - nogomet. Prihajali so tudi že igralci, ki so prav tako postajali pred domom in pokramljali z znanci. Pa nama je pozornost vzbudil beloglavi fantič, ki je bil med igralci. Mislila sva, da je morebiti sin katerega od članov Hajdukove uprave. Med pogovorom so ga igralci, kot Šurjak, Primorac, Zlatko Vujovičin drugi trepljali po beli glavici. Ura se je bližala deveti zvečer in pro- stor pred Hajdukovim domom se je za- čel prazniti. Beloglavi fantič se je odpe- ljal z igralcem Šalovom. Pol ure pozneje sva od časnikarja Zlatka Jurička zvede- la zgodbo o fantiču. Željko Sunara-Žele je še čisto majhen prihajal na igrišče Hajduka z očetom. Kasneje je začel igrati med Hajdukovi- mi pionirji. Usoda pa mu je naenkrat iz njegovih majhnih ročic iztrgala starša. In tako majhen je ostal sam na tem veli- kem svetu. In bil bi ostal tudi bržkone sam, če bi ne bilo Hajduka, kluba. Igral- ci in člani vodstva kluba so vzeli Željka v svojo oskrbo. Živi v njihovem interna- tu, je član NK Hajduk in odličnjak v osnovni šoli. V času počitnic je Žele pri ip-alcih. Vsak od igralcev ga vzame k sebi domov za nekaj časa. Tako ni nikoli sam. Znano je, da dobijo Hajdukovo majico le dobri učenci. Žele je vse to. In četudi ne bo igral za »bile«, bo v njihovi oskrbi vse, dokler ne bo prišel do kruha, dokler ne bo prišel do svojega poklica. Žele je otrok Hajduka! Solze so nama neopazno drsele po li- cih. Solze obžalovanja in solze občudo- vanja. Spoznala sva, da Hajduk ne skrbi sa- mo za športne rezultate, marveč še za kaj več. In Žele je tak primer. Bila sva srečna in ponosna, da sva navijača Hajduka. MARIJAN R03ER? Aškerčeva 5, Celje lindek UUBITEU OTROK... Četrto srečanje otrok pri Francu Juriču Bilo je toplo septembrsko popoldne. Pot me je vodila v Lindek, nedaleč od Franko- lovega, kjer je Franc Jurič pripravil že četrto srečanje otrok. Povsod transparenti, ba- lončki, risbe, ki so ponazar- jale rajanje otrok ter odkri- vale lepote zelenega Lin- deka. Nad vhodord v lepo okra- šeni prostor, kjer so bogato obložene mize pričakovale' mlade udeležence, sem pre- brala: Prijatelj ti zvesti, prihajaš po cesti, pripravljam ti jesti pri polni zavesti... Res prisrčna dobrodošlica otrokom! Kdo je gostitelj? Franc Jurič ni domačin teh krajev, toda lepoto Lin- deka je vzljubil s pomočjo svoje žene, ki pa je tu doma. Že vrsto let sta z ženo na de- lu v tujini, v Švici. Čeprav je daleč od doma, je ost^ velik domoljub. Ta njegova ljube- zen do domovine, predvsem do Lindeka se kaže tudi v njegovih številnih pesmih. Torej, Franc Jurič je tudi pe- snik. Pesem o zelenem Lin- deku je takole začel: Zeleni Lindek, domači kraj, ti si meni kakor maj. Visoke gore, stari grad, k tebi vračam se jaz rad. Po vrnitvi z dela v tujini, bosta z ženo živela v Linde- ku, kjer sta postavila lep dom. Pri teh delih so veliko pomagali domačini, pred- vsem otroci. In da bi se jim oddolžil za njihovo zavze- tost, za delo, jim je že 1975. leta pripravil nekakšno raja- ,nje. Srečanje je otrokom ostalo v nepozabnem spomi- nu. Zato je sklenil, da ga bo pripravil vsako leto. Letos je bilo že četrto. Med tem kramljanjem z gosititeljem, se je nabralo okoli hiše blizu dvesto otrok. Posedli so za bogato oblože- ne mize ter pričeli s skrbno pripravljenim sporedom. Otroci so recitirali in pred- stavljali pesmi svojega gosti- telja. Za popestritev je po- skrbel kvartet Frankolovča- ni ter harmonikar Karli Cret- nik. Vmes pa šžde in veliko dobre volje, prešerna razi- granost. Ob koncu je Franc Jurič podaril otrokom v spomin na srečanje lepe bluzice, se- veda je sledil še spominski posnetek. Franc Jurič bo s temi sre- čanji otrok nadaljeval, vrh tega pa se zavzema, da bi s pomočjo širše družbene skupnosti postavili pri Lin- deku lep spomenik Štirinaj- sti diviziji, ki se je ustavila na svojem pohodu tudi v tem kraju. TEKST: CVETKA CRETNIK FOTO: JANEZ OPERCKAL CVETJE V JESENI Razcvetela se je jabla- na. V sadonosniku Tone- ta Magriča v Ljubiji pri Mozirju. Prejšnji teden. Zraven rdečih in letoš- njih sadežev so se razbo- hotili nežni, beli cvetovi. Prepozno so se odprli, da bi postali zametek nove- ga sadeža, navzlic temu pa opozarjajo na nenava- dno igro narave. Cvetje v jeseni sredi travnika, ki je polno sa- dnega drevja, sredi trav- nika, na katerem skačejo fazani, se poigravajo rač- ke in imajo svoj prostor tudi lovski psi. Svet zase, lep in čudovit, ker ni okr- njen, ker je takšen, kot ga je dala narava. M. BOŽIC mozirje: sprememba v veterinarski inšpekciji Delegati vseh zborov Ob- činske skupščine Mozirje so na predlog komisije za voli- tve in imenovanja, sicer pa na lastno željo zaradi odhoda na drugo delovno mesto razreši- li dosedanjega veterinarske- ga inšpektorja magistra vete- rine Atnona Resnika in na njegovi mesto, za novega medobčinskega veterinar- skega inšpektorja, ki bo delal v mozirski in velenjski obči- ni, imenovali Petra Sriberja. Ob tej priložnosti se je predsednik Občinske skup- ščine Hinko Cop zahvalil An- tonu Resniku za dosedanjo delo in mu zaželel tudi na no- vem delovnem mestu veliko uspehov. MB celje: tudi gobarska razstava v okviru Celjskega sejma, sicer pa dvanajstega medna- rodnega sejma obrti in opre- me za obrt, od 21. do 30 sep- tembra v hali Golovec, bodo tako, kot vsako leto, sodelo- vali tudi člani celjske Gobar- ske družine. Pripravili bodo razstavo gob, ki bo odprta od petka, 21. do vključno pone- deljka, 24. septembra, če bo treba pa tudi dlje. MB 50 SKUPNIH LET LUBEJEVIH Radi rečemo, da leta hitro beže, tako hitro, da se včasih niti zavedamo ne, kdaj je mi- nilo pet, deset let. Pa vendar, 50 let je dolga, zelo dolga do- ba. Ce dva vsa ta leta nizata skupaj, je za to potrebno nei- zmerno veliko ljubezni, po- trpljenja, spoštovanja in mo- či. Vse to sta premogla Fer- dinand in Julijana Lubej, ki sta preteklo soboto proslav- ljala zlato poroko. Slove- snost, ki jo je opravil predse- dnik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, je bila v po- ročni dvorani. Ob zlatoporo- čencema sta bila njuna otro- ka Srečko in Marija z druži- nama. Ob takih priložnostih, ko je zbrana vsa družina in, ko jubilanta kot bi polagala ra- čun za pretekla leta, se vrste spomini, lepi, topli, pa tudi tisti ob katerih občutimo ža- lost in bolečino. Lubejevima očetu in mami ne manjka ne enih ne drugih. Njuna mla- dost je bila takšna kot števil- ne druge. Zgodaj sta okusila trd boj za vsakdanji kruh, pa nad tem niti ne tožita prehu- do. Huje je bilo med vojno. Očeta so že leta 1942 zaprli v Celju, kjer bi moral izdati svojega brata, ki je bil v ile- gali. Kljub mučenju ni klo- nil, hudo pa ga je prizadelo, ko ob vrnitvi domov ni našel žene in otrok, ki so jih med- tem odpeljali v Nemška ta- borišča. Se enkrat je moral okušati krutost okupatorja, ko je bil kot celjski obvešče- valec izdan. Kljub hudim preizkušnjam so se po osvo- boditvi vsi Lubej evi zbrali živi na svojem domu. Veliko je bilo treba nado- knaditi, toda imeU so drug drugega in imeli so se radi. To jim je pomagalo, da so živeli srečno in to jim lepša življenje tudi danes. Oče in mati živita na svojem domu v Dolenji vasi, tu ju radi obi- ščejo otroci in vnuki, pa tudi vsak drug je dobrodošel. Zdravja in sreče jima želimo ob njunem zlatem jubileju! T. TAVCAR V PLAVANJU Z RADEČAMI Plavalci Rimskih Toplic so v domačem bazenu pripravi- li dvoboj z ekipo iz Radeč. Zmagali so domačini s 59:45 točk. Pri gostih so se najbolj izkazali Suligoj v prsnem in Zakonjšek v delfinu, pri do- mačinki pa Sabolčki-Lah in Ojsteršek v prostem ter Gračner v hrbtnem plava- nju. Dekleta iz Rimskih Toplic so nastopila zunaj konkuren- ce, ker Radečani niso imeli ženske vrste. V plavanju na 33 m prosto je zmagala Po- točnikova, na 33 m prsno pa Natalija Roj s. ANDREJ MARINSEK §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 ŠOŠTANJČANI NA VOGEL PD Šoštanj organizira v nedeljo 23. septembra av- tobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izletniki si bo- do lahko ob tej priložno- sti ogledali tudi turistično in folklorno prireditev Kravji bal ob Bohinjskem jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avto- busne postaje v Šoštanju. Prijave sprejema vodja izleta Viktor Kojc. V. K. PLANINCI V DO V medruštvenem odbo- ru planinskih društv ugo- tavljajo, da v posameznih organizacijah združenega dela delujejo zelo aktivne planinske sekcije in da njihovo delo premalo poznamo. Tako deluje pri Avtu Celje zelo prizadev- na sekcija, ki je med dru- gim organizir^a za 35 čla- nov izlet na Durmitor. Poleg izletništva goji tudi zelo tesne stike s sloven- skim planinskim druš- tvom iz Celovca. Priza- devna je tudi planinska sekcija pri Metki, ki prire- ja mesečne izlete. Prav bi bilo, ko bi planinci iz de- lovnih organizacij pisedi tudi v našo rubriko. O ZNAČKE SAVINJSKE POTI Na seji meddruštvene- ga odbora so menili, da bo v času, ko izletništvo upada še precej nalog. Predvsem velja omeniti stalno nalogo - zbiranje sredstev za izgradnjo do- ma na Kredarici, začele pa so se tudi priprave v zvezi s srednjeročnim planiranjem, plane pa predložiti KS in TKS. Pri tem seveda ne gre pozabi- ti prostorskega planira- nja. Evidentirati bodo morali tudi vse obstoječe objekte. F. J. IZLET NA LISCO 947 m visoka Lisca, ki se dviga iznad Zasavja je za turista skozi vse leto zanimiva, v nastopajoči jeseni pa je še posebno vabljiva. Rahel nadih jeseni je že nekoliko obarval gozdove in tudi številne košenice imajo zriačilno jesensko zeleno barvo. Na pristop- nih pobočjih zorijo lešni- ki in kmalu bodo v kosta- njevih ježicah navo po- barvani kostanji. Jesen rumena dobra žena je tu- di v gozdu, ne le v sadov- njaku, vinogradu in na polju... Lisco najbolj obiskuje- jo prebivalci Zasavja, ker jim je najbližja. Delovni kolektiv »Lisce« iz Sevni- ce je pred desetimi leti od planinskega društva prevzel Tončkov dom, ga preuredil in znatno razši- ril tako, da ima sedaj 58 ležišč in lepo število re- stavracijskih sedežev. Razgled iz vrha je izre- den, saj se ob lepem vre- menu vidijo Julijci s Tri- glavom, vsa Dolenjska, Zasavsko hribovje. Ka- mniške planine s svojimi predgorji, Pohorje itd. Obiskovalcu je na voljo kegljišče, balinišče, od- bojkarsko igrišče, prhe in predvsem velik travnik, ki obdaja dom. Dostop iz Brega ob Sa- vi je najkrajši - maka- damska cesta, ki je precej strma, vendar gladka je dolga 10 km. Iz Celja je ob Savinji do Rimskih To- plic in naprej po dolini Gračnice do Jurkloštra okoli 30 km, od tam pa je do doma še tudi 8 km. Ce- sta je gladka, vendar ra- zmeroma ozka; pač pa ima vrsto izogibališč, saj vozijo po njej tudi avto- busi in tovornjaki prav do vrha. Iz Šentjurja, od- nosno Planine pri Sevnici pelje cesta skozi Marof v Jurklošter in naprej na Lisco. Vse navedene ce- ste so prevozne tudi v zimskem času, saj jih re- dno plužijo - smuka pa je ob 500 m dolgi vlečnici kar prijetna. Na poti iz Jurkloštra se peljemo skozi Menino, kjer je na stavbi ob cesti spominska tabla, ki pravi, da je bil tam junija 1944. prvi KNOO na osvobojenem Štajerskem, na šolski stavbi pa je plošča z napi- som: 1. slovenska šola na osvobojenem Štajerskem v juniju 1944. Na Tončko- vem domu pa je plošča, ki pravi, da je bilo tam pole- ti 1938. leta prvo posveto- vanje politbiroja CK KPJ, potem ko je tov. Ti- to prevzel vodstvo. ERNEST RECNIK Radovednost je premagala dekleta, da je razvilo papir in pogledala dar. Vsa se je razveselila preprostega daru in srečna vzkliknila: »Kako lepa verižica! Pa tak lep srček! Kako dolgo si jo pa delal?« Brez ovinkov je odgovoril Tonče: »Nisem jo delal sam. Janez mi jo je napravil zate.« Kaplja neugodja je skalila Nežikino veselje. Dvignila je k Tončku svoje pohlevne oči in tiho vprašala: »Si ga ti prosil?« »Ne, sam si je zmislil,« je odgovoril Tonče. »Sem si kar mislila...« je vzdihnila Nežika, da jo je Tonče začudeno vprašal, kam merijo te besede. »Ti že drugič povem, ko bo še bolj potrjena moja misel,« /e odgovorila Nežika, se mu zahvalila za dar in voščilo ter odhitela domov. Tonček je nekaj časa premišljal te zagonetne besede, potem pa prepustil vse Nežiki, češ, ona mu bo že pojasnila, kadar bo čas. Doma je Nežiko sprejela mati, ki je videla skozi okno njen sestanek s Tončem, s kmetskim naukom: »Pusti vendar Tonča, ki nima ničesar, razen nekaj gro- Sev, ki mu jih menda podari oče Tona. Janeza se drži, ki bo irnel grunt. Veš: prvo je gruntič, potem šele fantič.« Nežika je bila že vsa leta vajena takih naukov, toda tisti Večer ji niso šli iz spomina, čeprav je zakopala verižico na dno svoje skrinje. Ko je zaspala, so se priklatile nanjo Čudne sanje: Poročno obleko je imela na sebi, ta pa ni bila bela. Okrog vratu je imela obešeno črno žimnato verižico. Srček z nje- nim belim N-om pa je držal v roki Janez. Nežika ga je prosila s solzami: »Pusti me!« Janez jo je pa gledal z vročičnimi očmi in še krepkeje stisnil srček: »Moja je uzda in vse, kar se je drži.« »Kaj bo pa Tonče rekel,« je kriknila Nežika. »Njega se boj!« »On je že preskrbljen,« je rekel s čudno mrzlim glasom Janez ter potegnil za verižico, da se je Nežika opotekla za njim. »Ne, ne...!« je kriknila na glas in se zbudila. Iz kota se je oglasila mlajša sestrica: »Strah me je...« Nežika se je poglobila v molitev za srečo in zdravje izvoljenega ženina. Prijeten spanec je legel na njene trudne možgane. Dolga je bila zima na 1912. leto in poleti je predla trda za steljo. Zato je rekel Tona sinoma: »Vzemita ršsnici in ju sklepljita. Jutri pojdemo v res je v Dolgi graben.« Drugo jutro sta kosila Tonče in Janez visoko v rebri, kjer je bilo gosto staro resje med redkimi brezami. Tonče je kosil zgoraj in kmalu zavil za obronek, dočim se je držal Janez bolj nizko proti veliki bukvi. Rskali sta kosi po trdem resiu, da so se tresla kosišča in škripala v kljukah. Solnce je pripekalo tako hudo v reber, da je prišel Tonče ves poten k veliki bukvi, koder je baš redaj kosil Janez. Segel je v cekar, vzel iz njega zelenko, jo nagnil in hlastno pil tolkec. Sredi požirka pa mu je zastala pijača v grlu, ker je obvi- selo njegovo oko na čudni sliki: V gladko bukovo skorjo je bilo vrezanih dvoje velikih src, prebodenih s puščico. V levem srcu je bil vrezan J, v desnem N, pod obema pa letnica 1917. »Kaj pa tole pomeni,« je zateglo vprašal Tonče. Ko je prišel Janez bliže, je pogledal srepo svojega polbrata in rekel trdo: »Ko izpolnim leta 1917. štiriindvajseto leto, se oženim z Nežiko.« Tonče se je zasmejal: »Na kaj se boš pa oženil?« »Na svoj grunt. Mati so že pregovorili očeta, da mi ga izročijo,« je uporno pripovedoval Janez. » Vse lepo. Pa ste Nežiko že kaj vprašali?« se je šalil dalje Tonče s svojim slabotnim bratom. »Starši so za to, ona jih bo pa ubogala,« je trdovratno odgovarjal Janez. »Kaj pa jaz? Čigava pa je Nežika,« je tedaj zrasel Tonče in stopil korak proti polbratu: »Moja je in jaz jo vzamem!« »Ti?« je zaničljivo zategnil Janez. »Na kaj jo boš pa vzel. Hlapci pri naš ne jemljejo gruntarskih hčerš.« V trenutku, ko je dvignil Tonče roko, da bi prijel Janeza za ramo, je zagledal nekaj svetlega v njegovi desnici. »Noož!« je kriknil Tonče in mu ga z naglim udarcem izbil iz roke. Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z dvema prstoma klinjo in jo zlomil kakor tresko. »Vidiš, Janez, tudi tebe bi lahko takole, pa se mi smiliš. Vem, da te je zapeljala ljubezen. Drugo si izberi! Manjka se za dediča Kolenčevine lepih in bogatih deklet! Roko mi daj, pa pozabiva!« Iztegnil je desnico proti Janezu, ki je tudi obotavljajo približal svojo desnico. Ko je pa dvignil oči in videl toliko dobrote v Tončevih očeh, seje bridko razjo- kal. »Ne jokaj, moj mali,« ga je tolažil Tonče kakor oče sinka. »Odpusti Tonče, pamet me je zapustila,« je zaprosil Ja- nez. »Saj vem, zato pa pozabiva.« Tona, ki je prišel kmalu nato z vozom, seje kar čudil, ko je videl, koliko sta nakosila in kako sta oba vedra in vesela. Tisto leto bi ne bilo prineslo nič novega, da ni z listjem vred izzorila tudi Polona, ki so jo položili kraj Matija. Pri hiši je niso dosti pogrešali, pač pa je bilo Tonču tako hudo, kakor da mu je umrla rodna mati. Tonču je zapustila naj- dražjo zapuščino - Matijeve čebele. ' XII. Pomlad 1913. leta je bila prav posebno zgodna. Že o Matijevem je odlezel sneg in so se naglo vrstila pomladan- ska dela. Žita so bila o Šentjurjevem že za dve pedi visoka, črešnje in hruške so že odcvitale, jablane pa so bile vse obložene z rožnatim cvetjem. Občinski sluga Zmetov Tonč je stopil pred občinsko hišo, nataknil na konec nosa ščipalnik, pogledal izpod njega, se odkašljal in važno pričel: »Razglas. Od okrajnega glavarstva se vam naznani, da so prišle za letnike 1890,1891 in 1892 pozivnice za nabor, ki se bo vršil 3. maja všmalski kasarni. Vojaški obvezanci morajo priti tja lepo umiti in trezni ob določeni uri. Kdor ne bi prišel na nabor, bo strogo kaznovan po vojnem zakonu kakor vojaški begun ali dezer- ter. Pozivnice se dobijo sedaj v občinski pisarni.« Sledili so razglasi o davkih, premiranju živine, cepljenju koz in dru- gih važnih ukrepih oblastev. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. september 1979 PREBOLD: JUBILEJ ORGANIZIRANEGA JAMARSTVA Dne 25. septembra bo minilo deset let od začetkov organiziranega delovanja in raziskovanja krasa in kraških pojavov na tleh osamelega krasa v Savinjski do- lini. Na ta dan pred desetimi leti se je tudi formalno registriral jamarski klub »Črni galeb« v Preboldu. Desetletni jubilej bodo preboldski ja- marji proslavili v ča^ od 18. do 23. sep- tembra. Se posebno svečano bo v sobo- to, 22. in v nedeljo 23. septembra. V soboto bodo v Preboldu odprli razstavo jamske fotografije, tehnike in opreme, zavrteli bodo film »Večer jamarskih fil- mov« in imeli družabno srečanje. Osred- nja prireditev pa bo v nedeljo pri jami Pekel. Pričela se bo ob 11. uri. Na njej bodo med drugim razvili klubski pra- por. V času 5. do 12. oktobra pa bo v Savi- novem salonu v Žalcu razstava pod na- slovom »Življenje kapnikov.« DARKO NARAGLAV TRIMHOJA- TOKRATNA ŠMONOR V okviru akcij v pripravah na finale akcije Nič nas ne sme presenetiti in se- veda v vsesplošno vzgojo in izobraževa- nje prebivalstva za ohranjanje zdravega duha v zdravem telesu pripravlja Občin- ska zveza telesnokulturnih organizacij trim hojo in tekmovanje za 23. septem- ber. Predzadnjo nedeljo v septembru bo po peš poti iz Debrega (nasproti blokov) na Smohor hodilo veliko ljudi, saj bodo sodelovali v težko pričakovani akciji trim hoja za trimsko značko in v zado- voljstvo, da bodo preživeli lep dan v naravi. Zjutraj ob 7. uri bo štart za udele- žence, ki bodo prejeli kartončke na ka- tere bodo na kontrolnih točkah dobili žige. Družne in posamezniki bodo dobi- li priznanja za udeležbo ter Trimčka. Sindikalne skupine iz delovnih organi- zacij pa se bodo ob 10. uri pomerile v trim štafeti ali občinskem prvenstvu v rekreativnih igrah. Organizirano bo tudi streljanje z zračno puško za vse udele- žence prireditve, kateri bodo dobili tudi posebno značko trimčka - strelca. Koča bo še redno oskrbovana, tako da bodo udeleženci lahko pogasili žejo in tudi lakoto po uro in pol dolgi poti iz doline na Smohor. Akcija poteka v so- delovanju s Planinskim društvom La- .ško. F. LAPORNIK Ob 25-tetnici Radia Celje VAS VABIMO NA SKUPNO SLOVO 00 POLETJA skupno s TTG^ejem na POHORJE! Kakor že veste, Radio Celje praznuje septembra 25 let svojega obstoja in delovanja. Zato smo se v uredništvu odločili, da ob tem jubileju povabimo na skupen izlet pod naslovom »Slovo od poletja« 50 naših zvestih poslušalcev. BREZPLAČEN izlet bomo pripravili skupno s predstavniki TTG Celje. 6. OKTOBRA Obiskali bomo Grmovškov dom na Pohorju in pripravili piknik z dobrotam na žaru na Partizanki (Mala Kopa). Tudi rok za prijave je nekoliko podaljšan, saj je možno poslati prijave do vklučno 24. septembra 1979 na naslov: RADIO CEUE, Trg V. kongresa 3a. RADIO CEUE in TTG CEUE vas vabita na skupen Izlet ob 2S-letnicl RADIA. ALPINISTIČNI KOTIČEK KNEZOVI SOLO VZPONI Nova smer v centralnem delu triglavske stene Clan AO Celje Franček Knez je v preteklih tednih ponovno potrdil, da je brez konkurence najuspešenjši solo plezalec vseh časov pri nas. 1. 9. je ponovil Ruško smer v Križevniku V-I-, 1 ura, Sari- no poč v Dedcu V4-Aj 15 mi- nut 2. 9. je v eni uri preplezal Akademsko smer v Vežici, v poldrugi uri pa smer Mode- c-Režek v Ojstrici. Za konec dneva pa še prvo ponovitev smeri med balvani v Rjavč- kem vrhu. 8. 9. je obiskal Julijske Al- pe in tam nadaljeval sijajno serijo samostojnih vzponov. Najprej je v dveh urah pre- plezal Krušičevo smer v Špi- ku, nato prvenstveno smer v Skrlatici »Rdeči kamin« III. do IV., 2 uri (desno od smeri Staneta Žmuca) in sestopil po Kugyevi smeri. V Skrlati- ci je takoj zatem preplezal še Skalaški steber IV. do V., 2 uri in za nameček še novo smer v Stenarju desno od Kaminske III. do IV., uro in pol. To mu še ni bilo dovolj in je za zaključek svojega obiska v Julijcih preplezal še Skalaško smer z Ladjo in se- stopil po Slovenski smeri. Vsi vzponi pričajo o skoraj neverjetni kondiciji tega ple- zalca, ki se po svoji vnemi sodeč' pripravlja za velike podvige v zimski sezoni. Za- nimivo je, da ima letos kljub dolgi odsotnosti, ko je sode- loval na odpravi Everest '79, že več kot 100 alipinističnih vzponov. Preteklo soboto, 15. 9. seje v navezi z Zupan Jožetom lo- til Velike črne stene v cen- tralnem delu severne stene Triglava. Vstopila sta po Nemški smeri, prečila v Črni graben in izpeljala prven- stven vzpon, kT izstopa na najvišjem delu Črne stene. Smer poteka desno od Zor- čeve in sta zanjo potrebovala 9 ur. Imenovala sta jo »Smer prijateljev« v spomin na po- nesrečena alpinista Mišota Culka in Janča Lesjaka. Ple- zala sta pretežno prosto, saj sta kline uporabljala samo za varovanje in vsaka vrvna dolžina je imela vmes po eden ali največ dva klina. Smer sta ocenila s IV. do V., kar pa brez dvoma ni realna ocena. Franček Knez se na- mreč dosledno drži novega ocenjevanja, kjer upošteva sedemstopenjsko lestvico. Ponavljalci lahko realno ra- čunajo (v primerjavi z ocena- mi v drugih smereh triglav- ske stene), da je smer blizu šesti stopnji. Plezalne vzpone ostalih plezalcev AO Celje bomo ob- javili v prihodnji številki NT. Po sklepu UO PD Celje je zimska soba na Okrešlju pre- ko poletja zaprta, na razpola- go alpinistom pa šele z dnem, ko se zapre Planinski dom na Okrešlju. CIC Ml IN ZDRAVJE o MANDELJNIH Nadalje pri tuberkuloz- nih in tem sličnih vnetjih vratnih bezgavk, mnogokrat ponavljajočih se anginah te- kom leta, ponavljajočih se peritonzilarnih abscesov; če so tonzile vzrok takoimeno- vanim fokalnim infekcijam za ravmatične procese na srcu, vnetju ledvic, sklepov in pod. Tudi alergična vnetja na djheilih in koži so lahko posledica imunoloških doga- janj, sproženih s tonzilarnim infektom. Tudi stalno smrdeč zadah iz ust je lahko posledica rsizpadajoče hrane, bakterijskih čepov in odlu- ščenih celic v razbrazdanih mandeljnih. Ni pa priznanih nobenih preventivnih, rela- tivnih in socialnih indikacij za tonzilektomijo! Na podlagi do sedaj ome- njenega pa moramo tako odraslega, še bolj pa otroka, pripraviti na operativni po- seg, če se že odločimo zanj. Otroka moramo tudi psiho- loško pripraviti na sprejem na oddelek, na bivanje v bol- nici. Ponavadi se otrok prvič v življenju znajde v tem zanj novem okolju, pripravimo pa ga tudi na narkozo. Pazi- mo, da pred operacijo ni kaj resnega bolan, prehlajen, da nima krast in izpuščajev po obrazu ter drugih vnetij v ustih. Ce je otrok imel akut- no infekcijsko bolezen, vsaj 3 do 4 tedne ni sposoben za operacijo. To velja tudi za prehladna obolenja, sprem- ljana s kašljem. Ob sprejemu moramo zdravnika opozoriti na eventualna že preje znana nagnjenja h krvavitvam in razne alergične manifestaci- je. Tudi epilepsija, srčna obolenja, vnetja ledvic, sklepni ravmatizem, zlateni- ca in drugo so pomembni za odločitev za operacijo. Že doma lahko naredimo marsi- kaj, da dajemo otroku veliko vitamina C, zdravo, beljako- vin, rudnin in vitaminov bo- gato hrano. Gotovo je, da se moramo varovati raznih vi- rusnih obolenj, ki nastopajo sezonsko in v okolici, saj lah- ko povzročijo motnje za čas pooperativnega zdravljenja. To velja še posebej, če je pri- zadeti zaradi nevednosti v inkubacijski dobi za kakšno obolenje. Sam operativni po- seg je praktično nenevaren, saj se na oddelkih za bolezni ušes, nosu in grla izvaja let- no takih posegov na tisoče, čeprav v zadnjem času zara- di poostrenih kriterijev manj. Ko je bil otrok ali pa odrasli operiran in je bil pet do sedem dni na oddelku, je nadalnji potek rekonvales- cence sledeč: že v bolnici do- bi operirani primerno teko- čo, nato pa kašasto in pasira- no hrano, da se hrana brez dodatnih draženj na mestu bivših, sedaj izluščenih man- deljnov, lepo celi. Hrana naj bo tudi doma primerna, da ne pride do ranitve in krvavi- tve, kar kaj radi narede olup- ki sadja, peške, kost in pod. Prve dni, včasih pa še pozne- je je potrebno jemati analge- tike. Bolečina namreč veli- kokrat izžareva proti ušesom in daje lažne znake vnetja ušes. Seveda je otrok, kot odrasli vsaj 14 dni po odpu- stu nesposoben za šolo, delo, šport. Operacija je , kot sem dejal, v rokah ustreznega specialista dokaj enostaven poseg, narkoza pa pri otroku moderna s plini in odpade strah pred nekdaj smrdečim kloroformom in etrom. Odrasli pa v večini primerov dobe le lokalno omrtvičenje. Na koncu moram poudariti, da je operacija mandeljnov in žrelnice velikokrat nujen poseg, da omogočimo otro- ku pravilno nemoteno diha- nje skozi nos, pravilen razvoj obraza, pravilno in zadostno prehranjevanje ter zdrav te- lesni in duševni razvoj. S tem prekinemo začarani krog. Kot vsako zdravljenje in jemanje zdravil, tako je tu- di tonzilektomija učinkovita le ob pravilni strokovni indi- kaciji. Skrajno težko plezanje v spodnjem delu Schmuchovega kamina v steni Fleischbanka (Wilder Kaiser) §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 mis 79 SPLIT POZDRAVUA SVET Tito: »Ne samo šport, ampak mnogo več v soboto, 15. septembra 1979, ni bilo slovesno samo v Splitu, kot srcu VIII. MIS 79, temveč v vsej Jugoslaviji in tudi tistih državah, ki sode- lujejo v Splitu! Gre za štiri- najst držav, katerih »robovi« se dotikajo Sredozemskega niorja. Pobudnik za te igre je bil leta 1951 Egipt, zdaj, po osemnajstih letih, pa je na vrsti v prijetni verigi organi- zatorjev Jugoslavija. To izre- dno pomembno vlogo smo si izborili pred leti na VII. igrah v .^žiru! Začelo se je delo, težaško, naporno, grozljivo. Vendar nikoli ni ovir, da ne bi zmogli tistega, kar pelje k lepemu! Tako tudi ni bilo pri naši or- ganizaciji iger, ki že poteka- jo. V kratkem času smo nare- dili veliko, to pa pomeni, da smo v stanju tudi »gore pre- mikati« ... če je treba seveda. Na otvoritvi doslej največ- je športne prireditve pri nas (ki pa presega športne okvi- re, boj za medalje, čas, metre in ostalo... op. p.!) je bil nav- zoč tudi pokrovitelj MIS 79 tovariš Tito. On je otvoril igre! Njegove besede so naj- večja medalja tega srečanja: »Ne samo šport, temveč utr- jevanje novih prijateljskih vezi med ljudmi, mladimi še posebej, ki jih povezuje Sre- dozemsko morje!« Prikupna dekleta so ob otvoritvi zlila v . simbolično fontano iz štiri- najsti amfor vodo morja ter tako simbolizirala to po- membno srečanje! Igre so se začele! Trajale bodo vse do 30. septembra. Glas o Jugoslaviji bo šel po- novno v svet, kot že tisočkrat doslej. Naša največja kvaliteta je psrejemati pod našo streho tako različne, kot po »zuna- njosti« so, vendar sreča je v tem, da srce je le eno! In sve- tovno srce bo bilo v miru ta- krat, ko bomo složni v akciji po tistem, da se imamo re- snično lepo lahko samo ta- krat, ko ne poka... MIS 79 je eden izmed kamenčkov k prispevku po temu, da ne bi pokalo... TONE VRABL POŠKODBE PESTIJO Celjski hokejisti na ledu so v zadnjih sedmih dneh odigrali kar tri srečanja. V vseh smo videli zelo dro igro Celjanov, pa čeravno jih poškodbe močno pestijo. Izven »stroja« so namreč Bratec in Lesjak, ki sta po- škodovana, medtem ko so imeli Kumer, Poljanšek in Franci Žbonter prometne nesreče oziroma obveznosti do vojaških vaj. Prav zato so rezultati celjskih hokejistov v srečanju proti Olimpiji v Celju 3:8 in v Ljubljani 6:11 ter proti Kapfenbergu 3:5 »uspeh«. Čeravno so Celjani izgubil' vsa tri srečanja pa so pokeizali velik napredek! Fantje imajo dolj moči, drsajo hitro in tudi kombinatoma igra se že uveljavlja. Ustavili bi se le pri zadnji prijateljski tekmi, ki smo jo videli v Celju med Celjem in drugo najmočnejšo ekipo avstrijske zvezne lige Kapfenbergom. Gostje, ki imajo v svojih vrstah dva olimpijca iz Sovjetske zveze Gurejeva in Klimovica so le po zaslugi teh dveh igral- cev zmagali 5:3. Vso tekmo so Celjani držali korak z njimi. Celo več, v prvi tretjini so bili boljši in v največji premoči je mtinirani Gurejev v protinapadu povedel svoje moštvo. Vse boljši Filipovič je pozneje izenačil na 1:1, Janackovič pa na2:2. Toda več se ni dalo storiti. V zadnji tretjini so gostje bili le boljši in zato tudi minimalno zmagali. Sam rezultat pa je uspeh za celj- sko ekipo, kajti te dni je Kapfenberg premagal Jese- nice 7:4 in 11:2. V naslednjih dneh bomo videli še nekaj prijateljskih srečanj. Prvenstvo se bo pričelo 6. oktobra, ko se bodo Celjani v enotni osemčlanski ligi pomerili doma proti Medveščaku in to ob 18.30 uri. j. KUZMA KLADIVAR PRVI IN DRUGI ZA APS Zadnja sobota je bila pri- zorišče finala za APS mla- dincev in mladink. Mladinci so nastopili v Novi Gorici, mladinke pa v Celju. Mladim atletom Kladivarja je uspel velik podvig, saj so z osvoji- tvijo naslova pokalnega pr- vaka Slovenije ugodno pre- senetili. Favoriti so bili mla- dinci Olimpije, ki so v finalu imeli več startnih mest, osvojili pa so tudi več kolajn (skupno 10-4 zlate, 4 srebr- ne in 2 bronasti) od Kladivar- ja (3 zlate, 2 srebrni in 2 bro- nasti - 7). O zmagovalcu so odločale boljše uvrstitve v vseh disci- plinah, kjer se točkujejo me- sta do števila 12! Tu so bili mladinci Kladivarja mnogo močnejši. Naslov prvaka za APS so osvojili z 256. točka- mi, Velenje pa je bilo peto z 90. točkami. Zmagali so Ro- zman na 3000 m, Cmok na 1500 m in Žirovec v skoku ob palici, vendar ne smemo tudi-mimo dmgih mladih at- letov, ki so s svojimi uvrsti- tvami doprinesli levji delež zmagi Kladivarja, kot Ram- šak, Zičkar, Jeromelj, Jutr- šek, Crnej, Strožer, Krajnc, Rebernišek, Juhart in Av- breht. Mladinke Kladivarja so na domačih tleh morale priznati premoč Mariborčank. Z ena- kim številom startnih mest so jih premagale atletinje iz Maribora, ki so imele mnogo boljše uvrstitve predvsem v metih in nekaterih tekih. Kladivar je zbral sicer naj- večje število kolajn - 11 (4 zlate, 3 srebrne in 4 brona- ste), Maribor 10 (2 zlati, 5 sre- brnih in 3 bronaste), vendar so bile dragocene točke tudi z dmgimi uvrstitvami. Zlato so Kladivarju priborile - Er- javec, Poteko, Regner ter Maroša, Regner, Poteko in Cetina v štafeti 4x100 m. Klavdija Jug iz Velenja je zmagala na nizkih ovirah. Maribor je zbral 215,5 točke, Kladivar kot dmgi 190, pre- senetljivo dobro tretje mesto pa so osvojile Velenjčanke s 73,5 točkami. K. JUG Na avto poligonu na Ljubečni je bilo posebno zanimivo tekmovanje mladincev, kjer je Celjan Aleš Pepel (številka 7) iz kroga v krog »lovil* sotekmovalce in ob koncu osvojil drugo mesto. Foto: Tone Tavčar karting BUŽAN IN PEPEL Avtopollgon prestal preizkušnjo v odlični organizaciji AMD Slander smo na avto- poligonu na Ljubečni videli tretjo dirko za letošnje repu- bliško prvenstvo v kartingu. Nastopilo je 41 tekmovalcev iz Slovenije, med vsemi pa so najbolj presenetili celjski tekmovalci, ki so se celo bo- rili za naslov ekipnega zma- govalca. Ce ne bi imel Alojz Prek smolo v svoji kategoriji bi vsekakor pri tem uspeli. Blizu 500 gledalcev je vide- lo devet zanimivih in izena- čenih voženj v treh kategori- jah. Favoriti so opravičili svojo formo in tudi zmagali. Med njimi je bil tudi celjski tekmovalec Karlo Bužan, ki je v najtežji kategoriji do 125 ccm osvojil prvo mesto. V dveh vožnjah je bil prvi in v eni tretji. V isti kategoriji je že drugič v letošnji sezoni presenetil Jakob Wolf, ki je osvojil šesto mesto. Nastopi- la sta še Franc Kralj, ki je bil trinajsti in Peter Smodej, ki je bil petnajsti. V kategoriji članov do 100 ccm sta iz Celja nastopila le Alojz Prek, ki je bil osmi in Mohor, Hrastnik, ki je bil tri- najsti. Največje preseneče- nje pa so ponovno pripravili rnladinci zlasti komaj 161etni Aleš Pepel, ki je osvojil dru- go mesto. V treh vožnjah je osvojil po eno drugo in tretje ter eno četrto mesto, čeravno je v tretji vožnji na sami cilj- ni ravnini moral zaradi nale- ta sovozača prepustiti drugo mesto Blaževiču iz Ptuja. To- da ob koncu je bil le drugi! Matjaž Pečolar in Henrik Fonda sta osvojila peto in še- sto mesto. Po srečanju je Aleš Pepel povedal: »Zadovoljen sem z rezultatom in drugim me- stom. Letos ne morem ogro- ziti prvega mesta odlične- mu tekmovalcu Most Jure- tu Bitencu, toda v nasled- njih dveh letih bom vseka- kor poizkušal v mladinski konkurenci osvojiti najvišji naslov. Moj čas šele pri- haja.« J. KUZMA NABIRANJE MOČI NA POHORJU Košarkarji LIBELE so na višinskih pripravah na odličnih terenih športno-rekreacijskega centra na Kopah na Pohorju. Pod vodstvom Zmaga Sagadina in njegovega pomočnika Borisa Zrinskega igralci trdo delajo v dopoldanskem in popoldanskem času. Pogoji za delo so odlični, pa tudi vreme je izredno ugodno za vadbo. Zbrani ?o vsi igralci, ki bodo v novi sezoni nastopili v zelo močni II. zvezni ligi. Do prven- stva je še dva meseca časa, vendar bomo v pripravljalnem obdobju v Celju priča večjemu številu prijateljskih srečanj, od katerih bo vsekakor največ pozornosti ljubiteljev športa, predvsem košarke, zaslužil turnir z nastopom večjega šte- vila državnih reprezentantov, ki jih združujejo košarkaški klubi Partizan iz Beograda, Bosna iz Sarajeva in Cibona iz Zagreba. Od košarkarjev LIBELE lahko glede na njihovo vestno vadbo, priprave in prve uspehe v prijateljskih tekmah mnogo pričakujemo tudi na prvenstvenem tekmovanju. K. JUG streljanje TRETJIČ ZLATA ALENKA V Beogradu njen nov rekord Si6 krogov v Beogradu je bilo letoš- nje državno prvenstvo v stre- ljanju z malokalibrsko pu- ško serijske izdelave in to v trostavu od 600 možnih kro- gov. Tega nadvse pomemb- nega tekmovanja so se ude- ležili tudi strelci Celja. Res je, da člani niso ponovili lan- skega uspeha, ko so bili prvi in so osvojili velik Titov po- kal (letos so bili »samo« pe- ti!), vendar so kljub temu bili uspešni. Še posebej je presenetila mlada strelka Alenka Jager, ki je v kategoriji mladink osvojila prvo mesto z novim državnim rekordom! Ta uspeh je še toliko večji, ker je na podobnem tekmovanju zmagala že tretjič zapored ter nastreljala kar 516 kro- gov! Ta rezultat pa je mnogo boljši od rezultatov, ki so bili doseženi v drugih kategori- jah na istem tekmovanju! Dober je bil tudi Branko Malec, Celjan, ki je med mla- dinci osvojil 9. mesto s 486. krogi. V članski ekipi sta »odpo- vedala« Jože Jeram (458) in Vili Dečman (471 krogov), delno zadovoljila pa le Ervin Sršen (499) in Tone Jager (505). Kljub temu pa po vsej le- tošnji sezoni le veljajo našim vrlim strelcem vse čestitke za dosežene uspehe! Vedno ne moreš biti najboljši, si pa lahko med najboljšimi. In to celjski strelci so. In ker so, je tudi uspeh. P. s.: objavljamo tudi do- kument, kako je celjska strelka Alenka Jager dosegla nov državni mladinski re- kord. TONE VRABL LESKOVŠEK PRED PRIMOŽIČEM Šahovska sekcija Društva In- valid v Žalcu je pripravila turnir, na katerem je nastopilo 19 tek- movalcev iz Savinjske doline. Zmagal je Leskovšek pred Pri- možičem, Rozmanom itd. V TENISU VUČER IN LAKNER TVD Partizan 2alec je pripra- vil tekmovanje v tenisu, katere- ga se je udeležilo 16 dvojic. Zmagala sta Vučer in Lakner pred Kučarjem in Vovkom itd. TRIM KOLESARJENJE v žalski občini so pripravili trim akcijo »Vsi na kolo za zdra- vo telo«, katere se je udeležilo večje število kolesarjev, med ka- terimi so prevladovali mladi. Proga je bila dolga 25 km in je vodila po zanimivi progi iz Žalca preko Griž, Sešč, Prebolda, Orle vasi, Polzele, Založ, Podloga, Go- tovelj nazaj do Žalca. T J. GROBELNIK IZKLJUČEN GLIŠIČ Velenjski Rudar je gostoval v Kikindi in izgubil z 2:0. Na le- stvici so igralci Rudarja enajsti, v prihodnjem kolu pa bodo igra- li doma proti Spartaku iz Subo- tice. SAMO TOČKA v enotni republiški ligi so no- gometaši Šmartnega doma izgu- bili z bivšim članom II. zvezne lige Mercatorjem s 6:0, Unior pa je doma samo remiziral z Vozili iz Nove Gorice 0:0. Na lestvici je Unior šesti in Šmartno enajsto. V prihodnjem kolu gostuje Šmart- no v Kranju in Unior proti vode- čemu Mercatorju v Ljubljani. Težka pot, naj bo brez nezgod... ELKROJ KROJI... v vzhodni republiški nogo- metni ligi je Elkroj iz Mozirja doma premagal Domžale s 3:2, Kladivar pa je izrešetal mrežo Koroške iz Raven s 5:0. Na le-' stvici je Elkroj celo drugi (uspeh za novinca v takšnem tekmovanju!), Kladivar pa četr- ti, v prihodnjem kolu gostuje Elkroj v Kanmiku in Kladivar v Kidričevem. NAREKS PETNAJSTI Na izbirnem tekmovanju za re- publiško reprezentanco je v Ljubljani nastopil tudi kegljač Celja Nareks in osvojil petnajsto mesto (v dveh nastopih je podrl 1697 kegljev) ter se ni uvrstil v najboljšo ekipo. ŠTEAN JUG NA SP Na bližnjem svetovnem roko- metnem prvenstvu za mladince (v naši reprezentanci bosta na- stopila tudi člana Aera Celje Anderluh in Praznik) bo sodil skupaj z Ljubljančanom Jegli- čem tudi mednarodni sodnik iz Celja Štefan Jug. Čestitamo in uspešen »žvižg«! JOŽE KUZMA Alenka Erjavec je tokrat zmagala v metu diska, med- tem ko je bila v metu krogle le druga. (Foto: T. Tavčar). ŽALEC, LIBELA, ELEKTRA V VODSTVU V nadaljevanju MKL Žalec so se srečanja v članski ligi v 12. kolu končala takole: Rimske Toplice-Zagrad 54:41, Gradis-Garant 67:74, Ža- lec-Prebold 74:56, Kovinotehna-Gren 83:93 in Sempeter- -Kovinar 66:65. Rezultati 12. kolo kadetska liga: Žalec-Libela 58:65, Litija- -Zagorje I. Garant 82:56, Elektra-Zlatorog 112:59 in Litija- -Zagorje II.-Rudar 15:53. Vrstni red po 12. kolu: Elektra in Garant 20, Libela 18 itd. Kadetinje 4. kolo: 2alec-Elektra 29:42. Vodita Libela in Elektra s po 6. točkami. T TAVCAR 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 poletje 79 v peregrinu (3 in zadnjič) ATLAS JE MORJE IN SNEG Turistu naj bo rekreacija deio in obratno pa bo vse O. K.! Koledarskega poletja bo čez dan, dva konec. Nastopila bo jesen in za njo zi- ma! Vreme se bo še bolj ohladilo, kot se je že, topleje se bomo oblekli in po domovih zakurili. Z vsem tem pa se bomo vračali nazaj v tople dni, torej v čas, ko so nastajali tudi ti zapiski. Za- nimivo: ko je beseda tekla pod vročim umaškim soncem se je ob koncu usta- vila tudi že na zimi! Takšna je ta stvar, če je sogovornik človek, ki skrbi za dobro počutje in rekreacijo tako v po- letnem, kot zimskem času. Oboje je združeno v Petru Kopinšku, ki smo ga predstavili že v prejšnjem nadaljeva- nju tega kratkega podlistka. Že med poletjem je razmišljal, kot za to odgo- voren človek v kolektivu, kaj bodo pri- pravili za zimsko sezono, ki je prav tako lahko privlačna, kot poletna, sa- mo da za verjetno ožji krog ljudi. Pa torej tokrat nekaj več o tem in to sim- bolično: poleti je nastajalo, jeseni bilo objavljeno, vse skupaj pa je namenje- no zimi! Pred skokom na sneg pa še le malo spomina na slanost in prijetnost morja... In sem bil v Katoru, vendar ne s Pe- trom Kopinškom, temveč sam oz. z Bo- janom! Tja sva se pripeljala s cestnim vlakom, ki pomeni čudovito atrakcijo Umaga in bližnje okolice. Sedeš v maj- hne, skorajda pravljične vagončke, stro- jevodja, ki je tudi sprevodnik, pobere nekaj denarja in smo se odpeljali. Bilo je več kot šarmantno sedeti v pisanih va- gončkih ter zijati na eni strani v proti nebu odpiraj očo se modrikasto - sivka- sto - zeleno mlakužo ter na drugi strani v kot bele marjetice cvetoče in rastoče hiše sredi zelenkaste razstave, ki daje svoj čar, svoj vonj in te zapeljuje, da se sredi vlaka počutiš pravljično!!! Zadnja postaja je Katoro, nekaj kilo- metrov proč iz Umaga proti severni stra- ni. Vlak »drvi« po ozki cesti in vsi se mu nekako spoštljivo umikajo - od tistih, ki prevažajo smeti do turistov in tistih, ki dovažajo hrano. Katoro, to je uresničevanje nekega pojma o ne toliko sodobnem turizmu, kot o tistem, da se k pravemu turizmu vračamo. Med'morjem, široko, čisto in urejeno ter z raznimi objekti dopolnjeno plažo ter na drugi strani cesto in hotel- skimi ter rekreacijskimi objekti, tam, kjer je zadnja postaja nagajivega turi- stičnega vlaka, stoji zanimiva tabla s te- denskim športno rekreacijskim progra- mom tekmovanj! Ne njej takole piše: P (ponedeljek) - namizni tenis, T - regata s sandolino, S - Cooperjev test v teku na 2400 me- trov, C - poletne igre - koristno - za- bavno, P - mali nogomet in S - tenis! Nekaj cen: smučanje na vodi 50, vož- nja s čolnom z motorjem 100, »ghser- ček« 600, sandolina 20, tenis 70, namizni tenis 20, kolo 20, košarka 50, rokomet 100, odbojka 50, kegljanje 40, streljanje 20 itd. Skratka, vsak lahko sam ali v sodelovanju s starimi in novimi prijate- lji najde vsaj nekaj za sebe, da se ne oleni pod vročim soncem in v toplem morju! Kaj podobnega bi bilo pametno kopirati! Žal pa večkrat kopiramo tisto, kar ne bi bilo treba... Z MORJA NA SNEG Pa se vrnimo k Petru Kopinšku, za katerega smo že v prejšnji številki Nove- ga tednika zapisali, da poleg poletnih dopustov skrbi tudi za prijetna zimska letovanja: »ATLAS je bila prva turistična agen- cija, ki je začela ponujati vse svoje zim- ske usluge na izhodišču apartmajev. To- rej tega, kjer si ljudje sami kuhajo. V naših ponudbah je kar 70% takšnega sistema. Zanimivo: turistom ali letoval- cem se ne gre za višino stroška, temveč za komoditeto, ki mora biti nujno večja na dopustu, kot doma, saj dopustovanje naj ne bi bilo garanje, temveč sprošča- nje na način, ki posamezniku najbolj odgovarja. Dopust ne sme biti »maltreti- ranje«! Za bližajočo se zimsko sezono pripravljamo poleg našega že ustaljene- ga programa še novost in to v klasičnem zimskošportnem centru v Franciji v L'Alpe D'Huez Dauphine, kjer je bil tu- di veleslalom med OI v Grenoblu. Samo prva angencija, ki ponuja takšen zimski program, da se iz Zagreba do Lyona prepelješ z avionom, naprej pa je trans- fer z avtobusom in to približno uro in pol do centra. Novost je tudi v Italiji v centru Cavalese v bližini Trente, kjer imajo novo naselje apartmajev in prak- tično vse na tem temelji.« BREZPLAČNA SMUČARSKA ŠOLA Pri ATLASU so kot prvi uvedli tudi smučarsko šolo za začetnike, torej gredo z njimi uživat zimske čare tudi tisti, ki sicer smučarsko vsaj v uvodu niso naj- bolje podkovani. Sicer pa: na poletje, tisto morsko, pravo, toplo ali pa žgoče, smo že pozabili. Pozimi pa ni dober sa- mo premog, temveč tudi uživanje na snegu. Pa recimo ob zaključku tridelne- ga poletno-zimskega zapisa iz Peregri- na: sonce naj še kar bo, mraz pa ima tudi svoj čar, oboje pa je življenje! Sicer pa, ko boste to brali, bom že na morju, sredi MIS 79! Tam se ne bom potil pod žmahastim dalmatinsko »za- copranim« soncem ali ohlajajočem mor- ju, temveč v potu dela. Tega pa smo tako navajeni, sicer pa: tega zapisa je konec, sledi nov! TONE VRABL Začelo se je pred leti. Cene so nenavadno poskočile in člani Podbregarjeve družine so spet zategnili pas. Nič čudnega: plača očeta Petra še zdaleč ni zadoščala. Že res, da ima srednjo izobrazbo, ne suče krampa in ne lopate, delovno mesto pa je že od nekdaj slabo stimuli- rano; svinčnik, peresnik, pisalni stroj v zakotni pisarni in pretirana skromnost prislužijo največ petsto, šeststo, no, zadnji čas tudi sedemsto starih jurčkov. Kaplja v morje za petčlansko družino! Otroci, fantek in dve de- klini tudi zahtevajo svoje. Zdaj obleko in čevlje, potem šolske potrebščine, ekskurzije, izleti, šolska malica in mladinski tisk, potem bicikli in značke za revne v Afriki, Ameriki, Aziji, za ponesrečene v poplavah in potresih, tu in tam sladoled in kornet, godovi in rojstni dnevi, razne družinske obletnice. In še bi lahko našteli celo vrsto izdatkov. Oče Peter ima izredno slabe živce, toda samo v službi, na delovnem mestu. Je invalid tretje kategorije, jezika ne zna obračati, tudi komolčar ni, zato ga potiskajo iz kota v kot, mu nalagajo najrazličnejše dolžnosti, kadar pa mora na »raport« k direktorju, ga obliva znoj in v hujših primerih se tudi hlače malo zmokrijo. Doma pa je ves prerojen. Že nekajkrat bi lahko zmenjal stanova- nje, v solidarnostnem bloku so mu ponudili celo tro- sobno stanovanje, on pa je ves srečen v stari fabriški hiši: dve sobi, kuhinja, shramba, stranišče na »štrbunk« in lep košček vrta. Vrt je očku Petru pravi raj! Spomladi pognoji, zlopata, seje in sadi, čez leto okopava, piplje plevel. Včasih, ko ženo Zoro poprime migrena, kuha, pomiva posodo, pere, lika, skratka v tovarni in doma, fantek za vse. Otroci Mirko, Milena in Majdica ga imajo radi. Najbrž zaradi čudovitih sprehodov po bližnjem gozdu in nape- tih zgodb, ki jih zna oče Peter zares imenitno, skoraj umetniško pripovedovati. Žena Zora pa je včasih narav- nost histerična. In to zaradi jezikavih sosed. - Ti ne veš. Zora, kako se me v bloku počutimo. Nebeško! Vse je novo, čisto, prostorno, šola, vrtec pred vrati. Zora, otroci so porasli, daj, zaposli se in boste čisto drugače živeli. Mati Zora je bila kot na trnju. Naj gre pri štiridesetih v službo? Za kako snažilko? Pa zakaj ji dedec nič ne reče? Da sem morala vzeti tega mučkača! - »Na šiht bom šla! Pri tvoji piškavi plači nas bo vse skupaj hudič vzel«. Že pred leti bi morala iti. Ti pa nič, še besede ne zineš. Kar naprej ista lajna: Dovolj si stara, naredi po svoji pameti. Le zakaj nisem na gruntu ostala! Kaj manjka naši Pepi? Nič. Ima pa tudi dedca tapra- vega. Kaj vse sta si pripravila! Pa še »katrco« sta si kupila. Pa mi? Tri pamže si mi naredil in vsak mesec tista oskubljena plača. Poglej Oreniča. Niti osnovne šole nima in kak gospod! Ti pa s tisto srednjo nič boljši kot cestni pometač.« - »Zora, ne podcenjuj poklicev. Ce ne bi bilo cestnih pometačev, bi se v smeteh, v dreku zadušili«, pove mož Peter, ki je hudo užaljen zaradi ženinega strupenega jezika. Žena Zora vsa besna škriplje z zobmi, ne s svojimi, z državnimi. - »Na šiht bom šla pa amen. Ti pa mi zrihtaj eno pošteno delo.« - »Vsako delo je častno, kar sama ga izberi.« Žena Zora v jok. - »Mečkač, šleva! Si ti sploh kak dedec? Ne, ne grem v vaše podjetje! Ne grem. Si bom že našla službo, ime- nitno službo, to pa.« - »Kdor visoko leta, nizko pade«, se nasmehne mož Peter in odide na vrt. Otroci pa v mater. - »Mama, zakaj si tako sitna? Očka ni kriv.« - »Tišina! Kdaj pa je pišče kokljo učilo, kaj? Sem jaz bila v vaših let, sem garala kot črna živina.« - »Ali boš res šla v službo?« so naprej radovedni otroci. - »Sla, seveda bom šla, sicer bomo v tej luknji od revščine gagnili«. Cas pa hitro teče... MATI ZORA NI BILA ZADOVOLJNA Mama Zora si je »priborila« lepo službo: res gara kot črna živina in ker nima prave kvalifikacije, je tudi plača bolj solzava. Toda mati Zora vztraja. Dali so jo med same mlade delavke, mnogim bi lahko bila mati; toda mama Zora vztraja, že zaradi dedca, zaradi sosed. Doma pa se je marsikaj postavilo na glavo. Na primer priprava dnevnih obrokov. Tudi v razne odbore so jo dali. Zato veliko bere, kadi drage cigarete, hodi na sestanke, često leži na mizi listič: Danes me ne bo, imamo sejo sveta TOZD. Danes ima sodelavka Mira rojstni dan. Danes smo šli na enodnevno ekskurzijo. Danes bo štiri ure seminar o samoupravljanju. Oče Peter pošteno nastrada. Se dobro, da ne delata v istem podjetju. Ima že dvajset let delovne dobe in na samoupravljanje se dobro spozna. Mati Zora pa je trma- sta, nikoli ga ne vpraša za svet. Naročena je na časopis DELO, Delavsko enotnost, TELEKS, Jano in Stop ku- puje, knjig pa ne bere. Tudi sodelavke .vabi na dom. Teikrat se resno izkaže. Pripravi imeniten narezek, tudi vino in pivo sta pri roki, potem kava, pecivo. Oče Peter se umakne na vrt, otroci na dvorišču nabijajo žogo. Mlade sodelavke so polne laskavih besed: Kako pri- dnega moža imaš! In otroci. Poglej, kako lepo se igrajo! Žena Zora prikimava in potiho računa, koliko bo malica nanesla; bržkone bo treba k sosedi, ona ji zmeraj da naposodo. No, tako teče pri Podbregarjevih življenje svojo pot: oče Peter in otroci po starem naprej, mama Zora pa se iz tedna v teden spreminja. Tudi besedni 2»klad je močno popestren: parcitipacija, emancipacija, organizacija, stimulacija, rekapitulacija in bogve koliko novih besed. Resda jih včasih pomeša, mož Peter zmoto enostavno presliši, otroci pa se za tujke sploh ne zani- majo. Nadvse natančna pa je mama Zora tudi glede pošte. Naj je kosilo še tako srkbno pripravljeno, pri- pravlja ga oče Peter, ki dela zaradi inv^dnosti samo šest ur od šeste do dvanajste, mama Zora prižge ciga- reto in sitnari: - »Kje je Delo? Milena, si kupila Teleks? Jutri pa da na Jano in Stop ne pozabiš!« Nekaj minut se potopi v branje, potem pol ure zadre- mucka, tačas se kosilo pošteno shladi in vsled prestano- sti izgubi na okusu. Ondan pa privihra vsa vesela. Kljub utrujenosti je lahka kot peresce, kar pozibava se v veselju. - »Pojutrišnjem pa na dopust! Trinajst let sva poro- čena in nisva šla nikamor. Zdaj sem že drugo leto v podjetju in zmenile smo se, da gremo na morje.« - »Kaj pa očka, Mirko, Majdica in jaz?« sprašuje Mi- lena. - »Drugo leto. Takrat bom imela svoj avto. Na jesen se vpišem v šofersko šolo. Sonja nas bo peljala. Pet nas bo stlačila v katrco. Na morje gremo. Blizu Pirana ima podjetje počitniške hišice. Deset dni me boste že pogre- šili. Kajne, Peter? se je možu po dolgih mesecih sitnar- jenja prav ljubko nasmehnila.« - »Bomo že, seveda bomo. Ali ne, otroci?« pogleda atek otročiče, ki kuhajo mulo, ker ne bodo videli morja. Spet je morala mama Zora k sosedi na posodo. Ko- palke, sončna očala, mleko za sončenje, blazina, par- fum, kolonska, potovalka in še kup stvari, vse to stane. Da pa bi starega nadlegovala, ne, za nobeno ceno. V naselju pa se je kot blisk razširila novica. - Podbregarica gre na morje, mož in otroci pa osta- nejo doma! Taka je Podbregarjeva družinska harmo- nija! In to v letu otroka! Najbrž bo šla na najlon plažo. Menda se ji malo v glavi suče. Dan odhoda. Ob dveh zjutraj hupanje pod oknom. Poljubček možu in trem otročkom, nekaj naročil in med podboji vreščeč glas: »Ljubice, že grem, že letim!« Ka- trca zahrza, brnenje motorja se izgubi v jutranjem so- mraku. Oče Peter ni točil solza. Po svoje ima rad ženo Zoro, naj se nagleda morske sinjine, naj se naužije morske pripeke, z otročki pa jo maiinejo v hribe. Nihče v dru- žini ni vedel, da je očka deset mesecev namensko varče- val. Pred odhodom v službo je hčerki Mileni potiho naročal: Ob desetih bodite pripravljeni. Gremo v hribe. Za teden dni. Na Smohor, Kal, Mrzlico, Partizanski vrh, na Vrhe in Cemšeniško planino. Dihali bomo vsež zrak, se sončili, hodili. Planine so očka Petra in otroke spravile v resnično dobro voljo. Tudi mame so se spominjali. In očka je obljubil: Prihodnje leto pa skupaj na morje. Dnevi eno samo sonce, ena sama planinska radost, koža je dobila tisto pravo, zagorelo barvo. Mati Zora pa ni bila zadovoljna. Ni si upala natakniti kopalk, zakaj bile so malce pretesne. Tudi izposoditi se jih ni hotela. Ni hotela v slano morsko vodo, reva, spomnila se je namreč, da ne zna plavati. Sedela je v senci in poslušala glas delovnih prijateljic: - »Zora, tak zgani se! Kaj poroče mož, ko se vrneš vsa bleda. Daj, zaplavaj, ne veš, kako je prijetno!« Mater Zoro pa je grizlo: Kaj delajo domači? Niti pra- vega naslova nimajo, da bi sporočili pozdrave. Zvečer je šla na zabavo, na dušek je izpraznila nekaj kozarcev primorskega vina; dobre volje pa od nikoder. Tretjega dne pa je sklenila: vrnem se domov, z avtobusom. Napi- sala je nekaj vrstic na listič in ga kolegicam položila na mizo. Zvečer je že trkala na domača vrata. In klicala: Peter! Mirko, Milena, Majdica! Trka na okna. Nič. Teka od soseda do soseda. Povsod enak odgovor: Ne vemo, nikogar nismo videli. Da se ni kaj hudega zgodilo, pomi- sli mati Zora. In še ključa nima. Leti k sosedu, ki je po poklicu ključavničar. Opili »vitrih«, vrata se odpro, v stanovanju nikogar. Tudi nikakršnega sporočila ne. Kaj le se je zgodilo? Zjutraj teče v tovarno. Vzel je nekaj dni dopusta so rekli. Teče na postajo Ljudske milice. Niko- mur nič znanega. Pa bomo po RADIO CELJE sporočili, so obljubili. Radio objavlja četrti, peti in šesti dan: Iz tovarniške hiše v Pobrezju je odšel oče Peter Podbregar z tremi nedoraslimi otroci neznano kam. Kdor bi jih videl, naj jim sporoči, da jih doma čaka obupana mati Zora, ali pa najbližji postaji ljudske milice. Nič in spet nič. Mati Zora pomisli na samomor. Ali ni vsega prav ona kriva? Skupaj bi morali na dopust, pa četudi v planine. Se dobro, da je v predalu kredence toliko aspirinov, apaurinov, benifenov in drugih pomiril. V soboto zve- čer pa v veži stopinje in lepo ubrano petje: »Saj tukaj na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar, živejem po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar...« Objemala je mati Zora vsakega po vrsti, občudovala njih zagorelo kožo, občudovala spočitost, eno samo pre- šerno radost. V solzah sreče in tihe grenkobe je z rahlim nasmehom odpela: »Zaplula je barčica moja, zaplula je v sredo morja. Na bregu je deklica st^a, točila je gfenke solze...« " DRAGO KUMER §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 VABILO Kulturna skupnost občine Celje vabi k sodelovanju pri oblikovanju pro- grama kulturnih dejavnosti v občini Celje za leto 1980 v smislu družbenoeko- nomskih odnosov med delavci v družbenih dejavnostih in uporabniki njiho- vih storitev. Za menjavo dela želimo dobiti čim popolnejšo podobo o željah porabnikov, kakor tudi o načrtih izvajalcev kulturnih storitev. Želimo spod- buditi občane, da bi zlasti v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah dejavno sodelovali pri načrtovanju kulturnih programov. S prizadevnim sodelovanjem, tako porabnikov kot izvajalcev, pri sestavi kulturnih progra- mov, bomo lahko ustvarili tak program kulturnih dejavnosti v občini Celje za leto 1980, ki bo izraz potreb po kulturnih storitvah. Vabimo organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, društva, umetniške skupine, Zvezo kulturnih organizacij, krajevne skupno- sti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, njihove samoupravne organe, delegacije in posameznike, da sporočijo predloge za program dejavnosti v letu 1980. Ob pristopu k pripravam programov kulturnih dejavnosti in kulturnih akcij priporočamo, da se vsi zahtevki za menjavo dela v^ skladu s sprejetimi smernicami o izvajanju sistemske izpeljave za svobodno menjavo dela, kijih je oblikoval republiški svet za vprašanja družbene ureditve in so bili objav- ljeni v poročevalcu skupščine SRS v letu 1978. Zahtevki naj bodo oblikovani tako, da upoštevajo programski obseg dejavnosti ob razpoložljivem do- hodku in razpoložljivih zmogljivostih, kar pomeni, da oblikovalci programov upoštevajo sprejete dokumente o družbenem razvoju, še posebej samou- pravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta KSOC in KSS in pro- gramska izhodišča KSOC za leto 1980 (razposlane vsem OZD in KS). Upošte- vaje stabilizacijsko politiko bi naj bili programi sestavljeni tako, da bi upoštevali racionalizacijo delovnega procesa, povečanje produktivnosti dela, znižanje materialnih stroškov ipd. Še posebej vabimo: a) organizacije združenega dela s področja občine, da sporoče svoje predloge za kulturno dejavnost v okviru delovnih organizacij, opremljene z idejno zasnovo in finančnim načrtom, kot tudi predloge za program kultur- nih dejavnosti v letu 1980 v občini Celje; b) krajevne skupnosti s področja občine, da sporoče svoje predloge za kulturno dejavnost v okviru krajevnih skupnosti opremljene z idejno zasnovo in finančnim načrtom, kot tudi predloge za program kulturnih dejavnosti v letu 1980 v občini Celje; c) družbenopolitične organizacije s področja občine, da sporoče svoje predloge za kulturno dejavnost, opremljene z idejno zasnovo in finančnim načrtom, kot tudi predloge za program kulturnih dejavnosti v letu 1980 v občini Celje; d) društva in kulturno umetniške skupine, da sporoče svoje predloge za kulturno dejavnost v letu 1980 opremljene z naslednjimi utemeljitvami: - idejno estetsko zasnovo in usmeritev predlaganega programa s prika- zom družbenega pomena dejavnosti, - število sodelavcev pri izvedbi programov (posebej redno ali honorarno angažirani), - napoved lastnega dohodka za leto 1980 in prikaz virov in finančni načrt za izvedbo predlaganega programa (društva vključena v ZKO predložijo svoje zahtevke preko zveze); e) Zveza kulturnih organizacij Celje, da sporoči svoj program: svoje osnovne dejavnosti in posebnih akcij, utemeljenih z naslednjimi podatki: - idejno izhodišče osnovne dejavnosti in organizacije posameznih akcij s podrobnim opisom programirane dejavnosti; - število redno in honorarno angažiranih delavcev pri realizaciji pro- grama; - finančni načrt za izvedbo predlaganega programa, posebej za cfsnovno dejavnost in posebej za vsako od predlaganih akcij. r Vabimo TOZD s področja Iculture: a) organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, da spo- roče natančne predloge za leto 1980 in okvirne predloge programa za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85 opremljene z naslednjimi utemelji- tvami: - idejna in estetska zasnova in usmeritev predlaganega programa in njegovo konkretno uresničevanje (število premier, predstav, razstav itd.), - finančni načrt za izvedbo predlaganega programa z vso zahtevano specifikacijo (napoved lastnega dohodka, cena enotne kulturne storitve itd.), - investicijsko vzdrževalne potrebe z natančnimi izračuni ponudnikov, ki naj bi predlagana dela izvajali; b) nosilec programov - stalne kulturne akcije, da sporoče predloge pro- gramov za leto 1980 in okvirne predloge programov za srednjeročno ob- dobje 1981-85 opremljene z naslednjimi utemeljitvami: - idejna in estetska zasnova predlaganega programa in njegovo kon- kretno uresničevanje; - število redno ali honorarno angažiranih delavcev pri izvedbi programov; - napoved lastnega dohodka za leto 1980 in prikaz virov; - finančni načrt za izvedbo predlaganega programa; C) organizacije združenega dela s področja kulturnih dejavnosti, stalne kulturne akcije, umetniške skupine, društva, Zveza kulturnih organizacij, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične orga- nizacije in posameznike, da sporoče predloge programov in finančne po- trebe za vse vrste kulturnih dejavnosti. V vseh predlogih za kulturne akcije nam sporočite tudi akcije, ki naj bi jih sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije. Celovito oblikovane predloge pošljite na naslov: Kulturna skupnost Občine Celje, Muzejski trg 1 a/lll - najkasneje do 10. 10. 1979. 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 anketa MED STAREJŠIMI V celjskem domu upokojencev Je 113 oskrbovancev Ko si mlad in poln energi- je, tekaš po tem ljubem sve- tu in le malokdaj pomisliš, da boš nekoč tudi ti star. Zal pa življenje teče in steirost čaka vsakogar. Starejši lju- dje, ki ne morejo več skrbeti sami zase, si pomagajo na ra- zlične načine. Nekateri živijo po domovih počitka, drugi pa pri svojih otrocih. Zanimalo nas je, kako živi- jo v domu za upokojence v Kajuhovi ulici v Celju. Neža Romih je doma iz Strmca, v domu pa je eno leto. Šteje 77 let, zato ni ču- dno, če ne more več veliko hoditi. Pravi, da se z ostalimi upokojenci še kar razume, sestre pa bi bile lahko bolj prijazne. Kolikor ji noge do- puščajo, se sprehaja, sicer pa bere, ali pa kje poseda. Slabo se počuti, ker jo daje slad- korna bolezen, sicer pa ji je v domu všeč. Frančiška Prosen iz Stare Gorice je precej zgovorna ženska. V Celje se je poroči- la. Ko sta se z možem posta- rala, sta oba prišla stanovat v dom za upokojence. Sedaj je že vdova. S hrano in osebjem je zadovoljna, pa tudi dolg- čas ji ni nikoli, saj jo otroci večkrat obiščejo. Tudi tisti dan, ko sem jo obiskala, jih je čakala. Cas si krajša z bra- njem, največ pa se zadržuje v svoji sobi, saj je rada sama. Anica Jerič je tu šele malo časa, komaj tri mesece. S hrano je zadovoljna in pravi, da je strežno osebje prijazno. V tako velikem domu, kjer je vehko različnih ljudi, je nuj- no, da pride tudi do sporov. Anica pa pravi, da si je dobra z vsemi. Cas si krajša pred- vsem s sprehodi, bere pa bolj malo in tudi televizije ne gle- da. Pred časom so šli upoko- jenci na izlet v Bohinj in Ani- ca pravi, da ji je bilo zelo le- po in da si takšnih izletov še želi. Jože Bender je doma iz Ce- lja in se je v dom vselil že takrat, ko so ga odprli, muči pa ga tudi revma. Dosegel je že visoko starost: 85 let. S hrano in postrežbo je zado- voljen, pa tudi dolgčas mu ni nikoli. Je član odbora oskr- bovancev in komunist. Več- krat imajo sestanke, tudi ko- munisti. Naj povem še to, da je Jože post^ komunist že leta 1920. Glede odnosov v domu pravi, da bi lahko bilo marsikaj bolje. A kaj, ko smo ljudje različni, je še pripo- mnil. V celjskem domu upoko- jencev je trenutno 113 oskr- bovancev in od tega je veči- na žensk. V samem domu imajo na razpolago televizi- jo, knjižnico in park okoli doma. Kako se počutijo, smo videli. Gotovo je, da televizi- ja, bife v domu in knjižnica ne morejo zadovoljiti vseh njihovih potreb, jim pa po- menijo nenadomestljivega sopotnika v prostem času. MAGDA LIPUS »TKANINA« n. sol. o. CEUE DS SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovna razmerja in družbeni standard OGLAŠA prosta dela oz. naloge ČUVAJA POGOJ: NK-delavec Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas in eno- mesečnim poskusnim delom Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira- nost in kadre »TKANINA« Celje. Ul. XIV. divizije 12, v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasne- je v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku. OD STARE MAME DO VNUKA Dialektika pravi, da se svet nepresta- no spreminja. Da to drži, dokazuje tudi razlika med generacijami. Moja stara mama je dobro vedela, da če »lažeš in kradeš, v pekel prideš«. Jaz pa dobro vem, da če lažeš in kradeš, imaš nebesa na zemlji. Moja stara mama mi je tudi večkrat ponavljala: »Bodi pri- dna, uči se, po klopeh ne smuči se!« Pa vendar dobro vem, da »kdor je priden, se uči, se ves razred mu smeji«. O tem, da je stara generacija optimistična, priča rek: »Za dežjem posije tudi sonce.« Mi pa vemo, da »za pomorom rib v Savinji pride tudi še večji oblak smoga nad Ce- lje.« Bila pa je moja stara mama tudi realistična: »Kdor visoko leta, nizko pa- de.« »Dobra roba se sama hvali.« Mi pa smo še bolj realistični, zato vemo, da »Ce letaš še tako visoko, cen ne boš dosegel« in pa »dobre robe ni, zato pa so dobre reklame.« MAGDA LIPUS ZA PRAZNIK KONJIČANOV Za praznik konjiške obči. ne 12. oktobra bo izšla po. sebna slavnostna številk^ njihovega glasila Informa- tor, katerega rojstvo sovpada z letošnjim 1. majem. Glasilo si je v kratkem času svojega obstoja že pridobilo zgleden krog bralcev, končno ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini. Vseh otroških »bolezni« glasilo si- cer še ni prebolelo, niti v oblikovnem, niti vsebin- skem smislu, toda s podob- nimi težavami se v začetnem obdobju tako ali tako otepa vsakršno glasilo. Sicer pa bodo letošnje osrednje svečanosti za praz- nik konjiške občine v sobo- to, 13. oktobra, naš časnik pa bo uspehom in razvoju ko- njiške občine namenil po- sebno prilogo dan pred praz- nikom. M. U. KLEPET IZZA PRODAJNEGA PULTA V VRHU NAD LAŠKIM Dobre, stare trgovine z raznovrstno vsebi- no na lesenih policah in s prodajalko na oni strani pulta so pravzaprav danes že prava redkost. Lahko bi jih celo prešteli na prste. Morda me je prav zaradi tega pred dnevi, ko sem se mudila v Vrhu nad Laškim zamikal klepet s prodajalko v majhni merksovi trgo- vinici, kjer so še vedno vsi prodajni izdelki skrbno zloženi na policah izza prodajalnega pulta, za katerim od pol osmih zjutraj do pol treh popoldne stoji Veronika Bezgovšek. Ti leta je Veronika zaposlena v tej majhni trgovini. Ravno toliko, da je dodobra spoz- nala vse stranke od blizu in daleč in seveda tudi delo. V glavnem je sama za vse. Ko jo povprašam, kako je z dobavo, kajti do sicer slikovito lepega Vrha nad Laškim je treba prevoziti kar precej zavito in strmo maka- damsko cesto. Pa pravi, da kar gre. Malo teže je pozimi, a vendar ni nikoli tako hudo, da bi krajsuii ostali brez osnovnih živil Kruh pripeljejo po naročilu, v glavnem pa dvakrat na teden in tako tudi zelenjavo. Sprva sem pomislila, da je Veroniki v tej malo temačni trgovinici kdaj pa kdaj dolg- čas, pa sem se uštela. V tistem dopoldnevu je Veronika postregla več kot 50 strank in tako je skoraj vsak dan. MATEJA PODJED naš izlet: DRAGOV DOM NA HOMU Stoji na višini 608 metrov Na Hom v Savinjski dolini je mogoče priti z več strani: iz Zabukovice skozi Britna sela potrebujemo eno uro, iz Šempetra mimo rimske ne- kropole skozi Šešče dve uri, razen tega je možen dostop z avtom iz Žalca preko Griž do vasice Zahom. Vse poti so skrbno markirane in zani- mive. Planinski dom na Homu stoji na višini 608 metrov. Nekdaj je bila tu stara mež- narija, zdaj pa je dom preure- dilo Planinsko društvo Za- bukovica. Poleg gostinskega dela ima dom dve sobi po tri postelje in skupno ležišče za petnajst oseb. Oskrbovan je od 15. marca do 15. oktobra. Torej, še čas za obisk. Na vrhu, zraven doma, je cerkev SV. Magdalene, ki je bila v osnovi z^ajena v dru- gi polovici štirinajstega sto- letja. Na Homu so našli tudi fragmente ilirske keramike, pod vznožjem pa so odkrili celo več ilirskih grobov. Med NOB so ljudje tega okoliša žrtvovali za lepšo bo- dočnost 40 življenj, oktobra 1942. leta pa je bila ta huda bitka med partizani in nem- ško policijo. Ob tej priložno- sti so Nemci odkrili tudi par- tizansko zemljanko. Z vrha Homa je lep razgled po dolini in hribih. Za povratek si lahko izbe; remo zelo zanimivo pot tudi proti hribu Kamniku ali Gozdniku in naprej na Smo- hor nad Laškim. M. MOSBRUKEB RAZSTAVNI PROSTOR V KERAMIČNI VLIBOJAH v keramični so pred približno dvema mesecema odpi*/' nov, sodoben razstavni prostor, kjer razstavljajo vse svoje bogate dejavnosti. Razstavljene imajo že tudi neka- tere artikle, ki bi jih naj začeli izdelovati za tržišče prihod' nje leto. Zanimiva je selekcija, kako izbirajo tisto, kaf delajo kasneje za trg. V tovarni imajo svojo komisijo, izbere najboljše. To naredijo in razstavijo ter upoštevaj<^ še »zunai^« pripombe stalnih obiskovalcev. Vse skup^ selekcionirajo in tako na tržišče pošljejo resnično naj- boljše. §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 25 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 2e od jutri pa vse do konca tega meseca bo Golovec spet prizorišče tradicionalne in največje celjske jesenske sejem- ske prireditve. Na vrsti je dvanajsti mednarodni se- jem obrti in opreme za obrt. Gre za sejem, ki bo opo- zoril na proizvodne in sto- ritvene sposobnosti sa- mostojnega osebnega de- la, tudi na zgodovinski ra- zvoj obrti na Sloven- skem. Kot posebno po- memben bo opredeljen prikaz inovacijskih do- sežkov v obrtnih dejavno- stih. Prav zato, da bi ino- vacijska aktivnost dobila tudi v obrti posebno me- sto in največje razsežno- sti, je organizator sejma razpisal poseben natečaj za inovacije v obrti. Zna- čilna je ugotovitev, da je prijav za dokazilo tega de- la veliko. Torej, zadetek v polno. Celjski sejem po- membna spodbuda za inovacije v obrti. Na sejmu bodo prikaza- li tudi vse, kar ta del go- spodarstva potrebuje za svoje nemoteno obrato- vanje. Pomeni, da gre za ponudbo strojev, opreme in pripomočkov za obrt, tudi reprodukcijskega materiala in podobno. V tem poglavju se bodo predstavili tako domači kot tuji ponudniki. Namen sejma pa je tudi v tem, da priksiže koope- rantske odnose z organi- zacijami združenega dela. In ne samo to, da jih pri- kaže, marveč, da jih tudi spodbudi, saj gre za več kot pomembno povezavo osebnega dela in organi- zacij združenega dela, za povezavo, ki je že doslej dosegla lepo stopnjo, pa ima še izredne možnosti za razvoj. Na Celjskem sejmu bo torej predstavljeno celot- no osamostojno osebno delo v naši republiki pa tudi z drugih območij dr- žave. Po taki vsebinski za- snovi je na dlani seznam udeležencev sejma. To so predvsem obrtna združe- nja s svojimi člani, zatem Obrtne zadruge, ki imajo še posebno vlogo v ko- mercialnem delu, občani, ki opravljajo domačo in umetno obrt. Prav tako bodo sodelovali samo- stojni obrtniki, ki bodo prodajali svoje izdelke. Zatem so tudi seveda or- ganizacije združenega de- la, ki proizvajajo stroje, opremo, orodja in pripo- močke, namenjene za obrt, prav tako trgovin- ske organizacije združe- nega dela, kot ponudniki in ne nazadnje inozemski razstavljalci, ki proizvaja- jo stroje, opremo, orodja in pripomočke za potrebe samostojnega osebnega dela. Gre torej za velik ob- seg, za razsežnost, ki pre- kaša vse dosedanje. Zato ni naključje, če je tudi od- ziv za sodelovanje na sej- mu več kot izreden. Na Celjskem sejrnu bo sodelovalo: - 34 občinskih zdru- ženj obrtnikov iz Slove- nije, - 8 obrtnih zadrug, prav tako iz Slovenije, - 65 individualnih sa- mostojnih obrtnikov, - 30 organizacij združe- nega dela, - 30 tujih razstavljal- cev iz Avstrije, Zvezne re- publike Nemčije, Švice in Danske... Celjski sejem bo urejen na 4500 kvadratnih me- trih zaprtih in odprtih po- vršin. Glede na obseg in na- men, pričakujejo, da ga bo obiskalo vsaj okoli 120.000 ljudi! Ob sejmu, ob sami raz- stavi, pa bo tudi več tako imenovanih spremljajo- čih prireditev. Vse so na- vedene v programu. In vendar kaže o njih zapisa- ti še besedo, dve: Pomemben bo posvet o vlogi samostojnega oseb- nega dela, planiranju in podobno. Prav tako ne kciže prezreti poudarka na inovacijsko dejavnost. Živahni bodo komercial- ni dnevi, ki jih bodo vodi- li člani Obrtnih zadrug. In potem demonstracije strojev in naprav. V tem okviru bodo zanimive de- monstracije strojev in na- prav za gostinske potre- be. Demonstracija bo v resnici praktična, saj bo- do jedi, ob sodelovanju s celjsko Gostinsko šolo, tudi pripravljali. Na celjskem sejmu že tradicionalno podeljujejo posebna' priznanja. To- krat bo šlo najprej za ino- vacijske dosežke, zatem za plakete in diplome or- ganizatorja in ne nazad- nje za plakete, ki jih po- deljuje Skupščina občine Celje. Živahna bo prodaja iz- delkov. Tudi tokrat s po- sebnimi popusti. In gostinski del? Prav tako kot celotna priredi- tev skrbno pripravljen. Za postrežbo bodo poskr- beli zasebni gostinci. Več jih bo, sicer pa se bodo vsi zavzeli, da se bodo uveljavili z domačimi specialitetami. Vse je torej nared za ve- lik dogodek! Kolektiv Za- voda Športno rekreacij- skega centra Golovec pa pred novim uspehom! PROGRAM PRIREDITEV Petek, 21. septembra 9.00 - promenadni koncert godbe na pihala ŽPD France Prešeren 10.00 - slavnostna otvoritev sejma Sobota, 22. septembra 9.00 - otvoritev športnih iger OZ Celje za pokal mesta Celja. Stadion AD Kladivar 11.00 - posvet o vlogi inovacijske dejavnosti in možnosti vključevanja v samostojno osebno delo. Hala Golovec, družabni prostor v dvorani A 17.00 - zaključek športnih iger in razglasitev rezultatov 18.00 - tovariško srečanje udeležencev šport- nih iger Nedelja, 23. septembra 14.00 - promenadni koncert godbe na pihala LM Ljubljana. Prostor pred dvorano B 15.00 - zabavne igre članov športnih sekcij Obrtnih združenj. Zabaviščni prostor na sejmu Ponedeljek, 24. septembra 9.00 - seja izvršilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije. Družabni prostor v dvorani A 12.00 - sprejem delegacije razstavljalcev pri predsedniku Skupščine občine Celje Torek, 25. septembra 9.00 - posvet o družbenem planiranju in vključevanju samostojnega osebnega dela v go- spodarski razvoj SRS. Družabni prostor v dvo- rani A od 9.00 do 18.00 - demonstracija strojev in naprav. Dvorana B Sreda, 26. septembra 9.00 - seja odbora Obrtnih zadrug Slovenije. Družabni prostor v dvorani A 11.00 - podelitev nagrad za inovacijske do- sežke ter plaket in diplom nagrajenim razstav- Ijalcem. Družabni prostor v dvorani A 16.00 - otvoritev poslovnih prostorov Obrt- nega združenja Celje 17.00 - seja skupščine Obrtnega združenja Celje Četrtek, 27. septembra od 9.00 do 18.00 - komercialni dan Obrtnih zadrug Slovenije. Dvorani A in B od 14.00 do 18.00 - demonstracija varilne te- hnike in brusnih plošč. Stranska dvorana v dvo- rani A 16.00 - demonstracija frizerskih storitev. Dvorana B 17.00 - demonstracija kozmetičnih prepara- tov. Dvorana B Petek, 28. septembra 11.00 - skupščina sejma. Družabni prostor v dvorani A od 9.00 do 18.00 - demonstracija strojev in naprav od 16.00 do 18.00 - demonstracija frizerskih storitev in kozmetičnih preparatov. Dvorana B Sobota, 29. septembra 20.00 - koncert pevskega zbora Obrtnikov iz Maribora Nedelja, 30. septembra 10.00 - promenadni koncert obrtniške godbe na pihala iz Žalca 18.00 - zaključek sejma. Sejem je v prostorih Zavoda SRC Golovec - Odprt vsak dan od 9. do 18. ure. §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 27 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 NOVA BLAGOVNA HIŠA VESNA JE VNESLA POMLAD V TRGOVINO V Stanetovi ulici so odprli preurejeno blagovno hišo. v začetku prejšnjega tedna je bilo v Celju, svečano, prijetno. Še ena delovna zmaga več. V mestu ob Savinji so na- mreč odprli preurejeno modno hišo Ve- sna, ki znova privablja številne kupce ne le iz Celja, pač pa celotnega območja, kar je tudi razumljivo, če pomislimo na širok izbor konfekcijskih in drugih iz- delkov, ki jih tu prodajajo, kar pa ni nič čudnega, saj je program proizvodnje te zagrebške delovne organizacije usmer- jen predvsem v to, da bi zadovoljil čim širši krog potrošnikov. Vesno so usta- novili leta 1955 in v njej je danes zapo- sleno okrog 900 delavcev. Od tega kar 780 v proizvodnji. Sedemdeset odstot- kov izdelkov prodajo kar doma, ostalih trideset pa izvažajo. Prodajalne Vesna so v vseh republikah, zadovoljni pa so, ker mnogo izdelkov prodajo prav v Slo- veniji, saj v Zagrebu menijo, da je naša republika najbolj zahtevna glede kako- vosti in modnosti izdelkov. MED NAJUSPEŠNEJŠIMI V JUGOSLAVIJI V skoraj petindvajsetih letih obstoja se niti enkrat ni zgodilo, da bi Vesna poslovala z izgubo. Pravijo, da pred- vsem zato, ker nikdar ni bil problem prodati njihove izdelke. Prodajali pa so jih lahko predvsem zato, ker prav kako- vosti in izboru dajejo velik poudarek. V letošnjem polletju je bil dohodek na de- lavca največji med vsemi jugoslovanski- mi konfekcionarji in prav to jim daje še več upanja v uspešnost pomembne na- ložbe, ki jo načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Gre namreč za izgradnjo nove moderne tovarne kon- fekcije, kjer pa se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. USTREŽUlVE IN PRIJAZNE PRODAJALKE Prejšnji teden so torej odprli preureje- no modno hišo Vesna na Stanetovi ulici, prav v teh dneh pa bodo podobni objekt odprli še v Beogradu. Celjslja prodajal- na meri sedaj 400 kvadratnih metrov, vrednost naložbe pa je veljala osem mi- lijonov dinarjev. Računajo, da bo letni promet v celjski Vesni znašal dvajset milijonov dinarjev in to pri šestnajstih zaposlenih prodajalkah, ki lahko poleg konfekcije, ki prihaja iz Vesne, postre- žejo še z žensko, moško in otroško kon- fekcijo nekaterih naših znanih proizva- jalcev kot so Mura, Savremena žena, VIS Varaždina, Tkanine Celje in Tek- stilprometa iz Zagreba, pozabiti pa ne gre tudi usnjenih izdelkov ljubljanskega Galanta. Vse to pa dovolj zgovorno pri- ča in potrjuje, da nihče, ki bo želel kaj kupiti iz nove celjske modne hiše ne bo odšel razočaran. Tudi zato ne, ker so prodajalke izredno prijazne in ustrež- ljive. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA MESTO OB SAVINJI V Celju je trenutno 217 prodajaln na drobno, v sedemindvajsetih lokalih pa prodajajo tekstilne oziroma konfekcij- ske izdelke. Enajst jih ima matično de- lovno organizacijo izven Celja, kar nav- sezadnje govori tudi v prid odprtosti Ce- lja, tako da bi ljudje zares lahko kupova- li dobre izdelke in bi bila na voljo velika izbira. To slednje sedaj nudi tudi Vesni- na blagovna hiša v Stanetovi ulici, ki je že kar prvi dan privabila mnogo kupcev od vsepovsod, prvi kupec pa je bila MILKA CRNOSA iz Trnovelj 81, ki ni mogla skriti prijetnega presenečenja nad veliko izbiro, preglednostjo in do- mačnostjo ter prijaznostjo, ki vlada v tej trgovini. Odveč bi jo bilo ob tem spraše- vati, če bo še kdaj zavila sem. Tako kot tudi druge številne kupce, ki so si preu- rejene prostore že ogledali. Pomembno pa je tudi to, da bodo tu prišli na svoj račun kupci vseh generacij, od malčkov, najstnikov pa do starejših. To pa je tudi porok, da se za obisk ni treba bati. SREČNO VESNA! Prodajni prostori so funkcionalno urejeni in kupci lahko takoj vidijo, če bo kaj tudi Manje. Simbolično predani ključ v rokah delavcev Vesne iz Celja, bo sedaj odklepal vrata kupcem s celotnega celjskega območja. Obljuba, da bodo kupci zares zadovoljni je bila izrečena iz srca. Za Celje je Vesnina modna hiša prav gotovo pomembna pridobitev. Tako menijo tudi sami Celjani. §t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 29 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 37 - 20. septenfiber I979 ^t. 37 - 20. september 1979 NOVI TEDNIK - stran 31 PRITEKEL NA CESTO Iz strmca proti Dobrni je vozila z osebnim avtomobi- lom MARIJA JANClC, 30, iz Brezna pri Vitanju. Ko je pri- peljala v Hrenovo, pred avto- busno postajališče, je nena- doma z njene desne strani skočil na cestišče FRANC STIMULAK, 49, iz Hrenove. Kljub temu, da je voznica za- virala, je pešca zbila. Štimu- lak se je težje ranil in so ga odpeljali v celjsko bolniš- nico. SMRTNO RANJEN TRAKTORIST VINKO STURBELJ, 50, iz Celja se je peljal s traktorjem od Topolovega proti Zagorju pri Lesičnem po kolovozni poti. S sprednjimi kolesi je zapeljal ob desni breg, tako da se je traktor prevrnil na streho, Sturbeja pa je poti- snilo pod njega, kjer je oble- žal mrtev. PREHITEVANJE TOVORNJAKOV Voznik tovornjaka-dvigala STANE KUKOVIC, 27, iz Slatine pri Ponikvi je vozil iz Celja proti izstopni postaji v Arji vasi. Ko je pripeljal v Dobrovo, je pričel prehiteva- ti tovornjak-vlačilec s pri- klopnikom, ki ga je vozil BRANKO IVANC, 24, iz Buč. Ko je bil že vzporedno s prehitevanim tovornjakom, je opazil, da prihaja nasproti neznani osebni avtomobil in da bi preprečil trčenje, se je Kukovič umaknil v desno in zadel ob Ivančev avtomobil. Pri tem pa ga je odbilo v le- vo, kjer se je prevrnil na levi bok in tako drsel še nekaj metrov. Voznik Kukovič se je lažje ranil, materialna ško- da pa je visoka - okrog 410.000 dinarjev. OB SAVINJI SE JE USTAVILA Skozi Košnico pri Celju je vozila z osebnim avtomobi- lom JERICA FILIPOVIC, 23, iz Novega loga pri Hrast- niku. Pri avtobusnem posta- jališču je na ravnem delu ce- ste pričela prehitevati tovor- njak, ko je nasproti pripeljal s kombijem IVAN STEFAN- ClC iz Konjic, ki je hotel pre- prečiti čelno trčenje in je za- vil skrajno desno. Tudi Fili- povičeva je skrenila sunko- vito na desno pred prehite- vam tovornjak ter zadela vanj, pri tem pa jo je odbilo po bregu proti Savinji, kjer se je avtomobil ustavil. Dve sopotnici iz Novega loga sta se poškodovali - ena ima tež- je poškodbe, materialne ško- de pa je za 42.000 din. TEŽJE RANJEN KOLESAR Voznik na pomožni motor MARTIN PLIBERSEK 30, iz Velenja, se je peljal od do- ma proti Skalam. Zaradi »prisotnosti« alkohola, pa je zapeljal na desno bankino, trčil v rob cestišča in padel. Pri padcu se je Pliberšek tež- je ranil. PREHITRO V OVINEK Voznik osebnega avtomo- bila ALBIN AJDNIK, 32, iz Zbelovega se je peljal na ce- sti med Poljčanami in Loča- mi. Ko je pripeljal v kraj Spodnje Laže, ga je zaradi neprimerne hitrosti v bla- gem desnem ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v beton- sko škarpo in se prevrnil na streho. Materialne škode na vozilu je za 50.000 dinarjev, voznik Ajdnik pa se je pri tem težje poškodoval. PET POŠKODOVANIH Iz Dobrne proti Višnji vas: je vozil z osebnim avtomobi- lom ZVONKO PIPEC, 23, iz Rogaške Slatine. Ko je pri- peljal v bližino hiše št. 1 v Strmcu ga je zaradi prehitre vožnje v levem ovinku zane- slo na bankino, pa 36 metrih pa je zapeljal na levo stran cestišča in se prevrnil v ob- cestni jarek. Pet sopotnikov se je poškodovalo - trije ima- jo težje, dva pa lažje poškod- be in so vse prepeljali v bol- nišnico v Celje. Ugotovili so, da je škode na vozilu za okoli 40.000 dinarjev. UMRL NA PAŠNIKU MARIN KRANJC, 36, iz Plešivca se je smrtno pone- srečil na pašniku v doma- čem kraju. Nesrečno je na- mreč padel po 21 metrov glo- boki strmini in obležal mrtev. DRUŽBENA ZAMOZAŠČITA V CESTNEM PROMETU \ Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta važni sestavni de? družbene samozaščite. Organizirano družbeno skrb za prometno varnost delovnega človeka in občana so prevzeli družbeni organi - sveti za preven tivo in vzgojo v cestnem prometu, ki združujejo, vsklajujejo in usmerjajo vse dejavnike družbene samozaščite pri prometnem osveščanju udeležencev v prometu. Skrb za varnost človeka v cestnem prometu zahteva načrtna prizadevanja delavcev, družbenopolitičnih skupnosti, njihovih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov, da preprečujejo in odpravljajo nevarnosti za udele- žence v cestnem prometu. Le skupni in enotno usmerjeni napori lahko imajo uspeh v humanizaciji odnosov med udeleženci v prometu, v osveščanju osebne odgovornosti in oblikovanju dolž- nosti za preprečevanje objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki ogrožajo cestni promet. Le od skupnih naporov vseh družbe- nih sil lahko pričakujemo uspehe in napredek v cestno-pro- metni samozaščiti. Tako tudi Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu do- loča, da morajo organizacije združenega dela ter druge organiza- cije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizirati in stalno opravljati kontrolo voznikov, da izpolnjujejo predpisane delovne pogoje in o tehnični brezhibno- sti vozil ter izpolnjevanju drugih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. S tem je podana tudi velika skrb za prometno-preventivnc dejavnost kot del družbene samozaščite. Prometno-preventivna dejavnost se je tako vključila v našo samoupravno organizira- nost in postaja važen vsebinski element samoupravljanja. Delovni človek je odgovoren za vse, kar se v družbi dogaja, zato mora biti bolj zainteresiran za to, kaj se dogaja in dela v njegovem in družbenem interesu in k temu tudi prispevati svOj delež. Naloge prometno-preventivne dejavnosti kot sestavni del družbene samozaščite niso omejene zgolj ozko na dosledno spo- štovanje prometne zakonodaje, ampak narekuje prometna var- nost obsežne preventivne in vzgojne ukrepe pri voznikih, kakor tudi v prometno-tehnični operativi, kjer je začetek varnosti ali nereda in nezgod. Številke nas npr. zgovorno prepričajo, da je dobra tretjina na motornih vozilih zavrnjena na tehničnih pregledih, pri čemer tudi avtobusi in tovornjaki niso nikakršna izjema, saj se tudi pri njih pojavlja serija napak celo na zavorah ali krmilnem mehani- zmu, ki usodno vplivajo na varno vožnjo. Taki in drugi podatki nas prav gotovo prepričajo o pomanjka- nju samozaščitne zavesti in izredno slabo organizirano notranje tehnično kontrolo v organizacijah združenega dela kot bistveni element varnosti na cesti. Prometne varnosti seveda ni mogoče zagotavljati samo z bolj- šim izvajanjem notremje kontrole, ampak se morajo organizacije združenega dela in posamezniki še bolj kot doslej vključiti v bistvo družbene samozaščite. Vsakdo izmed nas je namreč ude- leženec v prometu, bodisi kot pešec ali voznik kateregakoli vozila, zato je potrebno zagotavljati prometno varnost tudi tako, da bomo vse občane seznanjali z novostmi s področja prometnih predpisov, s prometnimi raizmerami, z etiko nad udeleženci v prometu ter s prometno vzgojo v najširšem smislu. Vse navedene ugotovitve vodijo k zahtevi, da mora postati tehnična brezhibnost vozil, izboljšanje prometnih površin ter nenehno vzgajanje in osveščanje udeležencev cestnega prometa predmet skrbnejše obravnave in odgovornosti, saj bomo samo tako lahko brzdali naraščanje prometnih nesreč in zaradi njih velikega družbenega zla: izgube v proizvodnji, stroške zdravljenja, inveilidnosti in dru- gih materialnih izgub, zlasti pa obvarovali dragocena človeška življenja. V___ Pri uresničevanju teh nalog ima pomembno vlogo povezova- nje v občinskih organih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in organih za splošni ljudski odpor ter družbeno samo- zaščito v krajevnih skupnostih. Le tako in z vsestransko pod- poro samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, v prvi vrsti sindikatov in SZDL, je pričaikovati več varnosti na naših cestah. »NNNP« TUDI NA CESTI Danes, ko posvečamo največjo pozornost organizaciji druž- bene samozaščite, je zadnji čas, da vsi udeleženci v cestnem prometu in celotna družba posvetimo varnosti cestnega prometa več pozornosti. Velik porast motornih vozil in s tem povečan promet nareku- jejo potrebo meiksimalnega prizadevanja za ohranitev vsaj zno- sne prometne varnosti. Danes je v SR Sloveniji 15-krat več motornih vozil, 3-krat več avtobusov in 5-krat več potnikov v njih, ki potujejo 4-krat dlje; 4-krat več je javnih tovornjakov, ki prepeljejo 7-krat več tovora 7-krat dlje; dvakrat več je lastnih tovornjakov, ki prepeljejo skoro 3-krat več tovora 3-krat dlje... kot pred 15-timi leti! Ob teh podatkih pa ne pozabimo, da imamo relativno malo dobrih cest. Zato tudi zaradi neustreznih pogojev, prav tako pa tudi zaradi nezadostnih preventivnih in vzgojnih ukrepov neso- razmerno raste število cestno-prometnih nezgod s hudimi posle- dicami za udeležence v prometu in z veliko materialno škodo, kar slabi kvaliteto prometa. Cestni promet predstavlja poseben problem, ki ga je potrebno reševati z vidika varnosti. Vso pozornost je potrebno posvetiti vrsti zahtevam, ki so posledica gostote prometa, relacije pre- voza, tehničnega stanja vozil, obsega in različnosti prometa, delovnega časa in počitka voznikov, izobraževanja itd. Tem vprašanjem je dal poseben povdarek tudi Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki v uvodnih določilih nalaga priza- detim organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in orgcmom dolžnost, da skrbijo za dobro stanje javnih cest, vozni- kov in vozil ter tako izpolnjujejo zahteve varnosti cestnega pro- meta. Vendar sami predpisi perečega problema varnosti ne bodo rešili. Izvajanje zakonskih določil in prizadevanja vseh nas pa vendarle lahko stanje varnosti prometa izboljša. Neskladja med razvojem cestnega omrežja in naraščanjem prometa spremljajo prometne nezgode s človeškimi žrtvami in materialno škodo. Podatki kažejo, da se objektivni vzroki in okoliščine, v katerih se odvija cestni promet, sicer izboljšujejo, toda mnogo počasneje kot se večajo določeni negativni elementi cestne prometne varnosti. Zaradi številčnosti in hudih posledic uvrščamo cestno-prometne nezgode med primerne družbene probleme. Podatki o cestnih nezgodah so pokazatelji razmer na cestah in stopnje prometne varnosti, obenem pa so tudi pogla- vitni pokazatelj in dejavnik pri sprejemanju in usmerjanju var- nostnih ukrepov v cestnem prometu. Med vzroki prometnih nesreč so že nekaj let zapovrstjo štirje jezdeci naše cestne apokalipse: neprimerna hitrost, alkohol, neupoštevanje prednosti in nepravilnosti pešcev - torej sami subjektivni faktorji so najpogostejši vzroki najtežjih prometnih nesreč. Med povzročitelji cestno-prometnih nezgod z najhujšimi po- sledicami so vozniki motornih vozil najpogostejši, sledijo pešci in kolesarji, pa motoristi in drugi. •Vidimo torej, da je človek kot subjekt prometa najvažnejši dejavnik varnosti. Njegova varnost je odvisna od njegovih ukre- piv, njegovega ravnanja in vedenja. Posledice prometnih nez- god so številne in hude kljub vsestranskemu prizadevanju orga- nov in družbenih dejavnikov. f/eč kot 700 mrtvih letno, več kot 3000 smrtno ponesrečenih v zadnjih petih letih v SR Sloveniji, blizu 50.000 mrtvih v zadnjih Ifrtih letih na cestah SFRJ! To so številke, ki nas silijo v razmišljanje, kdaj bo konec morije na naših cestah?! Ali ni to prehud davek naše generacije inprehudo osebno in družbeno zlo?! •^ič nas ne sme presenetiti! Naj bo tudi na cesti tako! Obna- šamo se tako, da bomo kos vsaki nevarni situaciji. Za nagrado mn bo ostalo življenje. po indoneziji (12) ZMEČKANA GLAVA IN RAZMIŠLJANJA Ko smo leteli iz Balija pro- ti glavnemu indonezijskemu mestu, smo bili vsi nekako žalostni, pa čeprav smo si že neznansko želeli, da čimprej pridemo domov. V mislih smo obujali in znova podo- življali dneve preživete na tem sanjsko lepem otoku. Spomnili smo se čudovite narave, na riževa polja, vul- kane, sežige umrlih, templje, enkratnih plesalcev in umet- nikov ... Predvsem pa en- kratne gostoljubnosti doma- činov. Potem smo pod sabo za- gledali Džakarto, rumeno rjava polja in kanale ter riže- PIŠE: JANEZ VEDENIK va polja in med vsem tem prava naselja kolib revščine, vmes pa razkošne stolpnice, ki so se dvigale proti nebu. kot bi hotele povedati, da tu- di same nekako ne sodijo sem, da se počutijo krive za vse tisto, kar se z njimi ne more primerjati. Nehote sem se spomnil dogodka iz Dža- karte. Avtomobil je na ne- kem mostu povozil pešca in mu dobesedno zmečkal gla- vo. Od nekod so pritekli lju- dje, truplo prekrili z neko le- penko ter ga odvlekli za ce- sto. Ko smo se čez nekaj ur zopet peljali tam mirno, je mrtvec še vedno bil tam kot prej. Pa si predstavljajte tropsko podnebje in vonj, ki je vel tam naokrog. Občutek sem imel, da nesrečnež niko- gar ni prav zanimal. Takrat nenadoma se mi je zazdelo, da ni nič slabega, ko se ob vsaki prometni nesreči pri nas zbere kup »firbcev«. V sedemmilijonski Džakarti en sam samcat človek ne pred- stavlja nič. Tako je v vseh velemestih po svetu. Stra- šanski občutek izgubljenosti mora biti to. Hujši kot vsak- danja borba za obstanek. Človek se le nekako znajde in dobi svoj košček kruha ali peščico riža in upa v to, ob- čutek ničle pa ne daje kakš- nega posebnega upanja. Se nečesa ne bom pozabil. Veselja, ki ga doživi človek na drugem koncu, ko sreča rojake. Tako kot smo se v daljni Džakarti srečali z de- lavci naše ambasade in dopi- snikom Tanjuga. Res lepo so nas sprejeli,nam postregli z zanimivimi podatki, tako da smo mnogo stvari lahko laž- je dojeli kot pa bi jih sicer. Tudi srečanja nekje daleč od doma dajo človeku misliti. Ce drugega ne, potem vsaj to, da ljudje včasih doma preveč hitimo drug mimo drugega in pozabljamo na iskrene pozdrave, prijatelj- ske nasmehe in srčne stiske rok. Med vožnjo iz hotela v Sin- gapuru na letališče sem s po- gledi še enkrat objemal to prečudovito mesto in državi- co, vsako palmo posebej, kot mravlje pridne ljudi, trgovi- nice, razkošne stavbe in oazo čistoče. Vkrcedi smo se v Jatovo le- talo in tisti trenutek sem ob- čutil, da sem na domačih tleh, pa čeprav smo še vedno bili v Singapuru. Se en po- gled na lučke Singapura in razstvetljene ladje pod sabo in že smo bili visoko pod ne- bom. Ko smo bili še v Kuvai- tu se mi je zdelo, kot da sem že doma, pa čeprav je bilo za to potrebno še štiri ure leta. KONEC ALi ŽE VESTE'' - KORUZNI REKORD Slavonija se ponaša celo s svetovnim rekordom: s ko- ruznim. Na njivi Maksima Galackega iz Slavkovcev pri Vinkovcih je na enem sa- mem steblu koruze zraslo 57 storžev. Treba je priznati, da storži niso bili veliki. Dej- stvo, da jih je toliko zraslo na enem samem koruznem ste- blu, je vredno, da se zapiše v knjigo najbolj nenavadnih svetovnih rekordov. KREDA PROTI DAVKU Na športnem igrišču v Sta- rih Mikanovcih so se znašle nenavadne nogometne enaj- sterice. Za šolo je igrala eki- pa KREDA, za mlin USUR (pomeni: plačilo v naturali- jah),-za kmetijski kombinat HIBRID, za mehanično de- lavnico VIJAK, za opekarno OPEKA, za krajevni urad pa ekipa DAVEK. Razumljivo je, da je zmagala ekipa DA- VEK. DŽAMIJA V SLAVONIJI Verjemite ali ne, v Dakovu se je vse do danes ohranila džamija iz časov osmanske- ga cesarstva. To je nekdanja cerkev Sv. Lovrenca, ki so jo Turki spremenili v svojo mo- lilnico. Ko pa so bili leta 1687 pregnani iz Dakova, je iz dža- mije spet nastala cerkev, ki je bila posvečena Sv. Juriju. Cerkev sicer nima minareta, ohranjena pa je kupola z ne- katerimi tipičnimi elementi vzhodnjaške arhitekture. MIMOGREDE, JUTRI BOMO Ko so v Filip-Jakovu pri Biogradu na moru pred ča- som delali rezervoar za vodo in ga nikakor niso uspeli do- končati, je neki šaljivec v be- ton zapisal sledeči tekst: »To so gradila naslednja podjet- ja: podjetje ZNAJDI SE, po- djetje ŽELIMO, podjetje MI- MOGREDE in podjetje JU- TRI BOMO! NI JIM LAHKO Lahko se nam smilijo vsi tisti Dubrovčani, ki imajo svoje domove v območju muzeja Rupe. Ob močnem jugu se skoraj v vseh hišah na tem območju dogaja ne- kaj nenavadnega. Skozi raz- poke med skalami prodirata morje in zrak ter z vso močjo bruhata skozi straniščne školjke. Pritisk je tako mo- čan, da včasih odleti celo de- ska na školjki. Dokler traja neurje ni priporočljivo upo- rabljati stranišča. Na ulicah so tudi odprti kanali za od- padke. Tudi iz njih ob jugu bruha morska voda. Včasih so kanali videti kot gejzirji. Tipična razglednica z Balija. Riževa polja v terasah, hribčki, doline, palme... LOV NA MALO RIBO Ob ugrezninskem jezeru v Šoštanju so se zadnjo nedeljo v avgustu zbrali ribiči domače družine »Paka« in se pomerili f tekmovanju v lovu na malo ribo. "" Ce izvzamemo redke posameznike, je za tekmovanje zna- čilno, da so trnki ostali po treh urah večinoma prazni. DvaiO' dvajset ribičev je namreč ujelo komaj nekaj več kot sedem- deset rib, od tega trideset rib samo zmagovalec, Anton Forštner. To je bil že drugi lov na malo ribo ribičev šoštanjsk® družine, ki bo odločalo o končnem zmagovalcu v letošnji sezoni in dobitniku prehodnega pokala, pa se bo končalo z lovom na veliko ribo. Na sliki je zmagovalec Anton Forštner. BOJAN OGRAJENSEK AMADEUS POROČA Z ljubljanskega instituta za proučevanje naraščanja prebivalstva, so z dokaj ostrim tonom opozorili »hortikul- turce 80«, da jih ne vsem lepem lahko nekdo obdolži prekr- ška o zaviranju naraščaja. Ker so klopi v bodočem »cveto- čem« parku višje od normalnih, obstaja velika nevarnost, da v prihodnosti, oziroma v poznih večernih urah, ne bodo več služile svojemu namenu. Neki zlobnež, kakršnih nik- jer ne manjka, pa je še dodal, da bodo klopi popravili in, da bo ves ta seks veljal približno 6 milijonov. Logarska Dolina. Iz tamkajšnega turističnega urada je prišla na celjsko olepševalno društvo dokaj zanimiva po- nudba. Zgomjesavinjčani poudarjajo, da se počutijo do- kaj zakompleksirani glede urejenosti okolja. Da bi radi šli v korak z Celjtuii. Kar se da konkretno, ponujajo ukrep, s katerim bi vsaj malce ublažili razliko. V bližnji prihodno- sti mislijo pod izvir Savinje postaviti učinkovit dimnik in tako upajo, da bodo vsaj malo ublažili ekološko razliko. Zaradi precej slabih mož- nosti, da si mlade družine v bližnjem času lahko prido- bijo stanovanje, je v Celju zadnje čase vse več samo- hranilcev. Javna tajnost je že, da mislijo ubogi očetje ustanoviti posebno društvo preko katerega bodo lahko uveljavljali svoje pravice. Ker smo sedaj kar malce z prezirom gledali samohra- nilke se mnogi upravičeno bojijo, da bo odslej prezira- nja še več. RESNICOLJUBNI AMADEO DOLENC NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Sto par, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak ^etrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. mrnumm---^ itmuiim