Gospodarske stvari. Edaj je pravi 6as žeti razne sorte žita. I. 0 času, 7 kterem se mora je8men, paenica, rž, 07ea itd. žeti, da postane zrnje naj^ečje redi^ne 7rednosti, bile so misli umnih knieto7a7ce7 7 raznib 8asib različne ra^no tako, kakor 0 8aau senenske košnje. Raatlinoalo^cu ao razne 801 te žita in tra^ejednako 7eljavne, kajti oboje prište^a tia^nim pleuienom. Emeto7a7ec pa ima glede na pridelo^anje žita celo drug namen, namre8 pridelek zrnja, pri senu pa pridelek bilja. Pri žitu je toraj zinje, pri senu pa bilje pogla^itna st^ar. Zguba, kteri se izpoatavimo, ako žito puatimo na polji popolnoma dozoreti, ni sicer tako ob6utlji7a, kakor zguba, 8e puatimo da tra?a na tra^niku  popolnoma dozoii in stara postane. Vendar pa  ker ae na tak na6in notrajna vreduost zrnja manjša in ker mnogo zrnja, če je popolnoma dozorelo, izpada, je zguba pra7 izdatoa. Zato je po nekterih krajib na^ada, žita 10—14 dni prej, ko je popolnoma dozorelo, žeti, zdaj skoraj občna. Hasek takega ravnanja je trojni: prvič postane zrno težje in boljše, drugi8 je slaraa izdatnejae in 7e8je icdi^ne 7i*ednoati in sleduji8 je 6as žct7e nekoliko podaljaan. V nekterih krajih so leta in leta upliv žet7JDega časa na pridelek opazovali in 7 teb krajih se žete7 tudi za celi 2 nedelji prej za8ne, kakor ae je to pred 80 leti godilo. To 7elja posebno na Angleškem, čemur se je toliko bolj čuditi, ker je tatnosuje podnebje doati različno od ouega po našib krajib. Tam namre8 obilica mo krote in pomanjkanje solnca prevladuje in zato tam tudi poljski sadeži doati kesneje zoiijo, kakor pri nas. Okoli leta 1840 so bili zanimivi podatki in 8kušnje 0 pšeni8ni žet^i, ktera se je 0 različnih easih godila. Nažel se je snop, ko je bilje za8elo žolteti in je bilo zrnje 7 klasji ae mlečno tako, da se je le rahlo stisnjeno med prsti že 7 močnato tvarino zmučkalo. Stirnajst dni pozneje, kojebilje vže na blizo 20 ceutimetro7 popolnoma žolto postalo in ko je bilo zrnje 7 klasji tudi že popolnoma zrelo pa 7endar §e nekoliko mebko, se je zopet snop paenice nažel; zopet 14 dni pozneje ko so kmeto^a^ci paenico za popoluoma zrelo spoznali, ker je bilo bilje do kovenine 7Že slamnato, se je nažel tretji snop. Iz 7aakega teh 3 snopo7 ae je 1. no^embra izbralo 100 klaao7, kteri so se skrbno izmlatili, da bi ae mogla teža zrnja, ki je bilo 7 njib, na tanko dolo6iti. Zrnje je 7agalo pri pr^em snopu, ki je bil še zelen nažet, 118 gramo^, pri drugem, ki je bil na pol zrel nažet, 158 gramo7 in pri tretjem, ki je bil popolnoma zrel nažet, 140 gramo7. DobiSek na teži je bil tedaj pri tistem snopu, ki je bil na pol zrel požet naaproti popolnoma zrelo požetemu žitu nekaj čiez 13%• Da °i «e tudi razloček 7 kako^osti zrnja, ki je bilo 0 raznib 8asib nažeto, natanko pozvedelo, so se vsi trije muštri na tig prinesli in tam skuaen trgo^ec popraaal, kakano ceno on 7aakteremu izmed njib določaje. Pi*7eniu je Z7edenec odloeil tržne cene 11 gld., drugemu 11*50 goldinarje7 in tietjemu 11-20 gld. za hektoliter. M. Eako vinske sode šisto izmiti. Vsako leto gre dosti žlabtne 7inake kaplje 7 k^ar po nečistih in plesnjivih sodib. Vzrok, da se aodi pok^arijo, je 7ečidel ta, da, dokler so aodi prazni, začn6 ple8niti in sicer toliko bolj, kolikor dalj 8asa se staro drožje in druga neanaga 7 njih puš8a. Iz tega se izcimijo s čaaom glivice, ktere potem 7ino 7 take plesnji^e sode natoceno pok^arijo. Taki sodi se na aledeči na8in dajo popolnoma osnažiti. V popolnoma izpraznjen sod se dene nekoliko liti ov negaaenega apna, na to se vlije 7ode 7 sod in zapilka, pa ne do trdnega, majbna luknjica 8e mora pustiti. Emalo se za8ne apno z 7odo mešati ali gasiti in 7eliko soparja se 7 sodu napra^i. Zdaj se še vljije 7ode 7 sod, sod trdno zapilka in dobro sem ter tje 7alja. Potem se pusti nekoliko ur mirno stati. Slednji8 se vljije zopet čiste 7ode in tako dolgo 7alja in 7mi7a, da čista 7oda iz soda priteče. Sopar 7diia 7 7se apranje in luknjice in 7ao nesnago in glivice pokonSa in 7oda jih ostanke izmije. Tako snažijo sode po velikih 7inarijah. M. Eoliko zgubi živina na teži vsled prevažanja. Zguba na teži pri ži^ini 7aled pre^ažauja po železnici je zelo različna, in je na pr^em mestu odvisna od tega, kako dolgo 6asa vožnja trpi. Skušnje so ucile, da je zguba na teži pri klavni živini 78led 7ožnje po železnici poprek pri jednem ži^inčetu 204—12*5 %. Voli s-o poprek izgubili 453 °/0, kra^e po 7*7 °/0. Poprečna zguba pri dalja^i od 100 kiiometrov iznaaa 304 °/0, od 100—200 kilometro? 4*38%, od 200—300 kilom. 4*73 %, od 300—400 kilom. pa celo 7*07 %. M. Etere kokoši najrajše nesejo jajca. Najboljae kokoši za ,jaj8jo lego, ki ne le 7eliko, ampak tudi debela jajca nesejo, so Spanjolke, Darkinžanke, Hudanke in pa Ere^kerke. Se7eda, ce se jim 8labo streže, tudi te sorte kokoai manj in slabejše nesejo. Umna strežba in pametno krmljenje je tudi pri jajčji legi neobhodno potrebna re6. —