Politični ogled. Avstrijske dežele. V delegacijah vrše se vse razprave mirno, skorej da premirno, edini grof Andrassy porazsajuje v časih, toda tudi on najde malo aspeha. Zadnjo soboto je bilo 58 delegatov pri svitlem cesarja aa kosilu ia pravi se, da po kosilu njib besede do grofa niso bile posebno prijetae za grofa. Sovraštva do Rasov mož ne more zakriti in to ne ugaja razmeram, v katerih sta si sedaj avstrijsko in rusko cesarstvo. V torek je bil konec delegacij, vse je rešeno ugodaoza vlado Pravda zavoljo velike nezgode, Ki se je bila poleti na železnici pri Modlingu izgodila, je skoačana, strojevodja V. Trnka je spoznan nekrivim, aradaik Scherer pa je obsojea na 4 tedne ječe. Ali pa se poslej tadi odpravi lehkomišljeao ravaanje, kakor se vidi večkrat pri železničnih osebah, — to vprašanje še ni dognano. — V Gradcu se dopolnjuje mestni zastop. Kakor pa se kaže, ne dobi z moži, ki jih volilai odbor ponuja volilcem, novega lica. Sedanji zastop je altranemšk, mestjanom ni po volji ali sedaj, ko bi ga lebko spremeaili vsaj nekaj, drže pa le roke križem ter si puste voliti stare aapetaike. — Baron Pino se odpove vendar-le drž. poslanstvu ia aa mesto njega bode kandidat za Velikovski okraj g. Julij pl. Kleinmayer, profesor sedaj v Gorici, prej kedaj pa tudi v Celovcu. Mož je mlad ia odločen Slovenec ali pa se odločijo slov. volilci zanj. ni še gotovo. — Pri volitvi na Notranjskem za dež. zbor je dobil večino (60 glasov) g. H. Kaveič, posestaik aa Razdrtem, inžeair I. Križaj pa je ostal v maajšiai s 34 glasi. Volitev za drž. zbor pa se vrši dne 6. decembra, kaadiduje se dr. A Ferjančič od ene straake, od drage pa vladai svet. A. Globočnik, oba sta se ve da Slovenca. — Pri Litiji aa Kranjskem zida se nova predilaica, že v spomladi začae presti ia tkati. — Med vojaki in mestnim ljudstvom v Gorici ni miru, vsak teden se po par krati stepo. Vidno je. da ščaje nekdo ljudstvo na vojake. Veselica ,,bralnega draštva" pa se jim je v nedeljo dne 21. novembra lepo obnesla Ljudi je bilo toliko, da niso našli vec prostora. — Pri sv. Luciji v Primorja našli so 24.000 grobov, ki so se sem iz predzgodovinske dobe. V njih se nahaja maogo starih, dragocenih reči. — V Roviaju v Istri dela se za novo otroško kopališče, kopelji bode za kacih 100 otrok. — V Bosai je uradni jezik nemšk a razprave vrše se irvaški. Vsi uradniki morajo znati oadi hrvaški ali vsaj kak drug slovaaski jezik. Tam se godi tedaj, če je vse to resaica, prebivalcem bolje, kakor pa pri nas. — Po Gališki kronovini se je govorilo, da hoče več tamošajih grško katoliških kristjaaov prestopiti v rusko cerkev. Kakor pa se sedaj trdi, je bila vsa ta govorica laž ter ne misli nihče na to, da prestopi. — Na českem pa agasaje starokatoliška veša, s katero slepe altranemški kričači svoje rojake, od dneva do daeva. Vuuanje države. Bolgari so še zmirom brez kaeza. Depatacija nekaterih mož je na potu do velesil, to je, tistih držav, ki so ano leto v Berolinu sklenile, da bodo za red na Balkaau skrbele, ali opravi kaj pri njib, to je težko reči. Hisli so si preveč navskriž, toliko pa je gotovo, da ima, vsaj aa oči, ruski car pri tem prvo besedo. Bolgarska vlada meni predlagati za kneza ne Nikolaja Mingrelskega, ampak Bogoridesa, brata Aleko-paše. Le-ta je sicer prijazen Rusom, veadar pa bode težko ljab caru za kneza Bolgarov. — General Kaalbars je bil pri sultana v Carigrada, ta mu je podelil visoki red ter ga sploh prijazao vzprejel Sedaj je Kaulbars odšel skozi Odeso v Petrograd, da poroča caru. kako ia kaj stoje reči pri Bolgarih. — Srbi so bojda hoteli s svojim kraljem, Milanom, storiti isto, kar so bili Bolgari s svojim Aleksandrom storili, toda kralj je prišel zaroti na sled in jo razpodil. Sedaj se vrše velike preiskave. — Rasi se, toliko je gotovo, pripravljajo na vojsko. Batam ia drage kraje ob Čraem morju so že vtrdili. Tadi to, da vzamejo 75 milijonov rabljev na posodo, kaže na vojsko. — Tarka se godi kakor gospodarja, ki umira pa še gleda, kako se dele sosedje z njegovim posestvom. — V Ramaniji so sedaj ljadje prijazaiši do Avstrije ter avidevajo, da ai bilo prav trgovinske zveze z njo pretrgati. Do novega leta bode nova pogodba z Avstrijo menda gotova. — Nemci dobe zopet večjo vojsko, čejo jo kar za 41.000 mož vzvišati. No, to ne pomeai malo, saj že Nemčija le štrli samih bajoaetov. Z Italijo pa se še povrha dogovarja za sporazamljenje, ako nastaae evropejska vojska. — Po Belgiji še so vedno nemiri delalcev in ni apaaja miru še kmala. Godi pa se neki tadi jako hudo delalcem, izlasti po jamah, kjer kopljejo premog, ali od kod jim to staaje vzboljšati? 1'remog bojda le malo nese. — Aaglija ima sedaj silo z Irci. Odkar je Gladstoae padel, ni za lrce več apanja, da dobodo svoje pravice na mirnem pota, zato se pripravlja Ijudstvo na upor in ma to clovek res težko zameri, ako pozna krivice, ki jib abogo Ijudstvo trpi. — Fraacozi se čatijo — kakor da žive v samoti ali nibče jim ne zaupa in za to se za-nje tndi nibče ne izmeni. To lebko, kajti dragod še ~~ V'"Q oaa sama pa ima repablikansko a je od daes do jatra, kdo bi ji ton Italijanska vlada se baha, da je na vse, kar utegae kje priti ter minister, da stoji vse dobro za-i sabem, bodi na morja. To bo se moraio pac se  pokazati, doslej ni človek še videl laških ju- nakov. Tudi v Masavi, ki leži ob rudečem morju, ae nič ne godi Italijanom dobro. Vojaki jim hudo mrj6 in častniki tožijo, da je tega krivo nezdravo obnebje. — Kitajska dežela je za Rusijo to, kar je bila za naa kedaj Turčija. Zoper njo pa misli tudi Ruaija napraviti neko rvojaško granico." — V Novem Jorku ao 7 anarhistov (delalcev) obsodili na amrt a pravi ae, da bodo to kazen izpremenili v ječo za celo življenje.