44. štev.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	13.	maja	1909.	Leto	XIL
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II.
Agrarno-socialno vprašanje na Franco* aken In pri nas.
Socializem je danes v civiliziranih državah več-alimanj združil proletarijat, to je mezdno delavstvo v eno veliko internacionalno celoto. Na Francoskem, Nemškem, v Avstriji in v Italiji, kakor na Angleškem je proletarska socialno - demokratična delavska stranka z naglimi koraki zavzela, lahko se reče, prvo politično pozicijo. Kaj drugega pa je daljši razvoj stranke, to je preko mezdnega delavstva. Socialno-demokratična stranka je v imenovanih deželah povsod bila izključno delavska stranka, ko je politični boj pričela, in je tudi še danes, ko je delavstvo zmagonosno organizirala. Dosedaj so tudi kmečke mase, to je one mase, ki poleg delavstva m z delavstvom tvorijo ogromno večino v vsaki državi, bile precej letargične in Sele razvoj delavskega vprašanja in z njim socialnega, je vzdramil voditelje kmečkih mas, duhovnike, iz njihove dosedanje pasivitete ter jih zavel. v krščansko-socialno gibanje in organiziranje kmeta kot edino mogočo oporo duhovstvu in klerikalizmu.
Za socializem je torej sedaj, ko je po eni ■trani delavstvo večalimanj splošno organizirano, po drugi strani pa je nastopil poleg organiziranega delavstva organiziran kmetovalec, najvažnejše vprašanje: ali je dovolj, da se socialno - demokratična atranka omeji le na organizacijo mezdnega delavca, ali pa mora pritegniti v socialistično gibanje tudi kmetovalca P Statistika nedvomno kaže, da v civiliziranih državah napreduje število delavstva in nazaduje število kmeta. Tako je bilo na primer na francoskem leta 1848 še 76°/o kmečkega prebivalstva, leta 1898 ga je bilo le še 61°/o in danes M je le še 50% skupnega prebivalstva. Tukaj je °paziti, da je Francoska ona dežela, Ki je najbolj Ugodna za razvoj malega in srednjega posestva. Francoska revolucija je namreč razbila velike ple-menitaške latifundije ter se je Francoska takrat Porazdelila med kmečko prebivalstvo. Intenzivno obdelovanje, ki zahteva tehničnega znanja in dela Qa zemlji, je na Francoskem takorekoč doma. Velik del Francije je valovitega sveta in nesposoben za obdelovanje s stroji. Francija ima torej po svojem akouomičnem in socialnem sestavu še dolgo šteti velik odstotek kmečkega prebivalstva in vsaka poetična stranka, ki hoče priti do končne vlade, feora računati s kmečkim prebivalstvom.
O tem vprašanju se je bavil strankarski zbor “ancoske socialno-demokratične stranke ob letošnjih velikonočnih praznikih v St Etiennu. *) Debata, ki ,e ^ razvila na tem shodu, ni le važna samo za francosko socialno-demokratično stranko, ampak za aocialno-demokratično stranko celega sveta. Po-aobno interesantni pa so zaključki za nas slovenske •ooialne demokrate, ki živimo sredi kmečkega pre-vzlstva, katero tvori na Slovenskem ogromno večino, namreč danes še ?8%, torej več nego na rancoskem leta 1848. Socialno-demokratični zbor v St Etiennu je predvsem ugotovil, da mali pomniki v okolici velikih mest in industrialnih krajev oraičajo zaraditega, ker se pečajo s proizvajanjem anjave, kar zahteva intenzivnega podrobnega , Drugič: Malo posestvo se ohranja tam, kjer toč*8* reven» pa tako brežnat da ni mo-* * Poraba strojev. Končno vstvarja malo po-
*) Gl«j »Rdeči Prapor* št, 88. in 89,
sestvo tudi veleposestvo samo. Namreč plačani, stalni delavec je za veleposestnika mnogo dražji, nego delavec, ki je obenem mali posestnik, ki ima pol eksistence doma na svojem malem posestvu, je pa prisiljen hoditi na delo v mezdo na veleposestvo. Enako je tudi nemški socialist Dawid v svojem lepem delu «Sozialismus und Landwirtschaft> dokazal, da je neresnična splošna nekdanja teza, da poljedelstvo tako kakor industrija stremi po centralizaciji.	Dalje prih.
Proti neljudskim davkom!
(Govor poslanca sodruga Freundlicha na seji državnega zbora dne 4. maja.)	Konec.
Po načrtu vlade ima dobiti Avstrija najvišji davek na pivo v celi Evropi, kajti priviti se ima skoraj na 10 vinarjev pri litru. Kdor popije dva vrčka piva na dan, bo plačal 41 kron davka na leto! Z davkom na žganje hoče vlada alkoholnim kapitalistom darovati iz žepov širokih plasti 23'6 milionov kron. Od tega steče več kakor 2 6 raili-onov v žepe industrialnih alkoholnih kapitalistov, več kakor 21 milionov pa v žepe takozvanih poljedelskih žgalcev. To pa niso mali kmetje, temveč ljudje, katerih imena je najti v gotajskem almanahu in Id se navadno označujejo kot «žganjarski geofi*. Temu se pridružujejo posebne bonifikacije (darovi) poljedelskim žganjarnam po dve do šest kron za hektoliter in izvozne bonifikacije po sedem vinarjev za liter. Zanimiva je priloga o osebni razdelitvi alkoholnega kontingenta industrialnih žganjarn.
Človek je pa lahko radoveden, če bodo gospodje krščanski socialci pritrdili zakonskemu načrtu, ki je namenjen, izvleči krščanskim delavcem zadnji vinar iz žepa, da daruje gospodu Icigu Fianklu 30.000 kron (veselost pri socialnih demokratih) in če bodo nemški nacionalci glasovali zato, da se vzame denar nemškim delavcem in da dobi grof Potočki 44.000 kron darila na leto. Dvajset milionov vtaknejo žganjarski kapitalisti potom kartela v žep, 24 milionov jim vlada primakne s kontingentiranjem. V zadnjih letih je 99 veleposestnikov osnovalo nove žganjarne; izmed teh je 96 galiških stančikov. če se resno misli na monopol za žganje, bi moral biti prvi korak ta, da se odpravi škodljivo kontingentiranje, ne pa da se napravi podržavljanje vsled profitov, ki se dajejo kartelom, kolikor mogoče drago.
Tudi oderuštvo s pivom dobiva pri vladi najširšo podporo. Edina stranka, ki se je branila ropa pivnih kartelov, je bila socialna demokracija. Vlada in meščanske stranke pa so ji stopile t tem boju na pot.
Zvišanje potrošarinskih davkov se more z vso odločnostjo odkloniti. V zadnjih štiridesetih letih so se zvišali
direktni davki za . . . 12 2 •/• indirektni pa za . . ' .	262 0 odstotkov.
Od 100 kron davkov odpada
na direktne ..... 27 na indirektne pa ... 73 kron Delavčeva družina, U šteje šest oseb In Ima približno 600 kron dohodkov, pladnje več kakor 155 kron, t j. 26 odstotkov svojega dohodka za indirektne davke.
Če bi se zahtevalo, da naj po enakem odstotku plačaje tisti, ki ima 100.000 kron letnega dohodka, 26.000 kron davka, bi gospodje govorili o ekspropriaciji. Progresija (razmeruo zvišanje) dohodninskega davka bi se v višjih razredih lahko vpeljala. Predvsem pa bi se morali
sedanji osebni dohodninski davki res izvrševati. Tukaj se pa defravdira po gotovih načrtih. V Ašu so nekemu davčnemu uradniku naravnost demoli-rali hišo, ker je stal na stališču, da se mora osebni dohodninski davek pošteno plačevati. Rekli so mi, da se je izkazalo, da je bil eden glavnih davčnih defravdantov v Ašu sam okrajni glavar Indra.
Država vlači večino svojih dohodkov iz žepa delavskega ljudstva. Pri državnih izdatkih pa država ne misli na delavsko ljudstvo, temveč na militarizem, birokratizem in kapitalizem.
Zbornica mora zdaj odločiti, če hoče pridobivati sredstva, ki jih potrebuje država, s nadaljno plenitvijo brezposestnih na korist gospodujočih razredov, ali pa če hoče vpeljati obdačevanje, ki je z narodno - gospodarskega stališča opravičeno.
Socialno-demokratična stranka stoji na stališču, da morajo sedaj, ko so padle politične predpravice v tej zbornici, pasti tudi
gospodarske predpravice privilegiranih.
Ne le socialni demokratje so po svojem programu dolžni, nastopiti proti zistemu odiranja delavskega ljudstva. Tudi meščanske stranke so se na volilnih shodih zavezale v tem oziru. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Meščanske stranke naj ne pozabijo, da bodo morale prebivalstvu odgovarjati za svoje glasovanje! Ljudstvo bo preiskalo, kdo je v davčnem vprašanju varoval njegove interese in kdo je vladi pomagal pri tem roparskem napadu na žepe širokih slojev prebivalstva. Socialni demokratje se bodo odločno bojevali proti tem zakonskim načrtom; porabili bodo vsa parlamentarna sredstva, da jih preprečijo, ker jih smatrajo ne le za socialno krivico, temveč tudi za zločin nad širokimi plastmi delavskega ljudstva. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Volitev v desetem štajerskem okraju.
Vsaka volitev mora biti za socialno-demo-kratično stranko šola. Posebno velja to za volitev iz četrte kurije na Štajerskem, pri je dobil slovenski socialistični kandidat v okraju blizu 3000 glasov in je prišel na mesto. Izid volitve pokazuje stranki, kje se je lotiti dela in kako se bo treba pripravljati za dočnost. Zato objavljamo v naslednjem natančen izid v posameznih občiBah vsega ogromnega okraja in priporočamo zaupnikom, naj si dobro ogledajo številke in naj pri svojem delu izvajajo iz njih potrebne posledice.
V posameznih občinah je izid sledeči:
Občina	Pišek	Sitter	Brinar
Pameče	63		8
Remšnik	33		1
Šoštanj	61	11	34
St. Vid nad Valdekom	37		8
Št. lij pri Gradiču	38		2
Skale	54	8	2
Staritrg pri Slovenjgradcu	53		8
Vuhred	6	46	20
Sv. Florijan (Šoštanj)	34		3
Velenje	62	38	3
Legen	50		12
Mislinja	34	59	4
Sv. Miklavž	34		12
Otičnik	21		42
Podgorje	32		6
Razbor	31		2
Sele	1		6
Vrhe	36		6
Vuzenica	3	15	35
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek ta soboto.
Naročnina za avstro-ogrske trnje za celo leto 14 K, za po! leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno 1*20 K; za Nemčijo za. pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko aa poi leta 9‘50 K za četrt leta 4'80 K.
l*®*aMex»a	S#	v?«
Reklamacije >o postsi«* prni«. Heftankirana pticam -ie aa *;»**-jsmaja, Rokopisi s« -e a vzsaaja, l«ses&& Eaeabpsa poHtorztlss (Širina 88 mm) u tsk?at SQ vin., vtifcntl p® čegavere.
Občina	PiSek	Sitter	Brinar
Sopota Trbonje	10	36	21
Golovabuka	26		13
Sv. Ilj pod Turjakom	38		2
Sv. Anton na Pohorju	2		44
Prnice	12		2
Sv. Primož na Pohorju	17		7
Sv. Primož nad Muto	33		3
Sv. Janž	28		5
Sv. Andraž na Polzeli Sv. Janž na Peči	56 16		4
Sv. Krištof I.	50	6	5
Sv. Krištof II.	35	9	1
Dol	38	27	7
Jurklošter	50		8
Jurkiošter II.	67		1
Grajskavas	7		5
Vransko	18	1	6
Braslovče	96		22
Sv. Jeronim	26		18
Rečica	110		8
Sv. Peter v Sav. dol.	44		28
Marija Gradec	88		2
Šmarje okolica	144	6	17
Dobrna	119		5
Mozirje Slivnica	100 75		25
Ljubno Videm	48 87	19	3
Bočna	99		22
Novaštifta	77		8
Rimske Toplice	35	9	
St. Jurij ob juž. žel. okolica	125	16	35
Topolšica	39		9
Gomilsko	15		4
Luče Dramlje	128 35		33
Ema Roginjska gorca NezbiSe Solčava Št Pavel pri Preboldu	16 20 9 138 54	28	26
Polzela	76	20	18
Griže Loka 11. pri Zid. mostu	61 28	96	16
Trbovlje	137	1159	48
Ponikva	76	1	13
Šmartin na Paki	65		1
Sv. Peter na Medv. selu	58		17
Sv. Peter pod Sv« goro	45	7	55
Prekop	14		16
Kokarje	40		7
Škofjavas	11	9	26
Celje II.	70	142	33
Celje I.	49	58	15
Griže	29	39	6
PereSica	102		15
Gotovlje	19		28
Kalobje	29		25
Petrovče	84	42	52
Svetina	32		5
Loka pri Zid. mostu	22	3	6
Sv. Rupret	77	1	
Trbovlje II.	19	322	95
Frankolovo	71		U
Pleterje Bojsno	56 7	19	1
Gaberje	19	7	2
Globoko	59	1	9
Obrež	• 4	19	4
Kapele	7	3	60
Pisece	81	37	14
Plat Rigonce	56 4	2	1
Zakot	2	9	3
Sela	7	4	V.
Zagorje Sopote	6 13		1
Imeno Sv. Vid	57 41		20
Veternik Verače VirStajn Podčetrtek	38 56 1 11		17
Armeško	5		5
Blanca	29	6	2
Brezje Gorica Jenovo	21 9 35		8
Stolovnik	8		4
Občina	Pišek	Sitter	Brinar
Artiče	86		8
Dobje	42		14
Buče	46		1
Pilštanj	53		6
Prevorje	58		2
Sromlje	71		8
Kozje	19		
Lastnič	14		5
Sedlarjevo	5		13
Sv. Štefan pri Žusmu	32		
Gorjane	39		
Podsreda	30		21
Planina	5		9
Golobinjek	27		
Brdo-Loka	22		11
Koprivnica	38		
Mrčno selo	48		
Vel. Kamen	49		
Sevnica	42	15	5
Delavci v spodnještajerskih mestih in trgih I
Jutri, t petek, dne 14. majnika je v četrtem volilnem razredu spodnještajerskih mest in trgov
ožja volitev
ki ima odločiti, če pride v štajerski deželni zbor nemški nacionalec Kral
ali pa
socialni demokrat Horvatek.
V okraju je 8820 volilcev, glasov pa je bilo oddanih 5634. Jasno je torej, da v petek, 7. maja, mnogo delavcev ni izvršilo svoje volilne pravice, dočim so nasprotniki napeli vse moči, da so spravili zadDjega moža na volišče. Razlika med glasovi obeh kandidatov, ki sta v ožji volitvi, je prav majhna. Nemško-nacionalni Kral je dobil 2281, socialni demokrat Horvatek pa 2165 glasov. Ce stori torej dne 14. maja vsak sodrug avojo dolžnost, je socialni demokraciji zagotovljena aijajna zmaga.
Sodrugi! Vaša dolžnost je, da pridete jutri do zadnjega moža na volišče. Iz gospodarskih in iz narodnih ozirov ne morete pripustiti, da bi ta okraj zastopal kandidat, ti je v gospodarskem oziru zaščitnik kapitalizma, v narodnem pa zagrizen šovinist. Samo Vaša nemarnost bi mogla omogočiti vspeh nemškega nacionalizma, če pa pridete vsi na volišče, mora nasprotnik klaverno propasti.
Agitirajte torej za socialno-demokratičnega kandidata 1
Udeležite ae volitve vsi do zadnjega in napišite na glasovnico razločno:
Albert Horvatek
vpokojenl učitelj v Mariboru.
Štirje socialni demokratje so bili dne 7. maja izvoljeni, sodrug Horvatek mora biti peti socialistični poslanec v štajerskem deželnem zboru. In če storite svojo dolžnost, bol Okrog 3000 Vas je še, ki zadnjič niste volili. Nasprotniki bodo seveda napeli vse moči, pa je treba, da je jih nap-aete tudi Vi!
Nihče naj ne ostane doma in zmaga
Je gotova!	.	.	„
Okrajni odbor
Jugoalov. ioo. dom. stranke
za Štajersko.
Politični odsevi.
* Zamorca umivajo nemški nacionalci in krščanski socialci s tako vnemo, da bi zaslužili naj-izdatnejšo pohvalo, če bi se z eaako marljivostjo polotili čednejšega dela. Avstrijski državni zbor je soglasno pozval vlado, naj stori vse, da prepreči privilegij madžarske banke za Bosno, ki hoče z osvoboditvijo kmetov napraviti oderuško kupčijo. Soglasno. Za resolucijo so glasovali tudi nemški nacionalci, tudi krščanski socialci, tudi Poljaki, sploh vsa slavna Bienerthova večina. In kaj se je zgodilo P Bienerthova vlada je tako «vpoštevala» voljo cele zbornice, da je z zahvalo privolila koncesiji ogrske banke, kar dokažemo na drugem mestu. Madžarska banka je privilegirana. Tega ne more vtajiti najbolj premeteni zofist. Soglasna volja cele avstrijske zbornice je torej toliko veljala kakor nič. Proti žaljivemu preziranju avstrijskega parlamenta bi se seveda morala najprej postaviti parlamentarna večina. Ampak tedaj bi morala ta večina najprej odčitati levite svojemu ljubljenemu Bie-nerthu in sicer na tak način, da bi se z vso svojo ministrsko družbo čim hitreje poslovil Tako bi moralo biti in bi bilo, če ne bi bili kričanski 10-
cialci in ž njimi nemško-meščanske stranke sploh čez ušesa zaljubljene v svojega Bienertha. Kako si pomagati iz te zagate? — Kdor zna, zna. Recept so iznašli krščanski socialci. Banko je koncesioniral Burian. Grmi se torej proti njemu, razširja se glas, da bo demisioniral, da sploh ne pride več v delegacije in v tem, ko se vprizarja gledališka nevihta, se drži dežnik nad Bienerthovo glavo, da bi mu ne padla nobena kapljica na klobuk. To je tako kakor z našimi policaji, ki se navdušujejo za svobodo na Turškem in v Perziji, doma pa pišejo kazenske ovadbe proti političnim »zločincem*, da jim prsti pokajo.
* Skupnemu finančnemu ministra Burlaaa je avstrijski ministrski predsednik na noto z dne 23. aprila radi agrarne banke za Bosno poslal sledeči odpis:
Gospodu c. in kr. skupnemu finančnemu ministru!
S cenjenim dopisom z dne 23. aprila 1909 se je Vaši ekscelenci zljubilo, dati v vprašanju o ustanovitvi priviligirane agrarne in komercialne banke za Bosno in Hercegovino zagotovila, v katerih misli c. kr. vlada, da sme spoznati približanje Vaše ekscelence k stališču, ki ga c. kr. vlada zavzema v tej zadevi.
V tem, ko jemljem ta poročila Vaše ekcelence v imenu c. kr. vlade z izrazom najvdanejše zahvale na znanje, mi je čast, naznaniti Vaši ekscelenci, da c. kr. vlada z ozirom na pojasnila, obsežena v navedeni noti, nikakor ne ugovarja podelitvi koncesije za omenjeno banko na način kakor je sedaj nameravan.
G. kr. ministrski predsednik: Bienerth.
Ta dopis govori menda dovolj jasno. Bienerth ne ugovarja koncesiji. Ce je torej koncesija za ogrsko banko greh nad avstrijskimi interesi, kakor je soglasno izjavil avstrijski državni zbor, tedaj ni Burian edini grešnik, temveč Bienerth je njegov kompanjon. In ves ples med jajci, ki ga vprizarja njegova krščansko-socialno-nacionalno-poljska večina ne izpremeni tega dejstva. Avstrijskemu državnemu zboru je nekdo plunil v obraz; njegova možata večina pa pravi, da menda dežuje.
* Proti finančnemu načrtn je graški občinski svet na predlog socialnih demokratov soglasno sprejel sledečo resolucijo:
•Občinski svet protestira proti zvišanju davka na pivo in žganje, ki ga predlaga vlada. Z ozirom na to, da bi to davčno zvišanje zopet silovito obremenilo široke plasti ljudstva, se zdi obiinskemu svetu potrebno, da poslanci odklonijo vložene davčne predloge. Veliko začudenje mora tudi povzročiti, da je finančni minister popolnoma ravnodušen glede na reformo direktnih davkov, ki bi se imela izvršiti letos. Z vsem povdarkom se mora torej zahtevati uvedba te reforme. Občinski svet stoji na stališču, da se mora pri tej reformi pre vsem vzeti v poštev vpeljava progresivnega davka na dedščine, vravnava dohodninskega davka v tej smeri, da se zviša davka prosti ekzi-stenčni minimum, višji dohodki pa polože s progresivno višjimi davčnimi postavkami; končno vpeljava progresivnega zemljiškega davka. Saniranje deželnih, zlasti pa tudi občinskih financ bi se imela izvršiti na ta način, da bi država sama prevzela nedosežna šolska bremena in odškodovala občine za stroške, ki jim naraščajo vsled izpolnjevanja nalog prenesenega delokroga.
Mestni svet se poziva, da takoj naznani ta protest vladi in predsedništvu poslanske zbornice.*
* Ogrska krila počiva. Vladar se je odpeljal iz Budimpešte in s tem so pretrgane avdience. Zato se pa deluje na vse kriplje za kulisami in spletkari se, da bi bilo dovolj snovi za tucat dram starega stila. Štiri leta so se objemale in poljubo-vale stranke, ki so združene v koaliciji. Sedaj, ko gre za novo razdeljevanje stolčkov, so pa dobri prijatelji kakor psi in mačke injrsak gleda, kako bi drugemu izpodnesel stol. Zelo značilno je, da je bila med zadnjimi avdiencami Khuen-Hedervary* jeva najdaljša in dobro se je spomniti, da je prav Hhuen-Hedervary kratko, preden je Andraši pred* ložil svojo volilno reformo, objavil zelo krepko izjavo proti AndraSijevemu načrtu. Na vsak način prihaja s sedanjo krizo tudi boj za volilno pravico V novo fazo, v kateri ima socialno-demokratična stranka važno nalogo.
* Zaradi ipionale in vtihotapljanja srbskega orožja so v Petrovaraždinu zaprli drja. Miladi* noviča in so ga izročili vojaškemu sodišča.
* Perzijski iah je takorekoč pod kuratelo Rusije in Anglije. V Teheranu je bile konferenca* katere so se udeležili šahov odposlanec ter za* stopniki Rusije in Anglije. Ruski delegati so raz* lagali program, ki ga je Rusija predložila Perziji za ureditev notranjih razmer in so baje izjavili, dft bi smatrali za odklonitev celega programa, ako b' šah odklonil svet Rusije in bi izvajali posledice i* tega. Rusi in Angleži komaj čakajo, da bi si raz* delili Perzijo. V deželi pa Se vedno divjajo m*" Sčanski boji.
* Bivši venecolsnski predsednik Castro p
baje dobil iz Havane brzojav, da so ga narod armada zopet razglasili za predsednika venec.0*' lanske republike. «Agence Havas», ki to dodaje, da ne prevzame odgovornosti za resnic* nost vesti.	...........
Dopisi.
Jesenice. »Slovenski Narod* je v pondeljek prinesel kar cel uvodnik z naslovom <Blaraa2a socialnih demokratov na Jesenicah*. Ko smo ga prebrali, smo se začudili nad predrznostjo tiste osebe, ki je zagrešila ta Članek. Laž je, da sta •uganjala sodruga A. Kristan in I. Kocmur surovosti*, laž |e, da se je iz Ferjanove dvoranice slišalo pred shodom kričanje — res pa je, da se je to pozneje slišalo, ko so kravalizirali usmiljenja vredni pristaši «Slovenskega Naroda*. Laž {e, da je sodrug A. Kristan < skakal ves besen okrog in hotel s kričanjem dokazati, da je 30 več kot 100* — res pa je, da je sodrug A. Kristan dostojno, ali energično zahteval, naj se pošteno prešteje zborovalce, ker način, s kakršnim je številkar Spitzer štel, je bil nad vse otročji. Laž |e, da so socialni demokratje razgrajali, res pa je, da smo bili mirni in dostojni na shodu, le kadar je Ribnikar preveč lagal, se mu je povedalo: Dolie, lažei. Laž je, »da je sodrug Kristan divje mahal z rokama*, res pa je, da je bil prav dobre volje in le ploskal z rokama mladim sokoličem v znak, da znajo lepo piskati na Dolfetovo komando. Laž je, da •sodrug Kristan ni pričakoval kaj takega*, res je le, da je sodrug Anton Kristan pri otvoritvi shoda povedal vsemu omizju: kako bo, kajti dejal je: •Dobro vem, da sta Ribnikar in Humer nakupila piščalke za sokoliče — žvižgali bodo, ko dobim besedo in komisar bo razpustil shod.* Narodnja-karji namreč zelo neradi slišijo resnico in dokazovanje, kako brezstidno lažejo. Laž j e, da se danes na Jesenicah — izvzemši Humrove gostilne — smejejo ponesrečenemu socialno - demokratičnemu po-iskusu, res pa je, da so socialni demokratje dostojno nastopili, narodnjakarji pa po zizibambulsko. Število socialno-demokratičnih pristašev se je po nedeljskem, res surovem nastopu Humrove in Spitzer-jeve bande pod pokroviteljstvom gg. Trevna, Scbreya in dr. Kogoja pomnožilo in se vsak dan množi. Riamnža pa je bil ta shod le za liberalce in za N. D. O.
O. S.
Jeleniče. »Slovenec* od pondeljka kara jeseniške pristaše, češ, taktično ni bilo, »da ste vlekli z liberalno gardo* na nedeljskem shodu. Jeseniški klerikalci se pa hvalijo, da bi na tem shodu socialni demokrati «pozobali liberalce*, ko bi oni liberalcem ne pomagali. — Joj, trikrat joj — Sokoli jeseniški.
Strokovni pregled.
Delavci, pozor! Strokovno tajništvo za sto' vence delavske organizacije je sedaj v Šelenburgo-vej ulici št. 6/II (poleg glavne pošte). Prav tam so tudi lokali sledečih organizacij: zidarjev, kovinarjev, pekov, lesnih delavcev, tesarjev, čevljarjev, krojačev in tobačnih delavcev. — Tam se tudi v najkrajšem času otvori velika delavska Čitalnica in ■kupna biblioteka. — Kdor želi v delavskih zadevah pojasnil, obrne naj se na strokovno tajništvo, Selenburgova ulica 6/II.
Na Dnnaja se bije hud boj med mizarskimi pomočniki in velikimi mizarskimi firmami, v katerem se vedno še preliva olje. Dunajska mizarska zadruga je te dni dekretirala »deseturni delavnik*; s tem je seve izvršila novo provokacijo. Mizarski pomočniki W na 4 velikih shodih protestirali proti tej provokaciji, kajti da bi si kdaj mizarski delavci pustili vzeti sedanji težko priborjeni delavnik, na to ni niti misliti 1
Domače vesti.
— Zaupniki, ki so dobivali po voč komadov koledarja, so naprošeni, da odračunajo vsaj do konca tega meseca.
/	—	Blagor	jim,	ki	znajo	slepiti	sami sebe
tako kakor naši kranjski liberalci! Blagor jim, ki čutijo batine kakor božanje. Kadar jih bo hudič za lase vlekel s seboj na zadnjo postajo, si bodo Se domišljali, da plešejo polko z dekleti iz devete dežele. Kar so doživeli v nedeljo pod Oražen-Ribnikatjevim vodstvom na Jesenicah, je bil fiasko in optima forma in če imajo kaj oči v glavi, bi bili lahko spoznali, da so s pobalinskim nastopom izgubili Se tisto, kar bi si bili morda lahko rešili. Pa glejte! V »Narodu* lažejo sami sebi v pest, da se jim je dobro godilo in da so doživeli ne* beško slavo. Ali se je Oražnu pred recimo 12 leti kaj sanjalo o takih »slavah* P
— GrafekI občinski svet je sklenil, kakor poročamo na drugem mestu, resolucijo proti finančnemu načrtu ministra Bilinskega. Resolucijo je predlagal in vtemeljeval socialni demokrat sodrug Ausobsky, sprejeta pa je bila nujno in soglasno. Graški občinski svet ima nemško-nacionalno večino in poslanci te stranke podpirajo sedanjo vlado. Vendar niso mofli občinski svetovalci prezreti socialno-demokratičnih argumentov ter so glasovali za njihovo resolucijo. — Ljubljanski občinski svet je liberalen. Zupan Ivan Hribar je v državnem zboru član »Slovanske enote*, ki je v opoziciji proti sedanji vladi. Ljubljanski občinski svet bi z lažjo vestjo lahko protestiral proti vladnemu finančnemu načrtu kakor iraški. In ljubljanski občinski svet rad protestira. Sam dr. Triller je predlagal že toliko protestov, da se najbrža niti ne spominja vseh. Se« vod« je ilo vedno sa nacionalna vprašanja. Mislil
bi pa človek, da je za veliko večino ljubljanskega prebivalstva vprašanje novih davkov vsaj toliko važno, kolikor zadeva kakšne jezikovne nagajivosti. Gradec je mesto, kjer se baje še nekoliko ceneje živi. V Ljubljani je draginja taka, kakor da šteje 400.000, ne pa 40.000 prebivalcev. Naj se draginja vsled novih davkov še poveča, pa bo življenje neznosno. Kako naj se potem mesto razvija? Zato smo radovedni, če se bo kateri _ znanih občinskih protestantov spomnil, da bi v interesu mesta kazalo vsaj tako odločno protestirati proti nekim indirektnim davkom, kakor je protestiral graški občinski svet Pri nas pač ni socialnih demokratov v rotovški zbornici, ampak če noče dr. Triller, bi to lahko opravit tudi kak dr. O raže n ali pa Turk. Radovedni smo torej.
— Volitve za deželni nrad za pokojninsko zavarovanje prlvatnib uslužbencev imajo biti v nedeljo, 16. maja. Voliti imajo službodijalci in 8lužbojemalci. Ampak to bodo čudne volitve. Cela vrsta privatnih uslužbencev v Ljubljani sploh ne ve ničesar o njih, kajti vzorni ljubljanski magistrat je imel še te dni cel kupček naznanil zavarovanju podvrženih članov tukaj, tako da dotični člani niso vpisani, niso dobili volilnih dokumentov in ne bodo mogli voliti. Na ljubljanskem rotovžu so menda čakali, da bo »več naznanil skupaj*. Menda niti vedeli niso, da so že razpisane volitve in da pridejo vsled m agis tratne malomarnosti volilci ob svojo pravico. Če so bile volitve kje uradno razglašene, je tudi vprašanje. Sploh je pri nas čudna navada, da pošiljajo vsakovrstni zavodi, tudi oblasti in uradi, vesti, ki so v javnem interesu, nekaterim posameznim listom, kakor da bi vse občinstvo imelo dolžnost, brati prav tiste časopise, ki imajo simpatije dotičnih uradnikov. Malenkostno je pri nas pač vse, kar je oficielnega, od deželne vlade do zadnje občinice. Koliko bo neki še trajalo, preden se mišljenje tudi tukaj nekoliko modernizira ?
— Za celjski mestni mandat v štajerskem deželnem zboru kandidira na nemško-nacionalni podlagi šoštanjski fabrikant Hans Woschnagg, ki ga po pokvečenem imenu vsak otrok spozna na prvi hip za »bindišarja*. Celjski meščanski učitelj A is tri c h razpošilja sedaj štajerskim listom sledečo izjavo: »Gospod Hans Woschnagg, tovarnar v Šoštanju, nemški deželnozborski kandidat za mestni okraj Celje, je svoječasno nosil jugoslovansko sokolsko obleko in je telovadil v sokolskem društvu. Takrat se je pisal Vošnjak. Vsaka ne-sprotna trditev je zapeljevanje javnega mnenja in pripravljen sem vsak čas dokazati svojo trditev pred sodiščem.* — Gospod Aistrich je menda še med tistimi naivnimi ljudmi, ki mislijo, da je pri narodnjakarjih ideal in doslednost kaj več kakor prazna fraza. Mi se pa prav nič ne čudimo. Koliko Maierjev, Fischerjev, Mullerjev, Jagerjev je med Slovenci, koliko je Vošnjakov, Radkovilev, Vrečkv,o Dečkov, ki so Nemci! Arnošti Ghami so nekdaj organizirali »narodne delavce* po Ljubljani, zdaj pa Ernesti Chami ne razumejo »bindii*. čimbolj kričeča je narodnjakarija, temmanj ji verjeti. Bus-siness is bussiness!
— Štajerski zdravstveni saken za kmečke občine, za katerega so se posebno trudili socialni demokratje — sodrug Res el je bil poročevalec o njem v deželnem zboru — je sankcioniran. S tem zakonom se zboljša položaj distriktnih zdravnikov in je pričakovati, da preneha vsled tega občutno pomanjkanje zdravnikov na deželi in v goratih krajih.
Sodrngom v Pulju I
Volilci tretjega razreda v I. okraju! Pozivamo Vas, da glasujete kompaktno za sa-mostalno listo socialističnih kandidatov, katero Vam predlaga združena jugoslovanska in itali janska socialno-demokratična stranka.
Kandidatje so:
Josip Zlobez, pek;
Josip Perko vid, elektricist;
Erman Donagio, kovač;
Angel Butlgnoni, klesar.
Volilci!
Glasujte v soboto dne 15. In v nedelje, 16. msji
kompaktno za navedene kandidate, ki so izmed najboljših jugoslovanskih in italijanskih sodrugov v Pulju. Glasujte složno in s tem daste najboljši odgovor nesramnim napadom kapitalističnih podrepnih muh. Glasujte proti obema kamorama! Glasujte kot socialisti!
Socialistični Volilni odbor. Zadnje vesti.
Agrarna banka za Bosno.
Dnnaj, 12. maja. Danes dopoldne se je zopet sestal bosenski odsek državnega zbora. Položaj je jako napet. Resolucije kršč. socialcev se obračajo samo proti Burianu, one Jugoslovanov tudi proti Bienerthu. Prvi je govoril ministrski predsednik Bienerth eno uro in pol. Zagovarjal je vlado, češ, da je bil sklep ministrstva soglasen in da je ministrstvo pripravljeno nositi odgovornost; odgovornost pa leži tudi na parlamentu in na delegaciji, ki vladi ni dala nobenega merila glede na odvezo
bosanskih kmetov. Vlada je delala s stališča, da je ustanovitev agrarne banke brez dovoljenja bosenskega deželnega zbora nemogoča. Glede na pariteto naše države pri agrarni banki se vrše pogajanja, da bosta država in avstrijski kapital paritetno zastopana. Po Bienerthu je govoril krščanski so-cialec B i e 1 o h 1 a w e k, ki je napadel samo Buriana. Dvorni svetnik Vukovič je ostro napadal stališče avstrijske vlade. Stavil je resolucijo: 1. Vladi se izrazi nezadovoljnost. 2. Ustanovitev madžarske agrarne kanke je nezakonita in ničevna, ker je proti členu 3. bosenskega zakona z leta 1880. 3. Vlada se poziva, nobenemu načrtu bosenske ustave ne pritrditi, ki bi ne imel v sebi odveze kmetov iz bosenskih deželnih sredstev. — Popoldne je govoril Laginja, potem Aimann, ki je zopet zakrival Bienerthovo krivico. Poslanec sodrug Renner je omenjal, da je lahko, delati odgovornega človeka, ki ni navzoč in ki ga udarci ne bole. Odgovorna je avstrijska vlada, ki je dobila od zbornice nalog, pa ga ni izvršila. — Sylvester je vložil sledeči predlog: Vlada se poziva, naj poskrbi, da se predlože zakonodajnim zborom obeh državnih polovic čimprej zakonski načrti, ki določajo odgovornost skupnih ministrov.
Dunaj, 13. maja. Glasovanje v aneksijskem odseku o predlogih zaradi ogrske agrarne banke se pričakuje danes popoldne.
Proračunski odsek. Dunaj, 12. maja. V proračunskem odseku je imel daues trgovinski minister Weiflkirchner dolg govor. Dejal je, da proračunu ne more dati svojega značaja, ker ga je moral prevzeti od svojega predhodnika.
Lopnhinov prooes. Peterburg, 12. maja. Včeraj se je pričel proces proti bivšemu policijskemu ravnatelju Lopuhinu. Obtoženec se ne prizna krivega. Zandarski ritmojster Andrejev izjavlja, da je dobil v Parhu vtisk, da so socialni revolucionarji glede na Azeva verjeli samo Lopu-hinovim razkritjem. Čitajo se izjave Gerasimova, Ratajeva in Rečkovskega o delovanju Azeva, vsled katerega je prišlo mnogo socialnih revolucionarjev v zapor. Knez Svatopolk M irski j izjavlja, da je imel Lopuhin liberalno-zmerne politične nazore. Druge priče izjavljajo, da se je bavil Lopuhin, odkar je šel v pokoj, samo s privatnimi zadevami. S tem je zaslišavanje prič končano.
Stavka na francoski poiti. Pariz, 12. maja. Napovedana stavka poštnih in brzojavnih uradnikov in uslužbencev je izbruhnila. Sinoči je bil v hipodromu shod, katerega se je udeležilo več kakor 10.000 oseb in je sklenil takojšnjo stavko. Železničarji se bodo stavki pridružili. Sočasno je je bUshod lige za človeške pravice, na katerem je bilo nad 3000 ljudi. Socialistična poslanca Presensč in Sembat sta ostro napadala vlado. Shod je sprejel resolucijo, ki obsoja odpuščanje poštnih uradnikov. Vojni guverner je dal nalog, da se v slučaju stavke električarjev dodeli vojake vsaki električni postaji. Vojni minister je ukazal, da ostanejo polki, ki so se imeli odpeljati na strelne vaje, v Parizu. Od jutra so skoraj vsi poštni uradi vojaško zasedeni.
Pariz, 13. maja. Vlada se trudi z razširjanjem vesti, da stavka poštnih uslužbencev ne prizadeva nobenih težav v prometu in da stavka samo malo število uslužbencev v Parizu. Te vesti ne odgovarjajo resnici. Vlada izkuša nadomeščati stavkajoče z vojaki, s katerimi se pa ne da opravljati redna služba. Iz Lyona, Bordeau in Marseille so tukaj vesti, da se stavka tudi tam. Belgijska poštna društva imajo danes v Bruselju zbor, na katerem se posvetujejo, če bi se pridružili francoski stavki.
Društvene vesti.
: V Idrijo! V podružnici »Unije* avstrijskih rudarjev v Idriji se vrSi dne 15. maja ob 9. uri zvečer javno predavanje. Predava prof. dr. Dragotin Lončar o predmetu: Početki socialnega življenja.
: Delavska tlskovns drožba v Ljubljani je opustila svoj lokal na Dunajski cesti ter se je preselila v Šelenburgovo ulico 6/H, kjer so skupni lokali. Prosimo, da se to vzame na znanje. — Uredništvo in npravnistvo »Naprej* je sedaj tudi v Šelenburgovej ulici 6/II.
Shodi.
Shod zidarjev bo v nedeljo 16. maja pri Levu. Prosi se, da zaupniki čvrsto agitirajo za obilno udeležbo.
Jesenioe. v nedeljo 16. maja se vrši velikanski shod delavcev v prostorih gostilne pri Jelenu. Dnevni red: 1. Narodnost in delavstvo. Soc. demokracija in N. D. O. 2. Novi davki. — Poročala bodeta sodr. Anton Kristan in Ivan Kocmur.
Nizke cene! Velika snknena zaloga 1
Priporočljiva slovenska trgovina za molko ln iensko blago pri	6a-S6
sv. Cirilu in Metodu
IjabljiM, £ingctj(V( ulice 1,
Kaši« Čitateljem priporočamo, da ge ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
F»t<»graf [j. |^ren)a ^
^8 bjtibljar)«; ^otfeira ca$ia 2% ^
se priporoča	12—8
« za Vsa V to stroHo spadajoča dela.
« Cn ■ ii, . t Povečane slike navadne in
>pcciailtcta.v barvah po najnižjih cenah. ^
^ Pri legitimacijah 25% popusta.
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi ■odnijskl cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepDih ur, kakor tudi zlatih in »rebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	62—25
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
nlioa Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
M:nm (.( ( i:(iiccci nirci ci m o
m za
Bogata zaloga Čevljev vseh velikosti in po različnih cenah. Edino nogi odgovarjajoče pravilno obuvalo znamke F. L. P.
12—5
.5.
tSkUni/ti. sVaCert &riyo dvbn>. nvneal/ivcpoic—" *
rSimonž
* Qk*fani VG> UoinnAu^Hndg
k strojem za žične žeblje
(Orahtstiftenmaschineneimichter)
se sprejmo v stalno delo. m&ma Dela se v akorda.
Ponudbe sprejema uprava našega lista.
Krasno
pomladansko zalogo mod* nega blaga za gospode ln dame, priporoča:
Ljubljana
Mestni trg štev. 19.
104-59
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnon‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45—12
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, L t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celniloid-ovratniki, prsa ln manšete.
Nizke cene
Telefon it. 177
L. Tomažič
zaloga piva
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško in : češko pivo :
	lami		
	LSI		S
Ul=]c=£r=Jr=zJi
■2i=Pr=rJr-
35
letni velik uspeh!
54-24
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-gokrat odlikovano =====
želodčno tinkturo
lekarna Picoolia
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
\r=ir=Jr=Jn=in=)n=]r=Jr=Jr.
!
8
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah	24—18
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in '....—	dečke,	žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ..
J • Grobelnik;, I*j ubij ana
Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal *
svojo mannjakturno trgovino na drobno, prod škofijo žte». t.
Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schrollovi Sifoni Čisto platno.
Namizno perilo in
robci,	10—10
Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah ■okno aa molke obleke in po* Trtnike
že od K 2*-— naprej do najfinejših vrst.
Velika zaloga preprog, zaves, garnitur
in odej.
Prodno nakupite letnega blaga, blagovolite ii ogledati mojo Toliko, na boto lalolono zalogo In pa labtevajte moroe. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro!
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški trg
v Cjubljani
Telefon itev. 168.
Telefon, itev. 108.
priporoča »voje
izborno pivo v sodcih ln steklenicah
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
68—1®
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Karti
Tilka Iv. Pr, Lampret t Kranja.