Poštno tekoči račun Stev. 24. St. 15 V Gorlcl, due 8. aprlla 1920. Letnik III. Iztaaia v Gorici vsak ic- trtek opoludne. Velj* do 31. dec. ö L, poi leia 5 L. četrt leta 2'50 L, me- selno 1 L, za inozemstvo do 31. dec. 10 L. -- Na na- ruciia brez doposlane na- ročruue se ne bomo ozi- rali. — Posamezne šte- vilke v Oorici in na de- žeii stanejo 15 stotink. Uredništvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vetturiii! 9. GORISO STRAZA Kokopisi se ne vračaio. Oglasi, katere se mora vnaprej plačati, se raču- naio v širini enega stolpa in en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za več- krat po dogovoru. — Izdaja konsorcij »Goriške Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. Tudi mi smo tukaj! Doznavamo iz listov in zlasti »Picco- lo«« to porcča, da je v Rim dcspel g. Cre- daro, generalni civilni komisar za »Tren- tinsko Benečijo«. Pcroča, da ga je mini- sterski predsednik Nitti pozval na posve- tovaiija. ki se imajo pričeti zdaj takoj po Veliki noči z zastopniki različnih strank v Trentinu. In sicer se imajo ta pcsvetovajija vršiti glede uredbe pclitično-upravne av- tonomije. Ministerski predsednik da je po- veril vcdstvo teh pogajanj komendatorju Salati. Predvsem da bodo zaslišane nem- ške stranke in socijalisti, in potem itaüjan- ske stranke. Poroeilo pravi na koncu v kratki icpazki: »Ne motimo se menda, če pravimo, da stopi osrednja vlada v iste svrhe v stike tudi s krcgi in strankami v jadranskih pokrajinah.« K temu moraiTio mi slovesnc izjaviti sledečc: Kakor v Trentinu. tako mora ita- lijanska vlada zaslišati tudi pri nas za- stopnike vseh strank v.\ obeh narcdnosli! In pri tem se ne sme dati zapeljati v eno- stransko postopanjc od znanih sovraznih nam sl iev, ki Slovencem nc privoščii0' nobene pravicc in bi jih najrajše potopili v žJici vode. Poslusati glasove in zahteve samo ene strani. to bi bila velika krivica in vciikv zlo. Tudi mi smo tukaj! Tukaj je treba obe stranki zaslišati in njih zahteve nepristransko uvaževati. Če bi se tukaj italijanska vlada hotela vdati samo edni, italijanski strani, in pri nas prepustiti nii sami gospodarstvo in vse pravicc. tedaj bi tukaj zgresila svoj ciij in bi ne vstvarila med obema naro- dcma mirnih odnošajev, ker bi strupeno žek> storjene krivice ostalo v srcih vseli Slovencev. Isto pravico kaknr tndentin- ski Nernci zahtevamo zasc tudi mi. Tudi mi smo tuk:\i! i'udi mi Slo^enci zahteva- mo zasc pravico do politično-upravne avtcncmije, tudi mi zahtevamo zase svoje pravicc. svoio upravo, svoie uradniie, svoje šole! Živeti hočeino tukaj kct avto- romen narod. ki se sme in more knlturno in gcspcdarsko svobodno razvijati. Slovcnski narod se je kulturnc visoko pospcl celo pod trc!'. pestjo ranjke avstrij- skc vhde, on slovi po svoji kulturi, izo- brazbi in g-r'spodarski organizaciji; zato bi obsothl samega «•¦ebe v smrt, če bi od- stopil od te svoje zahteve. Nam se hoce zivljenja. nam se hrče kulturnega in go- spodurskega razmaha. mi hočemo živeti kot Slovenci. in naj bi morali. če ne bo drugače. živeti tudi pod Italikt Naröd slo- venski. in naj bi se tudi razkosal na več delov. hoče živeti in se razvijati v vsakem delu kot cel narod! Zato zahtevamo tudi mi svcjo politič- no - upravno avtonomijo! To je zahteva, cd katere ne moremo nikdar odstopiti, ec nooomo biti svoji lastni pogrebci. To nam mora dati vsaka država, ki hoče pred sve- toni še veljati za kulturnci. V okviru te naše avtonomije zlasti zahtevamo v prvi vrsti — slovenskih šol! Ponavliam.o ta naš küc. ee tudi to naše vpiiie marsikomu že preseda. A vpili bo- mo in klicali po slovenskih šolah. dokler jih ne dobimo, dokler se nam ne vrne in pusti vsaj to, kar smo si v težkih borbah priborili pod bivšo Avstrijo. ki nam je bila sovražna in skcpa kot najskopejša ma- čeha. Slovensko ljudstvo je lačno nadaljne- ga pouka in izobrazbe. Vzemite ctroka. ki je lačen kruha; on vam ne neha klicati materi po kruhu, dokler mu ga ne da. AH ga dobi, ali pa lakote pcgine. Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti in se vsestran- ski razvijati! Če bi gospodje pri osrednji vladi ne hoteli slišati in umeti tega nasega klica,, ! tedaj pošljemo ta svoj klic do Pariza ali i San Rema. do Londona in Washingtona, \ do Petrograda in Pekinga, do vsega kul- turnega sveta, in ne utihnemo in ne odne- hamo,; dokler nismo dobili svojih pravic, svoje avtonomije, svojih slovenskih šol! Poglejmo v Jugoslavijo. Tam v Lju- bljani je nekaj Nemcev in potem je nem- ško Kcčevje. Toda to število Nemcev se nc da niti primerjati z nami. ki živimo tu- kaj v veliko večjem številu kompaktno. AU je zato Jugoslavia zaprla Nemccm so- le? Ne! Ker Jugoslavija je kulturna in od- pira vrata kulture vsem svojim podani- ko:r. brez razlike naradnosti. V Ljubljani imajo Ncmci za svoje otrcke nemške sole in iirnjo celo nemško gimnazijo. Kočevarji pa živijc v Jugoslaviii kot avtoromen narodič z vsemi pravicami in \rsemi nem- škimi šolami. To pravico zahtevamo tudi mi v Ju- lijski Benečiji. Kakor tridentinskim Nem- cetn tako tudi nam Slovencem. Tudi mi srnn tukaj! In mi srro tukaj doma! Kdor dela za mir v svoii državi, naj v nji zadovolii vse stranke, vse narodnosti. Nemce in Slova- ne! P:navljamo, da to je zahteva pravi- čnosti. kateri mora ugroditi vsaka vlada, vsnka država. ki hoče pred svetom še veljati za kulturno. Naše kmefijsfvo. (iiovcril na občnem zboru »Zveze slov. županstev« v ^orici 5. II. t. I. I. Rijuvec.) Naše kmetijstvo peša, ne tdiko po krivdi kmetovalca samega, ki se je lotil, prišedši od vojakov ali iz begunstva zo- pet po dclgem času domcv z vso vne- ; mo obdelovanja lastne grude, kolikor radi pomartkanja sredstev; poljedelskega c»ro- dja, živine, semen, gnojil itd. Povsod mu i vsega manjka. Vojna mu je vse uničila in kar je vojna pustila. pctorala mu je vojska. Da bi si kmetovalec v teh težkih časih in pri tej gorostasni draiginji sam preskrbe! vse to, česar potrebuje. česar neobhcdna potrebuje, je izključeno. Tjste malenkostne podpcre, če jih sploh dcbi. rabi za pnro- vizacijo. da preredi svojo družino. Več- krat pa niti za to ne zadostujeic V tem oziru bi morale priskočiti kmetovalcem Rierodajne cblasti na pomoč! Zdi se pa, in tega utisa se človek ne more ubraniti, da se za stan, od koiega zavisi naš živ- Ijenski obstoj. malo aii nič ne brigajo. Dve leti sta minuli, odkar se ie vrnilo ljudstvo i/ begunstva, a poljedelstvo nazaduje, -?; mestc,. da bi napredovalo. Kmetje so se začeli pečati po večini rajši z drugimi deli, pri cestah itd. kakor pa z obdelovanjem poljay, to pa radi tega, ker jim to več nese in jim vsako pomanjkanje najporebnejših sredstev nekako zagrenjuje prej tako pri- Ijubljeno, če prav težavno delo na polju. ^e smemo jim tega zameriti! Ce se drugi stanovi pehajo in trudijo za pošteno pre- življanje lastne družine, moramo tc, dovo- liti tudi ubogemu kmetu. Po lastni iz- kušnji moram ugotoviti, da ne more sred- nji ali mali kmet vzdrževati svoje družine z današnjimi pridelki, ker so jim cene pre- nizke. Kmet namreč ne sme prodajati last- nih pridelkov po cenah, ki bi odgovarjale njegovim trošsom in trudu. marveč se mora pokoriti crganom,, ki nimajo pojma o kmetijstvu, a imajo vnedarle pravico dolcčevati cene pridelkom. Temu nasproti pa nima kmet nikogar, ki bi dcločal cene potrebščinam, ki si jih mora nabaviti: obleko, obuvalo itd. On mora prodati celo njivo krompirja, ako hoče samo sebe dan- danes pcšteno obleči in obuti! Minilo je petnajst mesecev po premir- ju, minilo je že sedemindvajset mesecev, odkar ne divja več v naši deželi vojna, a mnoLo stvari je •ctstalo pri starem. Kamor človek stopi, je granata, šrapnel, bodeča žica, železje. Bclnišnica jc danes. po toli- kem času še vednci polna nesrečnih žrtev, ki bodo zaznamovane na svojem telesu radi malcTnarnosti od gotove strani za vse svoje življenje. Da bi se merodajne oblasti intenzivno brigale za odstranitev teh nevarnih predmetov, ni govcra. Kdo pa odstrani sam žico, viteze. ielezne koie, je obdolžen tatvine vojnega plena. Samo- pomoč ga lahko dovede dc skrajnih nepri- lik. Ce si je tudi kak kmet napravil za lastne neobhodno potrebo kak kos železa, se mu ta brez ovinkov rekvirira. Kamor se ozremo, povsod vidirrua še strelske jarke in prekope in druge vojne naprave. Površina gc^riške okolice je precej izgu- bila svojo prejšnjo obliku in samo v teh krajih so bile najboljše njive. so bili naj- lepši vrtovi, ki so lastnikom dcnašali pre- cejšnje dohodke. Vsak pesamezni kmet bi moral zamditi cele mesece, hoteč za- kriti jarke in luknje in spraviti njive v prejšnji stan. Ta čas bi morala seveda družina stradati. Za športne naprave se marsikdc briga, a da bi se izčistlla naša polja nevarnih predmetov* da bi se zakrili in zasuli jarki, zato se noben vrag ne zmeni in menda tudi ni denarja. Yse, kar je vlada preskrbela za de- nar, pededovan od rajne avstrijske drža- ve, je to, da je nakupila za 90.000 lir (32 dvaintrideset) plemenskih bikov. cd kojih je 23 rjave barve za srednje ozemlje (sem spada naša okolica, Vipavska dclina in Kras), 6 simendolske pasme za Furlanijo in 3 belanske pasme za trbiški okraj. Ti biki so se oddali evakuiranim in pc vojni poškodovanim občinam po pclovični cent, drugim pa1 po dvetretinski nakupni ceni. Vrhu tega je nakupila vlada deset mrja- scev in 16 plemenskih svinj za 27.000 lir. Svinje so bile oddane po nabavni ceni, mr- jasci pa brezplačno. Drugega popolnoma nič, ne orodja, ne semen, ne umetnih gmcjil, z eno bese- do: nič! Kaj se pravzaprav namerava z ubogim kmetskim ljudstvoin, nc vem. Če govorimo o obnovi naše dežele, ne smemo pozabiti, da je ta obnicva ne- mogoča,. ako ne bomioi imeli pametnih in strokovno izobraženih kmetcvalcev. Saj naša dežela ni industrijalna in tudi ne bo tako hitro. Kje* pa naj si kmetovalec pri- debi to izobrazbo? Poprej se je sin mno- go naučil od očeta, videl je, kako dela oče, in tako je delal tudi on. To ni bile ravno slabo, a vendar nismo bili s tem zadovolj- ni. ker kmetijstvo ni na ta način napredo- valo. Zato so že naši očetje in dedje iz- prevideli, da je kmetu potreba več kme- tijske izobrazbe, da bo njeglcv trud in pot pravilno plačan. Zato so ustanovili v Qo- rici kmetijsko scio, katera je dala naši de- želi mnogo izvrstnih poljedelcev. Nekaj let pred vojno je bila preustrojena tako, da je imela petmesečni tečaj za fante in pet- mesečni tečaj za dekleta. Uspehi sc bili jako lepi. In če je bila takšna sola potre- bna pred vojno.; kako potrebna je pa zdaj! ^aš kmetski naraščaj, ki se je nahajaJ pri vojakih ali v begunstvu pet vsch krajih nekdanje Aystrije ali pa v Italiji, sploh ne ve, kako se kmetuje v naši deželi, ker ni I imel prilike. da bi se naučil. Zato ie nujno / potrebne, da se spet odpre v Gorici kme- < tijska sola za fante in dekleta. V to solo i naj bi se učenci in učenke tako sprejema- ; Ie, da bi polagoma vse občine v deželi do- bile izobražene gospodarje in gospodinje. Tj naj bi dajali potem zgled drugirn, kako naj se kmetuje. Le na ta način bo : .mogo- čen napredek v naši nesrečni deželi; brez izobraženih kmetovalcev sploh ne pride- j mo do obnovitve. j KmetskfG izobrazbo bi v veiiki meri povzdignil tudi poseben kmetijski list, ki bi se v poljudni in vsem razumljivi obliki pcčal z najrazličnejšimi panogami. ki bi bodril, svetoval in odgcvarjal na razna stavljena mu vprašanja. Tako glasilo bi bilo zelo potrebno naši obnavljajoči se de- j želi. Verjamem, da so z izdajo takega lista j zdn*ženi vcliki troški, posebno v sedanjem času, tcda cena listu ne bi igrala pri pre- udarnih kmetovalcih nobene uloge, ko bi videli, kako plodonosnei je naložcna na- ročnina in kako vidno se kažejo uspehi na pesestvu sam em. Koncem svojega govora predlagam obenemu zboru naše »Zveze« naslednje resolucije: Na občnem zbcTu 5. febr. 1920 zbrani župani goriških slovenskih občin zahte- vajo: 1. da se nemudoma preskrbi vsaki ob- čini primerno številc živine za obdelova- nje polja, potrebno kmetijsko orodje, se- mena in umetna gnojila. Akci ne zinore tega vlada sama. naj ix>veri našemu kme- tijskemu drustvu to nalcgcv kateremu naj izplača primerne predujme. da preskrbi ornenjene potrebščine. -. vse v to vpcklicane oblasti naj po- trebno ukrenejo a) da se takoj odstranijo žične ovire in eksplozivni predmeti. B r a n i s 1 a v N u š i č: Pesnik in administrator. Anekdota. Znani bclgradski pesnik Proka Zov- kic si je Zuželel Amerikc. Prišedši v New- york je našel posla kot upravitelj v adini- nistraciji tarnošnjega »Srbobrana«. Ze čez nekolik.. dni je opazil novi upravitelj.. da od oj-em tisoč naročnikov tri tisoč ne do- biva v redu lista in st reklamaciie priha- jale diicvno v toliki meri, da se je pismo- iMiša krivil pod njihovim bremenom. Neki dan pride za odpravništvo new- yorskega »Srbobratia« od nekega Milana Pasiea sledeče pismo: Uredništvo »Srbobrana«, Newyork. Jaz sern narcčnik \ašega lista skozi tri leta. Za vase glasilo plačam mesečno pet centov, ali list redkokrat dobim. Ako si želim, da vidim kaj ste našarili v svo- jem »iSrb-cbranu«. morain preromati dve milji do svojega prijatelja, ki vživa vaše simpatije v izdatni meri. ker mu rednejše pošiljate svoje glasilo. Ako se medtem udobrovoljite, pcšljite mi svoj list na sledeči naslov: Milan Pašič. 2756 Karson ulica. Pitsburg. Pismo je došlc novemu administra- tcrju v roke. Držal ga je dalj časa v rokah, ali - On pesnik, kakor vsi peCTiiki, je mislil na vzvišenejše stvari. In ne čitajcč vsebine, ]c zapisal naslov Milana Pasiea v listino novih naročnikov. Cez dva tedna je posla! Milan Pašič adininistraciji »Srbobrana« sledeče pismo: Slavna uprava! Spoštovana gospoda »Srbobrana« v Newyorku. Ze skozi dva dni debivam po dva iz- voda vašega dičnega »Srbobrana«. Radu- jern se Had izvranrednim redom. ki je tako iznenada zavladal pri vašem listu. Zdaj vem vsaj, zakaj plačam pet centov me- sečno. S srbskim pozdravom Vaš Milan Pašič, 2756 Karson ulica, Pitsburg. Eden cd pisarjev, da razveseli svoje- ga predstojnika. je pcložil to pismo mlade- mu pesniku na mizoi Proka Zovkič vzame zopet pismo v svoje roke, a v mislih je bil vsemu ^liže kakor zahvali Pašičevi za redno pošilja- uje lista »Srbobrana«. Mehanično, kakor »nrvikrat., je izvlekel seznam predplačni- kov in vpisal nanovo ime Pašicev-i rned naročnike. Cez nekoliko tednov despe tretje pi- smo predplačnika iz Pitsburga Newyor- škemu »Srbobranu«. ^lasilo se je: Veleučena mcja gospoda novinarji! Jaz sem zavzet od vašega postopanja. ki je zavladalo vr vašem odpravništvu. Je že nekoliko tediKvr, da dobivam po tri številke vašega dičnega »Srbobrana«. Le naprej. gespoda! S srbskim pozdravom cd vašega Milana Pasiea, 2756 Karson ulica, Pitsburg. Tudi to pot se je ponovila našim čita- teljem že znana procedura. Novi admini- strator ni čital vsebine« ampak je zopet vpisal Pasiea v listino novih predplačni- kov. Pašic je dobival zdaj dnevno štiri številke »Srbobrana«. Ko mu je ta Cikol- nost že presedala. je posla! na administra- cijo pismo slcdeče vsebine: Moia veleučena gaspoda! Dobivam vaš dični »Srbobran« red- no, da ne more rednejše biti. Ne zamerite moji Lskrenceti. a!i treba vpm reči. da se kesam. ko sem vam prvikrat naznanil., da vas prosim, da mi ga redneiše pošiljate. Kar je preveč. je preveč. Kamorkoli se ckrenem, povsod mi štrli naproti po eden »Srbobran«. Sev snu vidim kako rne pre- ganjaio sami »Srbobrani«. Včeraj sem sä- njal, da sem v nekem gozdu zaman iskal, da pridem na prosto. Na drevju sem videl same »Srbobrane«, ki so me preganjali in bilo jih je na milijone. Ko sem se prebudil, sem se kepal v znoju in komaj sem ostal živ. Ako vam je mogoče» da mi pošljete samo eden izvcd, stcrite to.Ako ni mogo- če, obdržite »Srbobrana« zase. S spoštovanjem Milan Pašič, -756 Karson ulica, Pitsburg. Tudi to pot ni novi administrator či- tal vsebine lis a, ampak je jednostavno upisal Pašičev naslov med nove pred- plačnike. Ko je začel Pašič debivati dnevno no deset izvodov, je poslal v Newyork slede- če pismo: Draga moja gespoda! Hvala vam za vašo pozornost; ali iaz ne morem več izdržati. Včeraj sem prodal tisto malci stvari, ki sem jih imel. in nocoj se z ženo in otrokom preselim v drugo mesto. Dokler mi bo se glava na ramenu, vi rriojega naslova ne boste več dobili. S spostevanjem Milan Pašič. To r»ot Milan Pašič ni napisal kakor po navadi na koncu lista svojega naslova in zato ga Proka Zovkič ni mogel v enaj- stič vpisati v seznam predplačnikov. h) da se čimpreje zakrijejo in zasujejo strelski in tekalni jarki ter druge ta- ke vsled vojne nastale naprave, 3. Kmetom naj se izplača za obnovitev in obdelovanje vsake njive podpora v znesku 100 Mr, a vincgradnikom naj se poskrbi za vsako njivo 1600 lir posojila in to za pet let brezobrestno. pc petih letih pa po 2% obresti. 4. »Zveza slovenskih županstev« naj povsod pcudarja potrebo posebnega kme- tijskega lista, kjer se bodo lahko v širši obliki obravnavale obncvitvene zadeve n. pr. popolna prenovitev a) kletarstva v vinorodnih krajih, b) planšarstva in živinoreje v Goran. 5. Nova uprava in predvsem kr. ko- misarijat za avtonomne zadeve naj ukre- ne vse potrebno, da se v Qorici takoj ctvori slovenska kmetijska sola, kakor je obstojala pred vojno. S tem postavi ob- novitveno delio v deželi na trdno podla- KO in 6. vlada naj cdpiše v olajšavo in po- spešitev upostavitve kmetijstva in vinio gradništva po vojno poškodovanim obči- nam zemljiški davek dc trenutka.: ko na- stcpijo redne razrrrcre in bodo dani kme- tovalcem in vincLradnikom pogoii za. red- no pln.čevanje zemljiškega davka. Dopisi. Od Sv. Lucije. Vedno bolj čutimo po- trebo vsestranske crganizacije. Sila pc- trebna je med drugim todi organizacija vseh slovenskih pisaren za ugotovitsv vojnih škcd, bcdi za nepremičnine bodi tudi za premičnine. Ena za drugo ne ye nič, vsaka deluje po svoje. Izmenjava mi- s!i in praktičnih skušenj je zelo potrebna. Posti je tudi nejasncsti, dvo-mov. v kate- rih nas, rckii bi, nalašč puščajo prizadeti uradi. Aij ni ta ncjasnost, n. pr. o perečem vprašaniu doplačevanja za obnovljena po- slcpja. za naše Ijudstvo silno skodljiva? Zastopstvo organiziranih pisaren bi po naši sodbi vendarle utegnilo izsiliti za- nesliiva pojasnila od uradcv, ki se pečajo z vojno škodo. Tudi tičeio pö naši misli večincma zc!o cbčutni stroš-ki za ugoto- vitev vojnih škod pri poslopjih vsekakor tudi med vojne škodc: tudi te strcške, če- stc.krat naravnost ogromne. bi se moralo ubogemu posestniku P- vrniti! Ni jili sam kriv, vojna jih je zakrivih! Organizacija pisaren hi sc niorda z vspehom zato za- vzela. Pcckusiti treba! Zahtevati in zahte- vati! vedno večje in predrznejše vsiljeva*- nie laških tiskovin in uradcvanja^ kaj pa to? Tu je le par misli, kar vrženih na pa- pir. Kaj pravite? Qorica je naše središče. Kateri izmed voditeljev v Oorici naj se te- ga vpašanja crganizacije čim prei in resno poprime in naj skliče zastopnike vseh slo- vtnskih pisaren za vo.ine škode na posvet v (joricr. Nič čakati! Čim prej. tem bolje! Iz Kneže. Po 5 letih spania se je pri nas zopet obnovilo »Bralno in pevskc društvo«; izredno število članov nam je dokaz. da ima društvo dovolj življenske sile v sebi. Obenem se članom nosebno pa cd- bornikotn priporcea, naj se toplo zaveda- jo. da je namen društva dvigniti kulturo in moralo našega ljudstva. Ne vstanavlja- mo društev za to. da bi se bahali z njiho- vim številcm. marveč za to. da vstvarimo po naših vasicah kulturna ognjišča. okolu katerih se bodo zbirali vsi. ki žele, da se povspne naše Ijudstvo na ono stopinjo napredka in izobrazbe. ki jo od njcga za- htevajo novi časi. Ijudstvo naj se nauči resnega življenia; piiančevanje. piesanje. zapravljanje naj mu ba tuje. Vse to naj nadomeste predavanja, poštene veselice, petje in knjiga. Delo bo spoeetka težko, ali polagoma z združenimi močmi pride- mo gotcvo do vspehov, da bomo po- nosni mi in oni. ki bodo sledili nasemu delu. Srpenica. Mladina »Srpeniške fare« priredi na belo nedeljo dr. Krek-civo vese- loigro: »Tri sestre« in ljudsko igro: »čev- ljar«, v prostorih gcist. g. Iv. Trebše ob 8h zvečer. Polifični pregled. V Jugoslaviji traja vladna kriza se nadalje. »Epoka« piše, da je danes polezai že rak, da je vlada zrela za odstop. Go- vori se o posredovanju samega regenta Aleksandra, ki bo pozval nasprotni si stranki. naj se sporazumeta. Parlamen- torna zaednica žcli. da parlament sprejme volilni zakc n in da ustavotvcrni odhor konča načrt ustave, ter naj se sestavi koncentraciiska vlada. ki bi izvedli vo- litve. Demokrati pa zahtevajo. naj seda- nja vlada odstopi, in pctem da se bodo začcla pogajanja. Prestolonaslednik re- gent Aleksander bo pozval zopet načelni- ke vseh strank k sebi in apeüral z ozirom na notranie in zunanie politične razmere na obe stranki. naj se zedinita. Za to bi bil pač že skrajni čas. V Befgradu se ie v narodnem pred- stavništvu razpravljalo o iadranskem vprasanju, in tam se je ves jugcslovanski narod brez razlike strank pokazal in izja- vil edinega1 v obrambi svojih življenskih koristi, združenih s tem, vprašanjem. Pri tej razpravi je grovoril poslanec Spinčič naslednje: »Mi smo slcižni, da se reši jadransko vprašanje pravično in nikdar ne bomo rekli^ da to vprašanje ni na dnevnem redu. Kadar je to vprasanje y akutnem stanju, tedaj mora manifestirati ves parlament da dot>imo svcije, da Reke ne smemo od- stopiti, da je otok Krk naš; moramo daJje manifestirati, da je otck Cres naš, da je Lošinj nas. Ako tega ne dobimo. nam je Kvarner zaprt. Manifestirati pa moramo, da je tudi zemlja preko Wilscnoye črte naša. Ves parlament mora manifestirati, da pripada tudi Istra, Trst in Qorica nam. Prosim Vas, da bi parlament čimprej ma- nifestiral, da smo v tem vprasanju vsi siožni.« Poslanec Pešič je mimo drugih pedal v imenu svojega kluba Demctkratske za- ednice naslednjo izjavo: »V imenu kluba poslancev, kateremu imam cast pripadati. smatram, da je rešitev jadranskega vpra- šanja splošno zaedniška in nerazdeljWa od nas vseh. V trenutku. ko se ctvarja vpra- šanj, kaj je naše, kaj smo kraljestvu pri- dotili. kaj je pod Bogom edino naše, se objemamo vsi v obrambo naše pravice. Naša razdvojenost v skupščini nas ne b<> nikdar privedla do tega.; da ne bi vsi slo- žni branili tega, kar je v kcrist nas vseh. Izjavljam, da more i vlada i vsi merodaj- ni činitelji smatra.ti, da stcjimc v tem vprašanju z Vami vsemi nerazdvojeni.« Ko so bili tako zastopniki vseh strank izjavili svojo edinost n sclidarncst v ob- rambi živMjenskih koristi države SHS, je predsednik Pavlovič v popolnem soglasju z vsemi klubi preeital naslednjci izjavo: »Začasno narodno predtavnistvo na- glaša ponovno nezastarljivo pravio: na- šega narcda na niegovo s^mo:id!cčbo na vsem njegovcm nerazdeljivem narodnem ozemlju. Odcbrava stališče ki ga je za- vzela kraljevska vlada v sveiem^ posled- niem odsrovcru. ki ga je predala naša de- legacija na mirovni konferenci zastopni- I r.;ri Vclike Britanije in Francije. Narodno predstavništvo je uverjeno. da bo sedanja vlada. kakor njene prednice. neomajno vztrajala na cbrambi življenjskih koristi naše države. ki so trdno spojeni z resitvijo jadranskega vprašanja. izražajoč na ta način solidarnost vsega naroda Srbcv, Hrvatcv in Slovencev v tem vprasanju.« Z dne 7. t. m. prin-jšajo listi vest, da se je med Jugoslavijo in Italijo že dcsegel sporazum glede jadranskega vprasanja. Po tem spcrazumiu bi Reka in Opatija pri- padala Italiji, Skader in Volosko pa Jugo- slaviji. Italijanski listi s^ini pišejo, da ie Trumbič nasprcten tej rcšitvi, ennko tudi hrvatski Narcdni klub in slovenski Koro- ščev klub. Slovenci in firvatje imajo to rešitev za nesprcjemljivc in grozijo z opcizicijo. ako bi se hotel spreieti tak »spo- razum«. Ne bo nič; ni mogoče se spora- zumeti, ker sta si Italija in Jurroslavija predaleč narazen. Mirovna konferenca. Cas prvega se- stanka mirovne konference v San Remu ni še natančno določen. Kcnferenca v San Remu bi trajala kakih osem dniv na- kar bi angleški delegati odpotovali na- ravnost v London. Tako be torej mirovna konferenca zbo- rovala zdaj že na tretjem mestu: v Pari- zu. v Londonu in San Remu. Če bi kdo vedel, zakaj se ta konferenca preklada ka- kcr bolnica, ki ne najde miru na nobeni strani! Na mirovni konferenci v San Remu ne bo zastopana več Amerika. Tako je sporočik; ameriško ministerstvo zunanjih zadev. »Združene države«. pravi poročilo ameriške vlade, »niso več zastopane v mirevnih komisijah in niso bile več direk- tno zastopane na mirovni konferenci, od- kar so njeni delegati odpcitovali iz Pa- riza.« Tako bo na mirovni konferenci zasto- panih vednc manj držav. in kdo ve. kak- šen konec se vzame ta konferenca! Da ne bo Amerika na nji več zastopana. to po- meja zmago Mcnroe-jeve dektrine, ki do- loča, da se Amerika nima utikati v cvrop- ske zadeve. • »Lavoratore della Sera« poroča, da sc bo v Sa Remu docela dokončala mi- rovna pogedba, ki se ima naložiti Turciji„ in pa jadransko vprasanje da bo storilo svoj zadnji odločilni korak na pc:dlagi di- rektnega sporazuma med Italijo in Jugo- slaviic1. Notranji položaj na Nemškem je zelo resen. Rudeča vojska komunistov ni spre- jela ultimatum-a nemške vlade. in vladne čete so udrle v ruhrsko kotlina Ta svoj korak je nemska vlada opravičila pri fran- coskem ministerskem predsedniku Mille- randu s tem. da so nasilstva in ropi rude- čih čet v ruhrski kotlini že neznosna, in da hočejo vladne čete^ katerih število da se pretirava, napraviti tam samo mir. -- Vladne čete korakajo istcčasno z dveh strani proti severo zahcdu izhajajoč iz Ulma. Kjer je rudeča garda res grdo rav- nala s prebivalstvom. tam sprejema Ijud- stvo vladne čete dosti prilaizno; dnxgod pa se gcdi vladnim četam še precej trda, zlasti tam, kjer je bila pripoznana oblast centralnega odbora v Essen-u. Prislo ie tudi že do bojev, pri Duisburgu je bik>200 mrtvih. Vladna mcič se ceni na 50.000 mož. Stavka je v največ krajih splošna. Revo- lucijonarci imajo v rokah industrijske za- vode. V Essemi so delavci uničili premo- gokc-ipe. kakor so bili nemški vladi sogla- sno zagrozili, da jih poženejo v zrak, ako poskusijo vladne čete prodirati. Kaj pravi k temu Francija? Tc ji go- tovo ni prav. in ubira korake, da privede Nemčijo do tega, da se bo držala 42. in 44. točke mirovne pogodbe, pci kateri je pre- povedanc bivanje nemških čet v razdalji 50 kilometrov cd Rena. Gc-vori se, da bodo tudi francoske čete ukorakale čim prcj v ruhrsko kotlino in zasedle Frankfurt. Darmstadt in še kako drugo mesto, kar bi se zgedilo najbrž brez bejev in bi zasedb'1: trajala le tako d-olcro, dokler se nemske vladne čete ne umakne- jo. Francija hoče tukaj nastopiti neodvisno od svojih zaveznik: v. kakcr rešuje Ameri- ka svoje notranje zadeve sama po Mcn- roe-jevi dektrini. kakor ona ne pripusti umešavanja Zveze narodcv v vprašanjih, ki so zanjo življenskega pomena. in kakor je obravnavala Anglija sama neposredno z bcljševiki in naročila zasedbo Carigra- da, neglede na nasprotne do-lcčbe zavez- nikov. Najnovejši listi že poročajo. da so francoske čete ckupirale 6 t. m. Frank- fur in tDarmstadt. Vladne čete so zapusti- le mesti c polnoči. da bi ne prišle v stik s francoskimi četami. Francoski general Degoute je na cbe mesti in na prebival- stvo onih mest. ki jih bodo francoske čete še ckupirale, izdal manifest, v katerem spcrcča namen te okupaciie. In ta je, da Nemčija spcštuje in drži mirovne pogojc in jih nikar svojevoljno ne prestcpa. Cim se umaknejo vladne čete.. se odtegnejo tu- di Francczi. Zagctavlja mir in red- vai- nest zivljenja in imetia. Dai se pa ta red zagotovi, razglaša prcki sod nad Frank- furtom. Darmstadto-rn in še nad petimi drugirni ok raj i. Na splcišno vlada pevsod še mir. le pri Mühlheim-u je po'ozaj boli ;-^-°" kcr jc tam zbran večji del rudeče vojske. Nemške vladne čete nc le. da niso za- pustile neutralne zone, marveč se grupi- rajc v vedno večiem številu in : borožene z vsem potrebniin, kavaleriio in artiicrijo prodirajo že v prepovedano zou:.' 50 kilo- metrov cd Rena. Take poroča »Agenzia Havas«. I'ezka be nemškim vladnim četam upirati se osti. Če misli Nemčija presene- titi Francijo, tedaj je vsaka žrtev prezgo- dnja in zastenj. Preveč crožja je na drugi strani, in preblizo so še franccski Sene- galci. Annmiti in Sudanci. Nemški državni kancler Renner je prišel včerai v Rim. Sprcmlja ga državni tajnik za gospodarske zadeve. Nanien pc- tcvanju je, da se zopet upcstavijc prija- teljski stiki med obema državama in da se ugctcve gospodarski odnošaii ..ied Nem- ško-Avstrijo in Italijo. Že pred časom se je avstrijski kancler pcigajal z Belgradom in Rim.C:m za obnovitev mirovnih odnoša- jev, in potovanje Rennerja v Belgrad ie bilo že določeno. Prvotnc je bilo dogovorjeno. da se Renner in Nitti snideta v Benetkah^ od- koder bi Renner odpotoval v Belgrad; pa zadnji hip je italijanska vlada povabi)a Rennerja v Rim. Danes se tudi še ne ve, kdaj se bo vršil Rennerjev sestanek z ju- goslovanskimi ministri. »Tages Zeitung« ve poročati, da je Nitti pozval Rennerja v Rim. da bi preprečil rtevarnosU da bi se združila Aystrija in Jugoslavija, poleg druzega tudi glede reškega vprašanja. Nj dvoma, da se bode v Rimu poleg rešitve gospodarskih vprašanj vršili tudi pclitični razgovori in morda tudi degovori. V Albaniii so ftalijani zasedli mesto Skader. Vrhovni zavezniški svet je bil meseca oktobra 1^18 sklenil, da bodi me- stc Skader in njegovo področje reservi- rano za medzavezniško poveljništvo in njegovo upravo, dokler se na mirovni konferenci ne sklene definitivna rešitev o Albaniii. Zaradi tega sklepa je srbska vojska, ki je Skader osvobodila* zapustila tc mesto, akoravno bi bila v njegovem področju lahko ostala kot predstavnica Srbije v medzavezniškem poveljništvu. Zaradi ravno istega sklepa vrhrvnega za- vezniškega sveta je tudi pcveljnik med- zavezniškega poveljništva. general de Houtcn, izročil upravro mesta Skadra A|_ bancem. Dne 15. marea pa so Italijani kljub protestu mestne uprave pripeljali svoje baterije. namerili jih na mesta ter tako dejanski okupirali mesto. ItalijaTii so torej zasedli to mesto prcti sporazumu z zavezniki, dasi skuša tiskovni urad itali- janske delegacije v Parizu zadnje dni tr- diti, da se je to zgodilo sporazumnc ž nji- mi. Turško vprašanje se bo reševalo na prihodnji konferenci v San Remu. Italijan- i ski ministerski predsednik Nitti stcji v tem vprasanju na strani Turkov «n zahte- va» da ostane turški sultan v Carigradu in Cartgrad sedež mohamedanskega kali- fa ta. Wilson pa je za to. da se sultanu vzame Carigrad in Turke prežene iz Ev- rope v Azijo. Kdo bo pač zmagal? Vpra- sanje Carigrad'a je večno nerešen pro- blem. Dfžave druga drngi ne privoščijo Carigrada in zbog te zavisti astane sultan zmiraj v Carigradu. Bomo videli. če bo tudi zdaj to res. Domače uesti. Imenovanje. Dr. Aiojzij Gradnik, sod- nik v Qorici. je ad jugcslovanske vlade imenovan tajnikom pri poslaništvu države SHS v Rsmu. Velecenjenemu gosp. časti- tamo na njegovem visokem imencivaniu, kakcr cbžafnjemo, da odide iz nase srede. Kot scidnika, pesnika in knjizevrnika ga bodo goriskf Slovenci ohranili v hvalež- nem spominu. Duhcvsko semenišče (begoskvie) v (jorici se je zopet ctvorilo 7. t. m. in sicer v posloDju nekdanjega malega semenišča. Semenišče stej'e dvanajst samih goriških l-cgoslcvcev. SlCvenSka Ijudska sola v Gorici. O ttni prezalostnem poglavju smo ic pisali. Danes üpczarjanio slovenske ft;riše v Ocrici. naj storijo vsi svojo narodno dol- žnrst in naj svoje ctroke vpišejo v 'lo- \ enske sole, ki se bodo v kratkem otvo- rilc. Stariši. ki so že vpisali ctroke v la- ške šc!e, naj jib takoj preležno v sloven- ske. To z.ihteva narodna dolznost in na- rodni pones pa tudi blagor c'trok samih. Sola ni namrcč nikdar dobra. ako ne sloni na p; dlagi rhaterineca iezika;. Magistrat nnrneruie sicer otveriti le dva razreda. a stariši nai odlc-čno za'ftev-iio. da se rrio- rajo c troci tudi v višjih razredih poduče- vati v slovenskem jeziku. Storiii bomo vse potrebne korake, a:*, dobimo v kratkem pcpolno ljudsko solo z vsemi razredi. ki so potrebni za izobrazbe* naših otrok. in ne-le take karikature. k?kcr in nnmeruie sedaj vstvariti gcriski magistrat. Slovenci smo t niikan narod in nas ie takih karika- tur sram. To ni več za naš^ čnsc! SI. kat. izobr. drštvc »Soča« pri Sv. Lucijji priredi na Bclo nedeljo pop. ob 3 in pol v prostorih gostilne pri Vugu - ob le- pern vrcmeuu na dvcrišču - svoie drugo javno predavanje o brJjševizmu: WuJ *•-.*- čeic boljševiki? Temu predavanju bo slc- dila še cela vrsta drugih.. za sedanje case zelo nc rnembnili predava.nj o socijalnem vprasanju. Cerkveni rep v Škodovaki. ''"e dni so ta^cjvi uloinili cerkvena vrata v Škodova- ki v Furluniji, cdprli si!o:na tabcrnakeli. cdnesli i/ niega dve sveti posodi.. ukradli v zakristiji monštranco. zavMi vyC sknpai v strežnikovo oblaeik: in ušli. Za njiini ni doslcj nobenega sledu. Ta vandalizcm; je tudi posledica vojne, ki je cerkve po- d'raia. svctišča oskrunievala in tako ;k>- drla tudi tnarsikako svetiščc'srcti, da ie pc-surovelo. Nemščina devoljena za brzojavke. Vi- šje poštno ravnateljstvo poroča, da je v telegrafični službi in pri odpcsilianju br- zojavk dovoljena raba tudi neinškega ie- zika. Gcrica — cdlikovana. S kralievim de- kretcm je bila z zaslužnim vojnim križem med drugirni mesti odlikovana tudi ('ori- ca. Isto odlikcvanje sta prejela tudi Trst in Videm, in velja za hrabrc zadržanje rned vojno. Znak kulture! frgrOvec v ^orici, g. Josip Kutin, nam pcroča. da je bii njegov sin Ciril, gimnazijec 6. razreda. dne 28. marca, ko se je vozil skozi Podbrdo do- mov^ na pedbrdski postaji predrnet tako grdega ravnanja od strani finarrcnih orga- nov, da ga je treba javao ožigosati. Ko je bil mladenič v sobi. kjer se vršč preiskave potnikov. ga je neki finančni stražik po- klical ven na prosto irr ga je potem na sa- mem. da ni nikdo videl. sklofutal in irai strgal klabuk z glave, češ, da se ni odkrif pred gesp. marešalom! Tako postopa- nje se nam ne zdi kulturno, vsaj sv'.je- časno nismo bili vajeni.; da bi se tako rav- nalo z nami. dasi smo slisali. da se tam do- Ii v daljni Air\k\ med zamorci gede taki slučaji. Ker pa nismo in ne maramo biti zamorci. obiavlfamo ta slučaj ter zahte- vamo. da r>ristajne cblasti stvar preiščejo in krivca kaznujejo.. obenem pa poskrbč, da sc kaj takega ne bo pcnavljailo! Stavka mestnih uslužbencev v Trstu. To vam je bil krasen drugi velikonočni praznik v Trstu! Vsi mestni uslužbenci od uradnikov. zdravnikov itd. pa do zadnje- ga cestnega pemetaca in grobarja. kar jih je zaposlenih pri mestni upravi, vsi sci za- čeli stavkati na drugi velikonočni praznik. Ljudje v Trstu niso imeli niti vode, tako da so ostali za praznik neumiti. nisei imeli plina. dai si za praznik niso mogli skuhati niti kosila. ker imajo tam ognjišča večino- ma na plin. Razbijali sc zaboie in drugo manj vredno hišno opravo. da so si za silo pripravili velikonočnc kosilce. To vam je bilo krika in vika, zabavljanja in kletve! Da ne govorimo dalje. sploh vse. kar je v službi mesta. si je naredilo praznik in pu- stilci v prazniku Ijudstvo brez vsega. Sa- rno v mestni bolnišnici so stavkali le ne- kateri, kjer pa je bilo za vsak slucaj vse j pripravljeno, da ne ostanejo bolniki vse naenkrat brez vsake pcstrežbe. »II Piccolo della Sera« piše k temu: »Drugo velikonoč svojega odrešenja je Trst zopct videl temne dncve teta I916: nič vode, nič luči, nič tramvaja.« «ledisca so morala odpovedati predstave. po ka- varnah in restavracijah so ffcrele sveče in petrolejke. krčme sc bile zaprte ob deveti iiri zvečer itd. To je bil praznik. res prazen dan za 1'ržačane. ki tega ne bodo nikoli pczabili. Je pa tudi skrajna malomarnost in recimo nerazumevanje vodstva mestnega gospc- darstva. kjer se dopusti. da pride do take stavke. ki oškcduje za ogromne svc-te mestc samo. vse sloje in zlasti pa bolnike in ubc«re! Gcriško kmetijsko društvo v Gorici je ukrenilo pcJtrcbno. da nakupi potom svojega pooblaščenca v Jugoslaviji za na- .0 deželo približnc- 2000 mladih prešičev. Vabiio se zatorej županstva. da prijaviio omcnjenemu društvu do 20. t. m. število nrešičev, ki bi vsaka pcsamezna občina pctrebovala. Drugi zadcvni pogojb se na- znanijo dotičnikcm že pravočasno. Burke in šaljivi prizcri. V Katoliški bukvarni in v Narodni tiskarni v ^orici je na prodaj knjisra »Burke in šaljivi prizori«, katerc je založila Narodna tiskarna. Pri sc danjetn pomanikanju igcr bo ta knjiga na- šim društvom dobrcdošln. Cena knjigi ie o lir trdo vezana in 3'50 mehkc vczana. Razno. Za vojne sirote v kraljestvu SHS. Mi- histcrski svet je odobril kredit 15 milijcn- nov dinarjev za podporo vojnih sirot i n za ustanavljanje zavetišč za vojnc sirote. -Naiprvo se bodo taki domovi ustanovili v krajih. ki so vsled vojne največ trpeli. Kclika potreba bi bila tudi pri nas, da sc cskrbi osirotela deca. ki v svoji za- puščenosti fizično trpi in zaradi pomanj- k:inja vzgoje tudi mcraino propada! Kdaj Sc bode poklicane oblasti ozrle tudi pri nas na te naiboli potrebne med pctrebni- jtii. kdaj bo vlada denarno podprla naše sirctiščc v {Jcrici. da najdejo slcver.ske si- rote v niem varno zavetje! Tabak zopet podražil. Uradna »Ste- iuni« naznanja. da so se s 6. povišale cene za tabak. Slovanska trgovinska zbornica se ustanovi na Dunaju pod pokroviteljstvom Jugoslavije, Češkcslovaške in Poljske. Pridelek sladkorja na Češkem se ceni Ictos na pet milijonov meterskih stotov. Največje brodovje 112 sveiu. V amc- riški zbrrnici v Washingtonu so poslanci o'iohrili proračun za brodovje za leto ]<)2i>—]02]_ Ta proračun dosega sveto 4 ?piiiiard in -50 miliionov dolarjcv. kar bi zn:.ša!r ^2 rnilijard lir. (Ena miijarda ie t'i. se obr- nite na Železniško ravnateljstvo v Trstu. B. S. Žabiče. Vašega vprašanja ne razumemo. I. K. Kobarid. Ako potujete v Čeho- slcvaško čez Trbiž, zadostuje, da je od it. oblasti izstavljeni potni list vidiran od če- hoslov. konzulata v Trstu, ul. Miramare, 29. Ako potujete čez Jugcislavijo, mora biti potni list poleg tega vidiran tudi od jugo- slovenske delagacije v Trstu. ul. Mazzi- ni, 9. II. J. Č. Lokev. -0 edstotni povišek lahko zahtevate. V. T. Sv. Lucija. 1.) Ako hočete pre- dujem na vojno odškodnino in imate ce- nitveni operat in vse potrebne listine že izgotovljene, ni potrebna formalna pro- šnja, temveč nesite operat in listine ose- bno na hipeteeni zavod. 2.) V Jugoslaviji nalözeni denar ste priglasili pravočasno in želite pospešiti rešitev prošnje. Obrnite se na Ispettora- to del Tesoro v Trstu (palača glavne po- šte. zadnje pročelje). V. B. Gor. Trebusa. Vprašujete, kje lahko dobite umetna gnojila. »Gor/kmet. društvo« ima na razpolagc samo nekaj kalijeve soli, ki se pa bolje uporablja za gnojenje njiv nego travnikov. V te svrhe bcljši superfosfat bi Kmet. dr. naročilo, ako bi imelo skladišče. Tu še omenimo, da se je nameravalo ustanoviti kmetijsko zadrugo, teda ni se moglo dobiti tajnika, kljub razpisu. Za- druga z deleži ä 25 L, (vplačljivimi tudi v obrokih) bi opomogla lahko v obsežnej- šem slogu sličnim potrebam. J. Kr. Repentabor. Najnovejše jugo- slovanske bankcivee lahko menjate samo po dnevnem kurzu. Kar se tiče starih ne- žigosanih (samo take zamenjuje ital. vla- da). ulcžite prošnjo potcm županstva na ispettorat'C, del' Tesoro v Trstu. ,J. T. Mcrsko. Od dneva upoklica Va- šega sinu do italijanske okupaeije niste prejel družinske podpore. Nakazana Vam je bila, izplačala se Vam pa ni. Obrnite se s prošojo na Deželno podporno komi- sijo v Trstu, ul. Carintia 20. in priložite prošnji dotično nakazilo. Listnica uredništva. - Našim čebelar- jem - smo morali «dložiti za prihodnjič. Hvala! - Iz Vrabč. Hvala za dopis, a ni, da bi objavili pervsod več ali manj enake slovesnosti. Se priporocamo za drugi- krat. - Iz Idrije. Nismo hoteli dati povoda kakim debatam v našem listu. - Osek. Preveč osebno. - Raznim dopisnikom. Ce tega ali cnega ne objavimo, oprost*te„ ker širših slojev ne zanima, kar je v Vaših krajih in dcmačih razmerah morebiti res važno in zanimivo. - Na razna vprašanja odgovorimo cenjenim vprašalcem drugi- krat. Za krafek čas. Drug drugega sta učila. Ko je bil slav- ni anleški pisatelj Lavrence Sterne župnik v Suttonu, mu je njegov prijatelj pošiljal večkrat divjačino v dar. Imel pa je Sterne to navadc. da je vselej pozabil dati člove- ku. ki mu je omen jene stvari donašal, ka- ko nupitnino. To pa je sla zelo jezilo: Skle- nil je tedaj sam pri sebL da se bo pri prvi priliki nad pisateljem znosil. Ko je neke- ga dne zopet prinesel dar pisatelju, je pla- nil naravnost. ne da bi potrkaL v sobo, in zagnal prineseno jerebico na mizo in mr- mral nckaj sam s seboj. Cesar pisatelj ni mogel razumeti. Pisatelj ga je začudeno pogledal in mu rekel: »Ves kaj» dragi pri- jatelj, tega surovega obnašanja ti pa tvoj gospodar vendar ni naročil. Aü ne veš, kaj se spodobi poštenemu človeku.; če pri- de v tujo hišo? Pojdi in vsedi se tukaj na moj stol, kakor da sem to jaz! Jaz ti pa pokažem. kako se moraš obnašati. če kam prides.« Nato je šel Sterne pred vrata in prav rahlo potrkal. »Le nciter!« je zavpil sel. Ponižno se klanjaje, je prišel Sterne v sobo in izročil slu jerebiccL.. rekoc: »Oo- spod se vam prav lepo priporocajc» in so vam poslali tole malenkost. Da vam do- brci tekne!« »Le pocakaj«, misli sel sam pri sebi »sedaj te imam jaz v pesteh«. Ko- maj je Sterne končal, vstaJ je sel prav pri- jaznot in rekel: »Dobreinu gospodu se prav lepo zähvalfujem in tu« — seže v žep kot bi hotel Jewar vzeti iz niega - »pa je nekaj malega za vas« da si privoščite kupico vina«. Ko je Sterne to slišal, se Se na vse grlo zasmejal db tej pantetni misli« segel v žep in dal slu primerno napitnkio. Pravi jo, da se potem nista vec pritoževa- la drug čez drugega. Obžalovanje. Oče svojemu sinčku: »Janezek, kako si mogel reči tetki, da je bedasta? Pojdi takoj k njej ter ji povej, da obžaluješ!« Janezek uboga^ gre k teti ter ji reče: »Ljuba tetka, obžalujem. da si bedasta!« TEPENSKI K0LEDÄR. APRIL. 11. Nedelja, 1. povelik. (bela). Leon, papez; 12. P-cnedeljek, Zenon, Sabä; 13. Torek, Hermenegild, Ida; 14. Sreda,, Justin, TiDUrcij; 15. Četrtek, Helena, Anastazija; 10. Petek, Turibij, Kalist. muč.; 17. Sobota. Anicet, Rudolf, muč. Tužnim in potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceni prežalostno Test da je naša nadvse ljubljena hčerka in sestra SOFIJA ŠPACAPAN dne 5. t. m. ob 3. uri pop. po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 22. letu svoje staroatk mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemeljskih ostankov- ljubljene ranjke se je vršil v sredo dne 7. t. m. izpred hue žalosti na domače pokopališče. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem domačinom in drugim ki so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba naše drage ranjke. — Bog vsem skupaj obito poplačaj ! OZELJAN, dne 8. aprila 1920. Stefan in Jažefa Špacapan stariši. Stesanija omož. Črnatič Jožef, Albert, Henrik, Bernarda omož. Mervič bratje. sestri. ZDRflVHIK :-: v Ajdovscim D.s LOKAR ordinira vsak dan od 9-12. Trgovina z galauterijo in igračamt G. CULOT ml. Gorica, Via Rastello št. Z. Specialitete: Razne žo^e, original angležke, Sandali jn potrebščine za turiste. Na novo odprta mlzarska obrt TOPLIKflR S REBER, v tmlä izdeluje spalnice, pohištvo in stavben» dela. Cena po dogovoru. Na nrnHai en* SO mesecer star bik, Hd prUllaJ OU. temno siv, izv:-i u za pleme, in 2 kravi. Na ogled pri P. Mar us ifi, St. Mihael 68, ob Lijaku pri Oorici. člt/ll IH zmcžna šivati moške srajce; älilüS' dobi takoj stalno služba. Obrne naj se: Qorica, Corso Verdi št 37. 1. nadstr. Avtorizovani tehnični zobozdravnik flDOiP KOii 6orica, Horso V. E- III. St. 11. I. nadstropje. naznanja svojim cenj. klijentom, da od današnjega dne dalje je njegov zoboz- dravniški atelje ob nedeUah zaprt. Na prodaj «-JWr ieaskl šlvalnl stroj. Kje poY« upravi|lštvo llsta. : : : : ; Nova krojaönica flndrej Mavrič NA TRAVNIKU 22. Kdor želi imeti dobro napravljene obleke, naj se obrne do krojača ANDRE JA MAV- RIČ v Gorici na Travniku 22. Istotam dobi tudi räznovrstnö sukno, hlacevine, vso podlago itd. po zmernih cenah. Pri županstvu v Rhenberku se odda dne 18. aprila 1920 ob 13. uri OBÖINSKI LOV davčne občine Rihenberk na javni dražbi najvišjemu ponudniku v najem zalovskaleta 1920-1921 in 1921-1922. Najemnino je pläeati za obe lovski leti vnaprej. : : 7|q4q ||f*O stiiivog'ata, na črnem svilenem ^ldla lira, lraku je bila izgubljena pretekli teden od kolon y Solkanu do Prcvala. — Posten najditeJj naj jo odda v trgovino MARUS, Corso Verdi st. 1, kjer dobi primerno nagcado. Rnjigarna Rat. Tisfc. društua GORICA Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo pisarniških in šolskih potrebščin. slovenske leposlovne knjige, slovnice, Slovarji i. t. d. :-: :-: :-: :•: :-: Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-'. :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: Gorišha zveza gospodarshifi zfldpug in draštev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt* :: BRIVNICA :: Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17, — se priporoča slavnemu občinstvu. — Drasöek Fanny, Gorica Via Rastello st. 1 trgovina s kolonijalnim in roešanim blagom na drobno in na debflo. Dobra moka bela in koruzna, fižol, ječmen itd. Blago sveže. Priporoča se za obilen obisk. — Postrežba dpbra. — Cene zmerne. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. Kupi se dobro ohranjen pisalni stroj. ====== Ponudbe ca naše upravništvo. Dva spretna, izurjena krojaška pomočnika za boljša dela sprejme FELIKS CURK, kroj. 1 mojster Vipava. Stavbeno podjetje BRÄTÄ TERČELJ, Štnrje Ajdovščioa. IZVrŠUJG vsa v stavbeno - tehniško stroko spadeijoča dela. SodnO zaprisežena cenitev po vojni poškodovanih stavb. Izvršllje projekte in proracune. Daje strokovna mnenja v vseh vprašanjih gradbeno- tehniške smeri. 1 V. CARDUCCI 3 V. CARDUCCI 3 I GOSPOSKA ULICA GOSPOSKA ULICA Tvrdka Drufovka Idstnlk Bruao SauniL priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, čevljarskih potrebščjn in orodja, ličila, ma«i!a, najboljših gumastih podpetnikov, sedlar- sk^ga usnja in potrebščin i. t. d. av av ay m ' : : SVEČE za cerkve, pogrebe in domačo rabo v vseh m^rah. : : 6eae najugodnejše- Postrgžba točna in solidna. fta debslo irt drobno. Zaloga žive^a \r% gaSenega APflA \z lastne apnenlce v Solkaqu po dnevnlh cenah. Naročila se spre- jemajo v pisarni VIA 6ARDUeei 3. ANDREJ GOLJA Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor: Škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščln. Sprejmem takoj trgfo vsko :: učenko :: Naslov: Josip Valenčid, Trnovo na Krasu. :: E. RIESSNER :: (prej Pavlin L.) Hunsha ulica ID GoHcd. Hunsiia ulica ID :-: nasproti „BELEMU ZAJCUM. :-: Velika zaloga mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, tra- kov, umelnih cvetlic; posebnih vencev za neveste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek itd.; papirja in drugih potrebščin za okra- šenje rakev, zlatih črk voščsnih sveč itd. Cene brez konkurence. Gostiina P. Kameoscek se priporoča si. obcinstvn - Piazza Corno štv. 7. - u. ...J.; :. vinski spirit prve pinovec, rum in konjak. GORICA, VIA ASCOLI 31. ZOBOZDRAVNIŠKI ÄTEUE - - PAVEL NETZBANPT SPREJEMA OP 9-12 IN OP 2-5 V (SORKI, VIA DANTE ST. 12. -#>¦¦¦¦ »¦<> »^F-»-#-¦¦>-¦- H»-»- :: Trgfovina s čevlji :: Josipa Cociancig ustanovljena leta 1873. Corso Verdi 25 (v lastni li.ši) naznanja slav. ol öiastvu da se je založila s čevlj za inoške, Len- ske in otroke za sedanji da> Veletržca z vinona BRHTH flBUM gorica Via S Antonio 4 in na Kornu st. 3 (prej Kauiič) prodajata na debelo rtavadna : vipavska, istrska7 briskit, dalmatinska, surlansku in italijanska vina ; flna vina in šampanjce v butiljkuh, maršalo ; raZHOVrstne NkcrlC, kakor : Fernet Branca, Cognac ; razqa žganja (tudi lia drobno), Vermouth in spirit. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Ma^gio (prej ulica Tre Rč) stev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 872 do 6 ure -:- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in pioxnbiranje zobov. ^^=. Umetni zobje po najnovejši tehniki. . -------iee------- Dr. Bacar izvriuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Podruznica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trg^ovski Dom." Obrestuje vlo^e na knjižice po 31k °o, na dalj&o odpoved vezarte vloge po doj&ovoru. Xntup In prudaiH vsakovrNtuega tojegu denarja. Nakazlla t Jugoslavijo in luozemstvo po duevnem kurzu.