republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
42. IZREDNA SEJA
(18. julij 2013)
J» # ^	% \ \
\\
| 1 | P X 5
_ m P
| s i # 5 #
# ¡r *
^mtniao^"*
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 42. izredna seja (18. julij 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/41. izredna seja
DNEVNI RED 42. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O DAVKU OD SREČK (ZDavS), EPA 1280-VI
2.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH (ZST-1B), EPA 1304-VI
3
DZ/VI/37. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................5
1.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O DAVKU OD SREČK (ZDavS), EPA 1280-VI....................................................................................................5
ALOJZ KOVŠCA..........................................................................................................................5
BOJAN STARMAN.......................................................................................................................6
MATEJA VRANIČAR....................................................................................................................6
MARIJA PLEVČAK......................................................................................................................7
JOŽEF HORVAT...........................................................................................................................7
ALEKSANDRA OSTERMAN........................................................................................................8
IVAN GRILL..................................................................................................................................9
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................9
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................10
2.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH
IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH (ZST-1B), EPA 1304-VI...........................10
BRANKO ŠUMENJAK...............................................................................................................10
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................11
DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................11
IVA DIMIC...................................................................................................................................12
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................12
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................13
MIRKO BRULC...........................................................................................................................14
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................14
JAKOB PRESEČNIK..................................................................................................................15
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................15
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/41. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
42. izredna seja
18. julij 2013
Predsedujoči: Janko Veber.......................
Seja se je začela 18. julija 2013 ob 14. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 42. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci -tokrat je seznam nekoliko daljši: gospa Polonca Komar, mag. Katarina Hočevar, gospa Jasmina Opec, gospa Sonja Ramšak, gospa Alenka Jeraj, gospa Mateja Pučnik, gospod Mihael Prevc, gospod Roberto Battelli, mag. Marko Pogačnik, mag. Andrej Šircelj, gospod Andrej Čuš, dr. Vinko Gorenak, gospod Marijan Pojbič, gospod Robert Hrovat, mag. Štefan Tisel, gospod Franc Breznik, mag. Andrej Vizjak, gospod Jože Tanko in gospod Jani Möderndorfer. Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta in predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 42. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 17. julija 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje o dnevnem redu, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 54 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 42. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O DAVKU OD SREČK.
Državni svet je na 2. izredni seji 17. julija 2013 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o davku od srečk.
predsednik Državnega zbora
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Alojzu Kovšci.
ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!
Obrazložitev zahteve Državnega sveta, da ta cenjeni zbor še enkrat odloča o zakonu, ste prejeli na klop, zato vam je ne bom prebiral, ampak dovolite le nekaj besed, s katerimi bi rad obrazložil našo voljo oziroma naš razmislek o samem zakonu. Najprej bi rad povedal, da Državni svet nikakor ni želel nagajati s svojo odločitvijo in da odločitev Državnega sveta nima ideoloških oziroma pozicijsko-opozicijskih zadnjih namenov. Gre za tehten premislek o tem, kakšne posledice utegne ta zakon kot element inštrumentov za reševanje nekega požara na eni strani povzročiti na drugi strani. Želeli smo, da ta cenjeni zbor še enkrat premisli o načinu, na katerega se želi tu poseči v neko dogajanje, v neko družbeno sfero, financiranje nekih organizacij, in pretehtati na eni strani pozitivne posledice na proračun Republike Slovenije, na drugi strani pa negativne posledice za tiste organizacije, ki se iz sredstev, pridobljenih s prodajo srečk, financirajo.
Naše mnenje je, da gre tu za izrazito negativno sorazmerje. Sicer Državni svet ne nasprotuje obdavčitvi srečk oziroma ne nasprotuje obdavčitvi sreče, kot je to gospod minister na naši plenarni seji razložil, vendar menimo, da tu ne gre za obdavčitev sreče, ampak gre za obdavčitev volje, da bi nekdo srečo poskušal poiskati. Gre preprosto za to, da bi zakon bil nevtralen do prirediteljev in nevtralen do uporabnikov sredstev, če bi bila obdavčitev izpeljana tako, da bi bili obdavčeni dobički oziroma da bi bila obdavčena sreča. Tukaj obdavčujemo tudi tiste, ki sreče ne bodo dobili, ampak jo zgolj želijo kupiti oziroma zgolj želijo biti udeleženi v iskanju sreče. Zakon bo imel dosti večje posledice za organizacije, ki se financirajo, zaradi krize, v kateri se trenutno nahajamo. Vsak gospodarstvenik ve, da dvig cene za 10 % v takih pogojih pomeni zelo velik upad prodaje. To je treba gledati tudi v luči ponudnikov internetnih iger na srečo, ki so veliko cenejše in so dobitki veliko večji.
5
DZ/VI/37. izredna seja
Menimo, da zakon, tako kot je zamišljen, ne bo imel pozitivnega učinka, efekti bodo pa trajni, in zelo težko bo nadomestiti tisto izgubo, ki jo bodo invalidske, športne in humanitarne organizacije zaradi tega zakona utrpele. Zmotna je trditev Ministrstva za finance, da promet prirediteljem iger na srečo raste. To pa zaradi tega, ker vam je bila predstavljena zgolj ena časovna sekvenca, in sicer leto 2012, ko je zaradi izrednega dohodka, zaradi tiste sedmice, ki toliko časa ni bila izžrebana, promet skokovito narastel. Promet, če pogledate daljši časovni trend od leta 2004 oziroma 2005 do leta 2013, se konstantno vrti okrog 14 milijonov. Večji je bil zgolj leta 2008 in leta 2012, in to ravno zaradi vzroka, ki sem ga navedel. Drugače je pa razmerje med igrami na srečo, med loterijskimi listki in med tistimi stavami, ki se izvršijo po elektronski poti, čedalje bolj v škodo prodanim srečkam in čedalje bolj v korist elektronskim igram, ki so dosti bolj zasvojljive, kot so igre na srečo s srečkami.
Ob tem gre opozoriti na dejstvo, da ravno pri internetnih ponudnikih iger na srečo slovenski ponudniki že dlje časa in konstantno izgubljajo tržni delež. Pred nekaj leti sem ravno na tem zboru opozarjal, da bi zakonodajalec moral preprečiti popolnoma nenadzorovano odtekanje denarnih sredstev preko meje tujim ponudnikom, in takrat mi je bilo zagotovljeno, da se na tem dela. Zgodilo se pa ni še nič. V dandanašnjem času slovenski ponudniki obvladujejo zgolj še 10 % internetnih iger na srečo. Vse ostalo je v tujih rokah.
Spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat apel - premislite o tem, kolikšne pozitivne učinke in kolikšne negativne učinke bo ta zakon imel. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Zahtevo je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Besedo za predstavitev poročila odbora dajem predsedniku gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 64. nujni seji dne 18. 7. 2013 obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o davku od srečk, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 16. seji dne 11. 7. Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Državnega sveta z dne 17. 7. 2013, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 7. 2013 ter mnenje Vlade z dne 18. 10. 2013. Seji odbora so prisostvovali predstavnica Zakonodajno-pravne službe, državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Mateja Vraničar ter predstavniki FIHO. Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju poudarila, da se do vsebinskih razlogov, ki jih izpostavlja
Državni svet in so navedene v zahtevi za ponovno odločanje, glede na svojo pristojnost ne opredeljuje. V razpravi je članica iz vrst koalicijskih poslanskih skupin zakon podprla in menila, da so argumenti Vlade verodostojni. Ob tem je izpostavila, da je treba spremljati izvajanje zakona in njegove posledice za organizacije, ki se financirajo iz teh dejavnosti. V razpravi je predstavnik FIHO na kratko ponovno predstavil argumente proti sprejetju zakona.
Odbor je po razpravi z večino glasov vseh članov, 11 za in 4 proti, sprejel naslednje mnenje: Zakon o davku od srečk je ustrezen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za obrazložitev mnenja Vlade kot predlagateljice zakona dajem besedo državni sekretarki Ministrstva za finance mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Kot smo navajali že v času sprejemanja zakona, je cilj uvedbe davka od srečk predvsem javnofinančni. V pogojih, ko moramo zaradi zaostrene javnofinančne situacije oblikovati kombinacijo ukrepov za konsolidacijo javnih financ in ko z različnimi ukrepi posegamo tako na prihodkovno kot na odhodkovno stran proračuna, je pomembno, da v postopku odločanja preverimo tudi davčno breme posameznih dejavnosti. Pri tej preučitvi sta bili kot dejavnosti, kjer obstoji možnost za enakomernejšo porazdelitev bremena konsolidacije, izpostavljeni področji finančnih storitev in igralništva. Že lani je bil sprejet Zakon o davku na finančne storitve. Tokrat udejanjamo še lanskoletno napoved, da bomo s posebnim prometnim davkom obremenili tudi prodajo oziroma nakup loterijskih srečk.
Cilj zakona je, da tudi ta dejavnost prispeva svoj delež k prizadevanjem za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja. Predlagani zakon neposredno ne posega v sistem financiranja športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij, saj je ta določen z Zakonom o igrah na srečo. Določa le obdavčitev nakupa srečk za udeležbo v klasičnih igrah na srečo. Kako bo to vplivalo na obseg davčne osnove za obračun koncesijske dajatve, je nemogoče natančno napovedati, saj bodo prireditelji sami v skladu s svojo poslovno politiko določili, kolikšen del davčne obremenitve bodo prenesli na kupca srečke in koliko ne. Pri oceni finančnih posledic je predlagatelj predvidel določeno zmanjšanje vplačil zaradi uvedbe novega davka in negativne učinke na nekatere druge prihodke ter posredno ocenil vpliv na vse deležnike v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo. Pri tem je predlagatelj uporabil podatek o cenovni elastičnosti povpraševanja, - minus 0,7 -, ki ga navajajo študije za primerljive igre na srečo. Za igre na srečo velja, da v času krize
6
DZ/VI/37. izredna seja
ljudje ne prenehajo z igranjem, temveč se še bolj množično odločajo zanje.
Zanemarljivi niso niti podatki o poslovanju prirediteljev in nevladnih prejemnikov sredstev iz koncesij. V zadnjih letih, vsaj od leta 2010 dalje, se kaže trend zviševanja vplačil in trend zviševanja koncesijskih dajatev, ki jih prejmeta obe krovni fundaciji za športne oziroma invalidske in humanitarne organizacije. V letu 2012 je bil skupni znesek prejetih koncesij za obe organizaciji preko 32 milijonov, v letu 2011 preko 28 milijonov, v letu 2010 približno 27 milijonov, v letu 2009 pa celo nekaj več. Glede ugodnejše ponudbe ponudnikov klasičnih iger na srečo, vključno z internetnimi ponudniki, ki ne bodo zavezanci za nov davek od srečk, pojasnjujemo, da problematika nelegalnih prirediteljev iger na srečo ne more biti predmet tega zakona in se rešuje na ravni sistemske ureditve iger na srečo v okviru sprememb Zakona o igrah na srečo, ki je v pripravi. Prireditelji brez ustrezne koncesije skladno z našo zakonodajo niso legalni in se jih skuša čim bolj omejevati in sankcionirati. V zadnjem obdobju je nadzor nad njimi še dodatno poostren.
V zvezi s predlagano obdavčitvijo dejavnosti na izhodu pojasnjujemo, da je dejavnost na izhodu že obdavčena z davkom od iger na srečo, pri čemer je davčna osnova določena drugače, saj predstavlja vrednost prejetih vplačil, zmanjšano za vrednost izplačanih dobitkov, zato bi bili tudi pričakovani učinki ob znatnejši dodatni obremenitvi nižji. Prav tako bi bilo ustavno sporno prireditelje klasičnih iger na srečo obremeniti z višjim davkom od dohodkov pravnih oseb, kar predlaga Državni svet. Ravno tako so obdavčeni tudi dobitki od klasičnih iger na srečo po enotni stopnji 15 %, prihodek od tega davka pa pripada proračunom občine. Zato dodatna obremenitev dobitnikov klasičnih iger na srečo po našem mnenju ni ustrezna alternativa predlaganemu zakonu glede na cilje, ki jih z njim zasledujemo.
Menimo, da je doseganje konsolidacije javnih financ pomemben element za reševanje krize, ki je prizadela vse dejavnosti, zato predlagamo, da predlog zakona pri ponovnem glasovanju podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije je uvedbo davka na srečke podprla in se tudi po proučitvi argumentov Državnega sveta proti uvedbi nismo premislili. Res je, da gre za uvedbo popolnoma novega davka, vendar ta davek ni zrasel na zelniku finančnega ministra ali Vlade kar čez
noč. Gre za besedilo, ki je bilo pripravljeno že v prejšnji vladi, in mislimo, da je bilo dovolj časa za podrobno pripravo pripomb. Povsem logično je, da si novih davkov nihče ne želi, smo pa v takšnih časih, ko je treba uvajati neke ukrepe, ki predstavljajo dodatni vir financiranja državnega proračuna. Tukaj ne gre, poudarjam, za obdavčitev dobrin, ki bi pomenile nujno preživetje. Nikakor ne. Če bi šlo za to, potem v naši poslanski skupini tega ne bi podprli. Konkretno ta davek predstavlja obdavčitev želje po sreči, obdavčitev prostočasne dejavnosti, ki po večini predstavlja manjše zneske. Da bi, kot zagovarjajo državni svetniki, uvedba tega davka pomenila tolikšen upad nakupa srečk, pomenila ogroženost organizacij, ki se s tem ukvarjajo, v tolikšni meri, da je vprašljivo njihovo delovanje in celo njihov obstoj, nikakor ni možno verjeti. Morebiti se bo delež iskalcev sreče malce znižal, kar pa še ne ogroža rušenja, sploh pa ne porušenja modela financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Razlogi, na katerih sloni odločitev Državnega sveta, so po naši oceni izjemno plehki in prenapihnjeni, zato jih v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije ne moremo podpreti in bomo zakon ponovno podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovana predstavnika Državnega sveta, spoštovana državna sekretarka!
V Državnem svetu je bil izglasovan odložilni veto na sprejeti Zakon o davku od srečk, zato danes ponovno odločamo o tem zakonu. V Novi Sloveniji navedenega zakona doslej nismo podpirali in ga tudi danes ne bomo podprli, in sicer iz naslednjih razlogov. Zakon o davku od srečk je ukrep, ki je primarno namenjen zviševanju javnofinančnih prihodkov. Iz obrazložitve Vlade je razvidno, da je v letu 2013 iz tega naslova pričakovati 7,3 milijona evrov dodatnih proračunskih prihodkov, v naslednjem letu pa 10,1 milijona evrov. Predmet obdavčitve so srečke od klasičnih iger na srečo. Davčno osnovo predstavlja prodajna cena srečke, davčna stopnja je 10 %. Koncesijo za prejemanje klasičnih iger na srečo imata v Sloveniji le dve družbi, in sicer Loterija Slovenije in Športna loterija. Ob tem v Novi Sloveniji izpostavljamo problem spletnih iger na srečo, ki so vedno bolj razširjene, jih pa ta zakon ne zajema. Tukaj želimo poudariti predvsem tuje ponudnike oziroma providerje spletnih iger na srečo.
Res je, da se je zakon pripravljal v času prejšnje koalicije, vendar se je Poslanska skupina Nove Slovenije od njega vedno bolj distancirala, ko smo ugotavljali, da je v danih okoliščinah težko davčno zaobseči tudi spletne igralce iger na srečo. Trdimo tudi, da bomo v
7
DZ/VI/37. izredna seja
primeru današnje ponovne potrditve Zakona o davku od srečk beležili porast številnih spletnih igralcev iger na srečo, ki jih, kot že rečeno, pričujoči zakon ne doseže. V primeru tega zakona gre za parcialno, predvsem pa premalo domišljeno rešitev. Organizatorji spletnih iger na srečo se še vedno učinkovito izogibajo nadzoru in tudi vsem oblikam davščin. Te vrste iger na srečo bi morale biti prvi cilj obdavčitve, saj prav spletne igre na srečo mnogo bolj kot klasične ustvarjajo zasvojenost, zlasti med mladimi. Po pogovorih s priznanimi strokovnjaki s področja psihološkega	svetovanja	otrokom,
mladoletnikom in staršem si ne delamo iluzij, da bo Zakon o davku od srečk zmanjšal število igralcev iger na srečo. Morda le v zelo kratkem obdobju po uveljavitvi zakona. V daljšem opazovanem obdobju zakon ne bo imel učinka na zmanjšanje števila igralcev, povečal pa se bo delež spletnih igralcev. Spletne igre na srečo, kot rečeno, niso predmet tega davčnega zakona.
Izključno nadaljnjemu poglabljanju krize lahko pripisujemo povečano zanimanje za igre na srečo, še posebej na spletu. Poglabljanju krize lahko pripišemo tudi porast poseganja po alkoholu in drugih sredstvih omame, kar pa ni tema današnje razprave. Vse našteto je lahko dobro za polnjenje državnega proračuna, a pogubno za družbo. V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni zaradi pričakovanega izpada priliva humanitarnim, invalidskim in športnim organizacijam. Na predlog tega zakona smo poslanci prejeli opozorilo omenjenih organizacij, fundacij in društev, ki se financirajo iz koncesijskih dajatev od klasičnih iger na srečo. Vsi ti subjekti opozarjajo na možnost večjega zmanjšanja sredstev za njihovo financiranje. Soglašamo z nekaterimi od navedenih organizacij, da bi bilo morda bolje razmisliti o dodatni obdavčitvi končnih dobitnikov. V Novi Sloveniji se zavedamo pomena delovanja humanitarnih organizacij, zlasti močno razvejane organizacije Karitas, človekoljubne organizacije, ki v času gospodarske krize veliko pripomore k blaženju posledic socialnih stisk. Humanitarne organizacije so odigrale v tem pogledu, to si upamo reči, večjo in pomembnejšo vlogo kot državne institucije. Njihova prednost je v tem, da je pomoč prišla hitro in na način, kot so jo uporabniki potrebovali - v obliki hrane, šolskih potrebščin, plačila položnic itd. Gospodarska kriza je povečala delež socialno ogroženih, in ne podpiramo nikakršnega zmanjševanja sredstev za te namene. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije pozdravljamo odločitev Državnega sveta, zato Zakona o davku od srečk danes pri ponovnem odločanju ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Aleksandra Osterman bo predstavila stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS):
Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Na zahtevo Državnega sveta bomo danes tu ponovno odločali o Zakonu o davku od srečk. Poslanke in poslanci Poslanske skupine Pozitivna Slovenija smo ta zakon že podprli. Ponovno bom začela s poudarkom, da je bil Zakon o davku od srečk v Državnem zboru predstavljen že ob načrtovanju in sprejetju proračunov za leti 2013 in 2014. Ta davek je bil predviden kot redni proračunski prihodek že ob sprejetju proračuna, predvideli pa smo ga tudi v programu stabilnosti, ki je, kot veste, bil predmet priporočil Evropske unije, in v rebalansu proračuna za letošnje leto, ki smo ga potrdili na zadnji, 16. redni seji Državnega zbora.
Spoštovani, če povem še drugače, se o tem davku govori že od jeseni leta 2012. Uvedba kateregakoli davka je vedno stvar polemike in razprave. Še nisem slišala, da bi katerikoli davek bil sprejet z odobravanjem in vsesplošnim sprejemanjem. To je razumljivo, je pa na tem mestu treba tudi poudariti, da je davek od srečk verjetno eden tistih, ki na gospodarsko rast ne bo imel vpliva. Sicer je poglavitni cilj davka zagotoviti nov vir financiranja državnega proračuna, a ima uvedba tega davka tudi pozitiven posredni cilj -preprečevanje zasvojenosti z igrami na srečo. Zasvojenost, ki je v porastu, je še posebej zaskrbljujoča v populaciji med mladimi ljudmi. Vemo, da vsaka zasvojenost povzroča socialno in predvsem finančno breme vsake družbe. Vsi, ki so se kdaj srečali s tem problemom, bodo vedeli, o čem ta hip govorim, in verjamem, da me bodo pri tem podprli.
V letu 2013 bo imel zakon za posledico neto višje prihodke državnega proračuna za 7,3 milijona evrov in 10,1 milijona evrov v letu 2014 - do konca leta 2014 za 17,4 milijona evrov. Med javno obravnavo so se pojavila mnoga vprašanja glede negativnih posledic uvedbe omenjenega davka. Glasne pomisleke sta izrazila predvsem FIHO in FŠO, katerih glavni vir financiranja izvira ravno iz iger na srečo. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija smo te pomisleke obravnavali z vso skrbnostjo. Če citiram svojega poslanskega kolega: "Socialni dumping ni zaščitni znak Pozitivne Slovenije." Sem sodijo tudi invalidske, humanitarne in športne organizacije. Pristojnemu ministrstvu smo med javno obravnavo naročili dodatne in poglobljene študije predvsem glede vpliva davka na samo povpraševanje, ki je ob občutni spremembi imelo za posledice nižje prihodke obeh organizacij, FIHO in FŠO. Kot smo že ob predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, so nas ocene in argumenti pristojnega ministrstva dovolj prepričali, da smo Zakon o davku od srečk podprli. Se pa strinjamo in celo podpiramo in pozivamo pristojno ministrstvo, da od uveljavitve zakona vsaj do konca leta skrbno spremlja morebitne nepričakovane vplive
8
DZ/VI/37. izredna seja
uvedbe davka in po potrebi predlaga spremembe.
Spoštovani! V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo Zakon o davku od srečk podprli. Podprli ga bomo zato, ker verjamemo ocenam, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo, ocenam, ki so utemeljene na realnih vhodnih podatkih in ne domnevah, kaj bi bilo, ko bi bilo. Od ministrstva pa, kot že rečeno, pričakujemo takojšnje ukrepanje ob kakršnihkoli nepredvidenih vplivih uvedbe davka od srečk. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Ivan Grill bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
IVAN GRILL (PS SDS): Prav lep dober dan vsem skupaj!
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga tega zakona tudi sedaj ne bomo podprli. S tem zakonom se obdavčujejo srečke, ki zadanejo, prav tako pa tudi tiste srečke, ki ne zadanejo, kar pomeni, da se obdavčuje tako srečo kot tudi nesrečo za tiste, ki kupijo srečko. Ta davek je tipično fiskalnega značaja. Sicer lahko pomeni več prihodkov, vendar pa ima tukaj določene pomanjkljivosti, še posebej takrat, ko se zaradi davka lahko zmanjša povpraševanje. Pričakovati je, da bosta dve ključni organizaciji, Športna loterija in Loterija Slovenije, prevalili celoten davek na potrošnika, na igralca, ki kupuje srečo. Glede na to, da je veliko večja verjetnost, da kupec srečke ne zadane, se s preostankom denarja, ki se na ta način ustvarja, financirajo invalidske organizacije in druge humanitarne ter športne organizacije.
Tukaj je v bistvu tudi ta nevarnost zakona, da bo zaradi uvedbe tega davka manj denarja za invalide, manj denarja za športnike in tudi manj denarja za druge humanitarne organizacije. Če bo temu tako - poznavalci tega področja opozarjajo, da se bo to zagotovo zgodilo -, potem bo treba ta denar, ki bo manjši, nadomestiti iz drugih virov - iz proračuna oziroma iz nekega drugega davka. To bi pomenilo, da s tem davkom na srečo nismo dosegli prav ničesar. Pomenilo bo, da bodo humanitarne in invalidske organizacije financirane od drugje ali pa se jim bo zmanjšal finančni vir, zmanjšale se bodo njihove finance, in zaradi tega bodo v slabšem socialnem položaju. To je negativno in na to je treba biti še kako pozoren. Prav tako je treba biti pozoren tudi na konkurenčnost, saj bodo lahko potrošniki zaradi tega davka raje kupovali srečo v sosednjih državah ali pa preko spleta. Znano je, da že dolgo časa obstajajo različne rešitve, kako nadzorovati spletne igre na srečo, vendar za to žal do danes še nismo našli ustreznih rešitev, kar pomeni, da imajo spletne igre na srečo določeno prednost, in glede na to, da so organizirane mednarodno, to zanje pomeni
konkurenčno prednost in istočasno pomeni to odliv v druge države. Med drugim tudi v davčne oaze, kjer imajo prireditelji takšnih iger na srečo največkrat tudi svojo bazo oziroma sedež.
Vse navedeno pomeni veliko nevarnost, ki jo ta davek prinaša, in ne bo dosegel želenega cilja, zato tega zakona v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATJAŽ HAN (PS SD): Predsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi, predstavniki Državnega sveta!
Vlada je pri predlogu Zakona o davku od srečk zasledovala en cilj - da se s spremembami doseže prispevek h konsolidaciji javnih financ na način, ki bo v najmanjši meri administrativno obremenil tako prireditelja klasičnih iger na srečo kot tudi davčno upravo. Nedvomno je, da državni proračun potrebuje nove vire financiranja. Jasno je, da noben dvig ali nov davek ne more biti priljubljen. Vendar menimo, da je davek vezan na nakup srečke po enotni davčni stopnji 10 % njene vrednosti, nekaj, kar moramo v tem trenutku sprejeti, če na drugi strani ne želimo krčiti sredstev za investicije, in za nas socialne demokrate najbolj pomembno - za socialne transfere, javno zdravstvo in javno šolstvo. Predlagani zakon bo tako povečal prihodke državnega proračuna za cca 7 milijonov evrov.
Socialni demokrati smo slišali pripombe dela stroke in tudi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Fundacije za šport ter tudi opozorila prirediteljev iger na srečo. Kot smo že poudarili, bomo budno spremljali dogajanje, ki ga bo povzročila uvedba davka, še posebej v luči dejstva, da je prodaja srečk za igre na srečo temeljni vir za financiranje dveh pomembnih fundacij s splošnimi družbenimi cilji v naši državi. Če bi se izkazalo, da bo uvedba tega davka zaradi zmanjšanja prihodkov teh fundacij v fiskalnem pogledu povzročila več škode kot koristi, dajemo zavezo, da bomo temu primerno reagirali in ukrepali. Da so kritike in bojazni o tem, kako bo ta davek povzročil upad iskanja sreče, prevelike, kaže tudi vladna analiza, ki pravi, da v času krize ljudje ne prenehajo z igranjem, ampak se zanj odločajo celo večkrat.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo Zakon o davku od srečk ponovno podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
9
DZ/VI/37. izredna seja
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, kolegice in kolegi, predsednik Državnega zbora, predstavnici Vlade!
Prejšnji teden je Državni zbor ob ostrem nasprotovanju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in tudi jasno izraženi nepodpori ene od koalicijskih strank s skromnimi 41 glasovi izglasoval Zakon o davku od srečk. Včeraj je Državni svet, poudarjam, soglasno izglasoval veto na ta zakon. Danes se poslanke in poslanci Državnega zbora ponovno odločamo o uvedbi tega zakona, zato mi dovolite, da vas ponovno spomnim na nekaj močno upravičenih razlogov, zakaj Zakon o davku od srečk danes v Državnem zboru ne dobi podpore oziroma ga zavrnemo. Kot so ugotovitve Državnega sveta popolnoma pravilno povzete, gre pri tem davku za eno in edino stvar - za polnjenje državnega proračuna, za polnjenje državne malhe in nič drugega. V Slovenski ljudski stranki smo že v lanskem letu tudi kot koalicijski partnerji opozarjali našo takratno vlado, ki je pripravljala podoben zakon, da dodatno obdavčevanje Loterije Slovenije in Športne loterije nima smisla, saj bi s tem zmanjšali finančna sredstva za invalidske organizacije, za športne organizacije in za humanitarne organizacije. To opozorilo danes dajemo tudi vam v enaki meri ali pa še večji, spoštovani koalicijski partnerji in Vlada.
Poleg tega se je Vlada priprave tega zakona o srečkah očitno lotila zelo po domače in brez ustreznih izračunov o posledicah tega novega zakona ali pa posledic izračunov, ki so jih dajali drugi, ni upoštevala. Tega žal ni upoštevala niti pri DDV niti pri ostalih zadevah, kot so sodne takse itd. Menda se pripravljajo novi davki, vinjete, potem nepremičnine, krizni davek in ne vem, kaj še vse. To ne pelje naprej. Dejstvo je, da bi novi davek igralce na srečo definitivno preusmeril k tujim spletnim ponudnikom, s tem pa bi se zmanjšal dohodek našim neprofitnim organizacijam, na kar vsi opozarjajo. Z drugimi besedami, spoštovana Vlada, denarja za plačilo srečk v Sloveniji ne bo z novim davkom nič več, kvečjemu manj. Če upoštevamo, da se poleg stroškov podjetij preostali denar od plačila razdeli na dobitke, davščine, financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, ki od nečesa morajo živeti, bo novi davek povzročil, da bo treba financiranje teh organizacij zagotavljati iz drugih proračunskih virov.
Počasi se boste morali tudi vi, spoštovana vlada, ki s takšno lahkoto povečujete davke enega za drugim, počasi se boste res morali, poudarjam še enkrat, naučiti, da ne morete imeti tega, kar smo včasih na kmetih rekli: "Grünta in še 500 iz grünta." Ali grünt ali 500 - oboje ne gre. Tam, kjer vzameš, nastane luknja, in to luknjo je treba spet napolniti, vendar je problem, da je luknja še večja, kot je tisto, kar si vzel ven. Treba bo, če hočete kaj spremeniti, finančno stanje v tej državi, nehati razmišljati, kaj vse bi še ljudem vzeli, in zmanjšati porabo države, pa ne na
račun investicij, ampak za tekoče stroške. Verjamem, da bomo zakonu obrnili hrbet vsi tisti, ki smo to govorili, napovedali in tudi naredili v prejšnjem tednu. Potem bo zadeva v skladu z duhom našega blaženega Antona Martina Slomška, ki je dejal: "V besedi resnica, v dejanju pravica."
V	Slovenski ljudski stranki ga ne bomo
podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na ponovno odločanje o Zakonu o davku od srečk. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav, hkrati pa vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora - 46 ali več.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 19.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 19.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH.
Državni svet je na 2. izredni seji 17. julija 2013 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Branku Šumenjaku.
BRANKO ŠUMENJAK: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovani predstavniki Vlade!
V	imenu Državnega sveta želim v najkrajšem možnem času predstaviti razloge za to, da smo na včerajšnji seji zahtevali ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah. Pri tem nas je vodilo predvsem sledeče. Iz sprejetega Zakona o sodnih taksah smo zaznali predvsem tisto, kar nas je najbolj spodbudilo, da smo se tako odločili - omejevanje sodnega varstva, in sicer kot človekove in ustavne pravice. V teh težkih in kritičnih razmerah, ki ljudem vedno bolj zategujejo pas, nas je spodbudilo tudi to, da je cilj in predvsem osnovni namen tega zakona polnjenje državnega proračuna. Gre za tako imenovano, bi lahko rekli, pritajeno obdavčevanje.
Naslednja stvar, ki iz zakona ni razvidna, je nesorazmernost med taksami in storitvijo. Med sodno storitvijo in taksami bi
10
DZ/VI/37. izredna seja
moralo biti določeno sorazmerje. Sorazmerje je porušeno že v tem, ko je v zakonu predvideno, da je glede na višino sporne zadeve, ko se odloča, ne vem, o višini sredstev v sporni zadevi, sodna taksa različna ne glede na to, ali je v tej sodni taksi oziroma v tej sodni storitvi bilo to odločeno v kratkem ali daljšem času, ali je bila opravljena storitev dražja ali je bila cenejša. Potem je nesorazmernost med samimi sodnimi taksami, med posameznimi sodnimi taksami, ki smo jo zaznali. Zato Državni svet ugotavlja, da ta zakon nikakor ni namenjen temu, čemur bi moral biti, in sicer, da bi se ljudje, ki so se prisiljeni pravdati, lahko pravdali, ampak bodo zaradi tega, ker ne bodo mogli plačati tako visokih sodnih taks, pri tem omejeni. Pri tem je bilo izpostavljeno, da so v tem zakonu predvidene oprostitve. Res je, oprostitve so predvidene, in sicer za tiste, ki prejemajo socialno pomoč, in še to samo delne. Ni predvidena oprostitev v 100 %, tako kot je to v sedanji ureditvi. Predlagatelj pravi, da v ničemer ne bo ogrožena pravica do sodnega varstva, kar ne drži, kajti že same odvetniške tarife, ki so bile povišane in spremenjene, so po podatkih imele za posledico manjši pripad zadev na sodišču.
Glede tega, da je bilo izpostavljeno, da je sodstvo predlagalo 50-odstotno povišanje taks, vendar je zdaj v povprečju samo 10, je naše mnenje, da so storitve v sodstvu slabe, kar ste v tem visokem zboru razpravljali pred kratkim in soglasno ugotovili, da je treba na tem področju nekaj urediti. Ni logično in ni smotrno, da se slabe storitve plačujejo dražje, kot so se plačevale do zdaj. Smo tudi mnenja, da Državni zbor pri odločanju upošteva mnenje Državnega sveta, ki je bilo skoraj soglasno. Samo en glas je bil proti včerajšnji odločitvi. Po mnenju Državnega sveta boste tisti, ki boste danes ponovno glasovali za ta zakon, proti sodnemu varstvu, boste za omejevanje pravice do sodnega varstva, boste za to, da se proračun polni iz tistih žepov, ki so že tako prazni. S tem boste prispevali tudi k temu, da bo naše slovensko prebivalstvo še bolj revno, kot je bilo do zdaj, in da ne bomo mogli doseči niti tiste pravice, ki bi mu morala iti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Zahtevo je obravnaval tudi Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani!
Vsem prav lep pozdrav tudi v imenu Odbora za pravosodje, ki je o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah razpravljal in odločal na 28. nujni seji danes, pri čemer se je najprej oprl na mnenje Državnega sveta, ki ga je predstavil državni svetnik Branko Šumenjak, da so rešitve iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah neutemeljeno, nesorazmerno in
brez kriterijev dvignile sodne takse ter da pomenijo poseg v ustavno pravico do sodnega varstva, zato po njihovi oceni terjajo ponovni razmislek. Seznanil se je s stališčem Vlade, ki ga je predstavil minister za pravosodje dr. Pličanič, pri čemer je zavrnil pomisleke in v imenu Vlade predlagal Državnemu zboru, da zakon ob ponovnem odločanju sprejme. Glede mnenja Zakonodajno-pravne službe je predstavnica prisotne seznanila, da je večina argumentov pravne narave pri izreku veta bila takšnih, da so temeljili prvotno na mnenju, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba, in da so bile te pripombe večinoma upoštevane v amandmajih, ki so bili sprejeti med sprejemanjem zakona, v postopku že na seji odbora. V razpravi so koalicijski poslanci podprli zakon, opozicijski pa so mu ostro nasprotovali.
Na koncu je odbor z večino glasov vseh članov - v 15-članskem odboru jih je bilo 8 za in 4 proti - sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah ustrezen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Za obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo ministru dr. Senku Pličaniču.
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Vsem tistim, ki ste nasprotovali tej spremembi zakona, s katero povečujemo sodne takse, bi rad položil na dušo to, kar sem že nekajkrat naredil, v odboru prvič in danes ponovno, pa tudi na Državnem svetu sem isto povedal. To je, da je povišanje sodnih taks nekaj, kar je del veljavnega proračuna za letošnje leto, nekaj, kar ste v tem parlamentu sprejeli, nekaj, kar je bilo sprejeto že pred nekaj meseci. Povišanje sodnih taks, še enkrat, je del veljavnega proračuna. Veljavni proračun temelji na predpostavki, da se bodo sodne takse povišale. Novela tega zakona, ki daje podlago za povišanje sodnih taks, je samo realizacija že sprejetega proračuna. Takrat, ko se je proračun sprejemal, je bil čas za nasprotovanje tej rešitvi - povišanju sodnih taks. Zdaj gre samo za realizacijo tega, kar je že sprejeto.
To ne pomeni, da se kot minister, pristojen za pravosodje, veselim povišanja sodnih taks in da mislim, da je to nekaj, kar nujno potrebujemo, na splošno. Ne mislim tega, vendar pa to nujno potrebujemo glede na javnofinančno situacijo, v kateri je Slovenija. Kot veste, je ta kritična, in je bilo treba na različnih področjih, tudi na tem, ki ga sam pokrivam, poiskati dodatne proračunske prihodke. Eden od teh so sodne takse. To je v resnici glavni razlog za to povišanje. Še enkrat ponavljam, kar sem malo prej povedal, veljavni proračun temelji na tem, in gre preprosto za izvedbo tega, kar je v proračunu že zapisano. Ker pa se na ministrstvu zavedamo, da je lahko povišanje sodnih taks nekaj, kar bi lahko pomembno vplivalo na pravico do sodnega varstva, ki je ena od
11
DZ/VI/37. izredna seja
ustavno zagotovljenih človekovih pravic v Sloveniji, smo se z veliko skrbnostjo in zavedajoč se tega, kar sem ravnokar povedal, lotili priprave te spremembe. Mimogrede, ta je bila pripravljena že konec prejšnjega leta, še v prejšnji vladi.
Tako da sem prepričan, da sprememba zakona, ki daje podlago za povišanje sodnih taks, zaradi skrbnosti, s katero smo se priprave lotili - skrbnost je bila namenjena ravno temu, da pravica do sodnega varstva v ničemer ne bi bila ogrožena. Zato, ker smo oboje upoštevali, potrebo države po dodatnih proračunskih prihodkih na eni strani in na drugi strani varovanje pravice do sodnega varstva, ki je ena od človekovih pravic - oboje smo primerno uravnotežili, na eni strani dobili podlago za povišanje sodnih taks, na drugi strani pa naredili vse, in mislim, da nam je to dobro uspelo, da pravica do sodnega varstva v ničemer ne bo ogrožena.
Zato mislim, da so argumenti, ki so bili razlog za to, da je Državni svet sprejel veto, neutemeljeni, in pozivam poslanke in poslance, da ob ponovnem glasovanju o noveli tega zakona ta zakon ponovno podprejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Naj že uvodoma povem, da poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o sodnih taksah nismo podprli v dosedanjem postopku in jih ne bomo podprli niti pri današnjem ponovnem glasovanju.
Z amandmaji je koalicija sicer nekoliko omilila prvotni vladni predlog tega zakona, ki je zviševal nekatere sodne takse celo za 60 %, in to pri postopkih, ki so pri sodišču najpogostejši, z namenom zviševanja javnofinančnih prihodkov. Kljub sprejetim amandmajem je poseg v sodne takse, kot je bil sprejet z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, nesprejemljiv. Sodne takse so namenjene pokrivanju dela, ponavljam še enkrat, pokrivanju dela stroškov za delo sodišč. Zagotovitev sredstev za delovanje sodišč je obveznost državnega proračuna. Višina sodnih taks v nobenem primeru ne sme ogroziti pravice strank do sodnega varstva. Ta pravica je ustavno zagotovljena vsem in vsakomur, in to pod enakimi pogoji. Nezmožnost plačila sodne takse v nobenem primeru ne sme biti ovira, da nekdo ne bi mogel zahtevati varstva svojih pravic pred sodiščem.
Že sedanji sistem sodnih taks pogosto onemogoča strankam, da bi svojo pravico lahko iskale na sodiščih. Na to nas ne opozarjajo le
volivci, pač pa tudi odvetniki. Plačilo sodne takse je v večini primerov procesna predpostavka. To pomeni, da sodišče vloge ne sprejme oziroma ne začne postopka, če sodna taksa ni plačana. V času gospodarske krize, visoke stopnje brezposelnosti in nižanja realnih in pogosto tudi nominalnih dohodkov plačila sodnih taks vedno pogosteje ne zmorejo ne le nezaposleni in upokojenci, pač pa tudi zaposleni z rednimi dohodki. Sodne takse v številnih civilnih sporih znašajo večkratnik plače, ki jo prejemajo zaposleni, in jih stranke v nobenem primeru niso sposobne poravnati niti v obrokih. Zviševanje sodnih taks v tem času je neprimeren ukrep za zviševanje javnofinančnih prihodkov.
V Novi Sloveniji smo posebej kritični do zakonskih sprememb glede možnosti strank do oprostitve plačila sodnih taks. Sedanja ureditev tega področja je razmeroma dobro urejena. Za oprostitev plačila sodnih taks je do sedaj lahko zaprosil vsak, ki bi mu bila s plačilom sodne takse zmanjšana sredstva za lastno preživljanje ali za preživljanje družinskih članov. Na ta način je bilo sodno varstvo zagotovljeno tudi premoženjsko šibkejšim strankam. Novela tega zakona oprostitve sodne takse določa le še za prejemnike denarne socialne pomoči. Uvaja se sicer možnost delne oprostitve sodnih taks, vendar smo v Novi Sloveniji do te rešitve zelo zadržani. Taka možnost brez konkretnih zakonskih kriterijev za delno oprostitev ni nobeno zagotovilo, da bodo sodišča to možnost v konkretnih primerih tudi dejansko izvajala in predvsem v kakšnem obsegu.
Če je predpisana višina sodne takse za konkreten spor na primer tisoč 800 evrov, tudi polovična oprostitev sodne takse za nekoga, ki prejema 400 evrov pokojnine, pomeni, da sodne takse ne bo mogel plačati. Pravice do sodnega varstva ne bo mogel izkoristiti. Nasprotujemo tudi uvedbi taksne obveznosti za delovnopravne spore premoženjskega značaja. Po mnenju Nove Slovenije bi morala država s svojimi nadzornimi mehanizmi, zlasti z inšpekcijskimi službami, poskrbeti, da delodajalci izpolnjujejo svoje obveznosti do delavcev. Ker pa ti nadzori ne delujejo, morajo delavci plačila vse pogosteje zahtevati v sodnih postopkih. Uvedba takšne obveznosti za te vrste sporov pomeni le omejevanje še te zadnje možnosti, ki jo imajo delavci na voljo, da pridejo do svoje pravice.
Kot že uvodoma rečeno, zakona ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Matjaž Zanoškar bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovana predstavnika Državnega sveta, kolegice in kolegi!
Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije glede ponovnega odločanja o spremembah in
12
DZ/VI/37. izredna seja
dopolnitvah Zakona o sodnih taksah. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, o katerem bomo danes ponovno odločali zaradi veta Državnega sveta Republike Slovenije, ni nastal pred enim tednom in nepremišljeno, na hitro, kot je bilo večkrat slišati v preteklih razpravah. Naj spomnim, da je bil 6. decembra leta 2012 sprejet Proračun Republike Slovenije za leto 2013. Če pogledamo na stran 14, obrazložitev splošnega dela tega proračuna, je tam jasno zapisano, citiram: "Ocenjujemo, da bo v letu 2013 skupaj vplačanih 94 milijonov evrov prihodkov od taks in pristojbin, kar je za 13,2 milijona evrov oziroma za 16,4 % več kot pri rebalansu proračuna za leto 2012, in je posledica predvidenega povišanja sodnih taks v letu 2013 v višini 16 milijonov evrov."
Vendar pa takrat takšen zapis ni bil problematičen za pripombe na višanje sodnih taks in ga tudi Državni svet takrat ni podal. Državni svet v svoji zahtevi za ponovno odločanje najprej opozarja, da iz predloga zakona niso razvidni podatki o sodnih taksah v drugih državah, kljub temu, da je v predlogu zapisan primerjalni predlog in pogled ureditve z Nemčijo, Avstrijo, Poljsko in Češko, dodatne obrazložitve v zvezi s tem pa so bile na seji odbora podane s strani gospoda ministra. Dalje opozarjajo, da iz obrazložitve predloga izhaja, da je predlog zakona naravnan zgolj na zagotavljanje prilivov v državni proračun. Pri tem je treba poudariti, da iz predloga res jasno izhaja, da je eden od ukrepov za povišanje javnofinančnih prihodkov, vendar pa je jasno zapisano tudi, da je primarni cilj predloga v doseganju ustreznejšega sorazmerja med zahtevnostjo in obsegom dela, potrebnega za vodenje posameznih postopkov, ter višino pripadajočih sodnih taks.
Dejstvo je, da je sodna taksa plačilo za opravljanje storitev, in takšno stališče zavzema tudi Ustavno sodišče. Če sodne takse ne pokrijejo stroškov delovanja pravosodnega sistema, je treba uporabiti sredstva iz proračuna, ki pa je prazen. Prav s praznim proračunom se nam na tak način lahko začne odmikati ustavno varovana pravica do sodnega varstva. Državni svet izpostavlja tudi pomisleke, da je vse več odškodninskih, delovnopravnih sporov, prometnih in drugih, v katerih udeleženci v postopku nimajo sredstev za plačevanje še povišanih sodnih taks. Ob tem izražajo bojazen, da bo državljanom zaradi nezmožnosti plačila sodnih taks kršena pravica do sodnega varstva, kar bi pomenilo precejšen odmik od načela pravne varnosti. S takšno trditvijo se ne moremo strinjati, saj so premoženjsko šibkejše stranke, ki prejemajo socialno pomoč, plačila sodne takse oproščene. Tiste stranke, ki socialne pomoči ne prejemajo, pa bodo ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem glede na premoženjsko stanje stranke in premoženjsko stanje njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in števila oseb, ki jih stranka preživlja, upravičeni do delne oprostitve plačila. Delne oprostitve
lahko znašajo tudi do 99 %, če je za to utemeljen razlog. Pravico do delne oprostitve imajo tako fizične kot pravne osebe.
Poleg tega lahko stranke uveljavljajo tudi odlog plačila ali pa obročno plačilo sodnih taks. Zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva v povezavi z ustavnim načelom socialne pravice v tem primeru nikakor ni ogroženo. Državni svet med drugim opozarja tudi na dejstvo, da mora med višino takse in storitvijo obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Prav zaradi tega pomisleka je na Odboru za pravosodje sprejet amandma, ki ta pomislek popolnoma odpravlja. S sprejetim amandmajem so bili odpravljeni tudi drugi pomisleki, kar je razvidno tudi iz mnenja, ki ga je na zahtevo za ponovno odločanje podala Zakonodajno-pravna služba.
O spremembi in dopolnitvi Zakona o sodnih taksah smo v Pozitivni Sloveniji že skoraj vse povedali, ne strinjamo pa se in ne razumemo vseh argumentov, ki jih navaja Državni svet Republike Slovenije, zato bomo danes ponovno potrdili predlog novele o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Tomaž Lisec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik. Minister z ekipo, kolegi, kolegice!
Stališče stranke SDS se ni spremenilo. Zakona o sodnih taksah tudi tokrat ne bomo podprli.
Stranka SDS zagovarja dvigovanje davkov, dajatev, glob, kazni in v tem primeru taks, sodnih taks, le kot skrajni primer delovanja politike. V mesecih delovanja te vlade smo priča le raznim dvigovanjem bremen državljanov na vseh področjih. Dvigovanje bremen državljanov je vodilna politika te vlade. Nekaj je bilo tudi dobrih ukrepov, ki pa so le posledica copy paste oziroma nadaljevanje ukrepov iz mandata prejšnje, Janševe vlade. Dvig sodnih taks ni primer plonkanja dobrih ukrepov prejšnje vlade. Zakon je nedodelan, brez pravih analiz, tako mednarodnih kot finančnih. Da ni bila pripravljena niti analiza, kako bo ta zakon vplival na gospodarske subjekte, je samo še en strel te vlade v slovensko gospodarstvo. Gre za zakon, kjer Vlada in njena koalicija jasno povesta, da gre predvsem za dve zadevi. Prvič, uslišane želje sodstva po višjih prispevkih za njihovo delovanje oziroma nedelovanje. Več sredstev ne bo imelo za posledico niti za milimeter bolj učinkovitega delovanja sodišč, na drugi strani pa bo to pomenilo znižanje dostopnosti ljudi do sodnega varstva. Drugič, gre za polnjenje vsak dan bolj praznega proračuna države in posledično praznjenje proračunov državljanov, ki se ne tožarijo kar tako, ampak želijo na sodišču
13
DZ/VI/37. izredna seja
poiskati svojo pravico ali urediti krivico, ki se jim je zgodila.
Sodstvo upa, da bo na račun davkoplačevalcev dobilo 8 milijonov evrov več sredstev. Sodstvo, ki ima največ sodnikov na prebivalca v Evropi in je tudi najmanj učinkovito, želi nagrado za svoje počasno delo. Mi pravimo: ne, hvala. Znesek bo manjši, saj zaradi ostalih bolečih ukrepov te vlade ljudje, pa najsi gre za fizične ali pravne osebe, ne bodo imeli toliko denarja, da poiščejo svojo pravico na sodiščih, pa najsi gre za delovno-socialne spore, za gospodarske spore zaradi izvršb ali katere druge spore. Na eni strani se nižajo plače, nižajo se pokojnine, na drugi strani pa se zvišujejo davki, dajatve, kazni in v tem primeru sodne takse -ekonomska logika te vlade, ki je predvsem življenjska praksa ne prenese.
V	SDS smo preko amandmajev v zakonodajnem postopku želeli višino plačila sodnih taks zmanjšati, jih narediti realne in zmerne. A koalicija, ki zasleduje le cilj polnjenja proračuna, ima svojo računico, ki jo podpirajo le še ministri, dobra polovica poslancev in zelo majhen del državljanov. V SDS menimo, da je namesto brezglavega praznjenja denarnic državljanov na voljo drugačna politika. Da je politika te vlade brezglava, pove dovolj že dejstvo, da Vlada sploh še ni sprejela normativnega delovnega programa vlade za tekoče leto 2013. Zato se lahko vprašamo, kateri dvig davkov, dajatev, kazni in glob bo na vrsti jeseni. Državljani, primite se za denarnice, saj nikoli ne veste, kje in kako vas bo doletela politika te vlade, tudi če so ukrepi nesorazmerni, kot se dogaja sedaj, pri ponovnem sprejemanju tega zakona. Cilji te vlade očitno posvečujejo vsa sredstva.
V	SDS takšnemu delovanju nasprotujemo, zato tudi tokrat ne bomo podprli zakona. Morda za zaključek. Minister rad večkrat poudari, da je predlog zakona posledica že predvidenih sredstev v državnem proračunu. Mar to pomeni, da je minister ubral svojo pot oziroma obratno pot? Kajti ponavadi se najprej sprejme zakon, potem pa se vse to zagotovi v proračunu. Morda pa je minister upal že v naprej v bianko podporo poslancev za njegovo delovanje. Naše podpore, podpore SDS ni imel in je tudi ne bo imel. Za zaključek pa: primerjanje delovanja v letih 2008 in 2013, ki naj bi upravičevalo dvigovanje sodnih taks, je po našem mnenju malo neokusno. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Mirko Brulc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov smo že v predhodnih obravnavah tega zakona opozarjali na nekatere dileme, ki jih prinaša novela zakona. Recimo, da povišanje cene sodnih taks ne bo prispevalo h
gospodarski rasti. Pri določanju višjih in novih taks ni bilo dosledno upoštevano načelo sorazmernosti. Mislim na ustrezno sorazmerje med sodno takso in opravljeno storitvijo in tudi na sorazmerje med posameznimi taksami. Nadalje, pravico do sodnega varstva moramo v času gospodarske krize še intenzivneje varovati in tudi nadgraditi. Obenem bi v Socialnih demokratih radi verjeli, da bodo dvignjene sodne takse spodbujale stranke k sklepanju sodnih poravnav ali k drugim oblikam predčasnega zaključka sodnega postopka. Mogoče pa bo le nekaj manj tožarjenja zaradi banalnih sporov in s tem manjša obremenitev sodišč. Upamo tudi, da zaradi vlog o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačevanju taks na sodiščih ne bo prihajalo do dodatnih zapletov. Pred pravosodnim ministrstvom je še veliko dela.
Socialni demokrati bomo zakon podprli.
Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Rihard Braniselj bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Kolegice in kolegi, spoštovani minister!
Državljanska lista najavlja ponovno podporo Zakonu o sodnih taksah oziroma noveli. 185 milijonov evrov je v letošnjem proračunu predviden strošek pravosodja, in od tega 135 milijonov za delovanje sodišč. Sodne takse so eden od prihodkov, iz katerih se financirajo pravosodni organi, ki predstavljajo temelj, garant in bistvo pravne države. Če se sodnih taks ne zbere dovolj, se pravosodje v razliki financira direktno iz proračuna, iz sredstev vseh davkoplačevalcev. Sodne takse so po svoji naravi dokaj pravična dajatev. Plačujejo jih izključno tisti, ki sodne storitve potrebujejo in koristijo. Kdor storitev sodišč ne potrebuje in postopkov ne povzroča, ta s sodnimi taksami nima nobenih težav. Poleg tega sodne takse zasledujejo tudi namen, da vsaka stranka oceni finančni riziko pred opravljanjem procesnih dejanj ter sili k oceni njihove možnosti za uspeh in jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov, tožb, pritožb. Dejstvo je, da trenutno stanje na višjih sodiščih v Sloveniji kaže, da je neutemeljenih kar 90 % pritožb in kar 97 % vseh izrednih pravnih sredstev, ki jih vlagamo na Vrhovno sodišče.
Vendar pa mora obstajati med višino takse in storitvijo neposredna zveza in razumno sorazmerje. Ne more in ne sme se zgoditi, da višina sodne takse odvrača od uveljavljanja sodnih pravic posameznike s povprečnimi dohodki, ki niso upravičeni do taksnih oprostitev. Državni zbor je sodne takse nazadnje dvignil pred petimi leti. Na tem mestu je smiselna primerjava z upravnimi taksami. Samo od leta 2008 do danes se je upravna taksa zvišala za 27,29 %. Sprašujmo se, kolikokrat so se v petih letih dvignile cestne takse in vse ostale takse, ki niso vezane na zakon? Poleg tega je jasno, da
14
DZ/VI/37. izredna seja
je inflacija v zadnjih letih znašala 22 %. Vse to je posledica, da pridemo do tega, da je pravi čas, da se te sodne takse dvignejo, in sicer se dvigujejo v povprečju za 10 %.
V Državljanski listi smo prepričani, da je veto Državnega sveta na novelo Zakona o sodnih taksah brez pravih argumentov. Zanimivo pa je, da je dobršen del argumentacije dobesedno prepisan iz obrazložitve amandmaja SDS k 13. členu novele, preostali del pa iz mnenja Zakonodajno-pravne službe k prvotnemu predlogu zakona z dne 3. 7. 2013, ki je bil v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe tudi na odboru ustrezno noveliran, tako da argument Državnega sveta za nasprotovanje temu zakonu sploh ne obstaja več. Kot je bilo že večkrat povedano, dvig sodnih taks je vkalkuliran in predviden že v veljavnem proračunu za leto 2013. Kdo je sprejel veljavni proračun za leto 2013? Vsi mi tukaj, z izjemo poslancev Pozitivne Slovenije. Nerazumljivo je nasprotovanje v tem primeru, ko so sodne takse od prvotno predvidenih 30 milijonov evrov zgolj v višini 8 milijonov evrov prihodkov v proračun bistveno nižje, in je to bistveno blažji dvig. Mislim, da ta ukrep kljub temu, da na splošno ni priljubljen, je pa nujen, sledi javnofinančnim prihodkom, uravnoteženju proračuna. Mislim, da je korektno, da kljub temu, da je to nepriljubljen ukrep, ta dvig ponovno potrdimo in zakon sprejmemo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jakob Presečnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi!
Prejšnji teden je Državni zbor s 46 glasovi za in ob nasprotovanju naše poslanske skupine sprejel novelo Zakona o sodnih taksah. Včeraj je to storil tudi Državni svet, ki je sledil številnim opozorilom in praktično soglasno, samo z enim glasom proti, sprejel odložilni veto na ta zakon. V Slovenski ljudski stranki zato danes na tem mestu ponovno opozarjamo, da bi ob vseh znanih težavah, ki jih imamo na področju pravosodja in v državnem proračunu, pričakovali od Vlade, da prednostno v Državni zbor prinese tiste zakonske predloge, ki bodo povečali učinkovitost pravosodja in s tem skušali državljankam in državljanom povrniti občutek, da živijo v pravni državi, ne pa da prioritetno skrbimo za polnjenje proračuna. Upravičeno se ljudem poraja občutek, da v Sloveniji živimo v dveh pravnih državah. Ena bo za tiste, ki denar imajo in ki bodo z njim lahko prišli od pravice, druga pa za tiste, ki ga nimajo in si pravice ne bodo mogli plačati. Dopuščamo tudi možnost, da na ta način nameravate zmanjšati število sodnih postopkov in s tem sodne zaostanke.
Tega zakona, ki s poviševanjem sodnih taks vpliva na ustavno zagotovljeno sodno
varstvo ljudi, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke danes ponovno ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni!
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije ni spremenila svojega mnenja do novele Zakona o sodnih taksah. Tudi po proučitvi razlogov, zaradi katerih Državni svet nasprotuje zakonu, v Poslanski skupini DeSUS menimo, da je zakon primeren. Sodne takse so namenjene pokrivanju stroškov sodnih postopkov, dejstvo pa je, da v Republiki Sloveniji s sodnimi taksami le delno krijemo stroške sodnih postopkov in da se sodne takse že več let niso spreminjale oziroma usklajevale, čeprav je v tem času inflacija znašala okoli 22 %. Bistvo novele Zakona o sodnih taksah je, da se nekatere sodne takse zvišujejo, nekatere pa se uvajajo na novo. Zaradi stanja državnega proračuna je treba zagotoviti dodatne vire financiranja sodišč. To je nesporno ugotovljeno tudi danes v tej dvorani.
V Demokratični stranki upokojencev Slovenije menimo, da je prav, da za pokrivanje stroškov sodnih postopkov prispevajo tudi stranke, ki so udeležene v posameznih sodnih postopkih. Čeprav je bilo glede tega že povedano, ponovno navajam, da je za Demokratično stranko upokojencev Slovenije pomembno, da je sodno varstvo, ki ga zagotavlja Ustava Republike Slovenije, zagotovljeno vsem državljankam in državljanom naše države, da je sodno varstvo zagotovljeno tudi državljankam in državljanom, ki so socialno šibkejši, na način, da vse tiste, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejemajo denarno socialno pomoč po določilih zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, sodišče v celoti oprosti plačila taks. Ponavljam, v celoti oprosti plačila taks. Stranko, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči, sodišče delno oprosti plačila taks, in sicer v primeru, če bi bilo s plačilom v celotnem znesku ogroženo preživljanje te stranke in njenih družinskih članov. Stranki, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči, sodišče lahko odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno odplačevanje, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se ta stranka ali njeni družinski člani preživljajo.
Sedanji proračunski viri očitno ne zadostujejo za kritje stroškov sodnih postopkov. Dejstvo je, da se sodne takse niso dvignile v zadnjih petih letih. Celo v letu 2010 je prišlo do določenega znižanja. Medtem pa so se bistveno
15
DZ/VI/37. izredna seja
zvišali vsi življenjski stroški in tudi mnogi davki. Inflacija je v tem času znašala okoli 22 %. Zato smo v Poslanski skupini DeSUS že ob prejšnji obravnavi novele v Državnem zboru, daleč od tega, da bi želeli kakršnakoli povišanja, menili, da je na tem področju potrebna določena konsolidacija cen. Še vedno menimo, da je sodno varstvo, ne glede na dvig cen, ki je, še enkrat poudarjam, bolj razumen in sorazmeren, kar pravi tudi Zakonodajno-pravna služba, še vedno v zadostni meri zagotovljeno prav vsem državljanom.
V Poslanski skupini DeSUS bomo ponovno namenili svoje glasove za sprejetje zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav, hkrati pa vas opozarjam, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora - 46 ali več.
Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 14.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 14.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 42. izredno sejo Državnega zbora. Želim vam, da si naberete novih moči do našega naslednjega srečanja. Na svidenje.
Seja se je končala 18. julija 2013 ob 15.23.
16
DZ/VI/37. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BRANISELJ, RIHARD............................................................................................................................14
BRULC, MIRKO......................................................................................................................................14
D
DIMIC, IVA................................................................................................................................................12
G
GRILL, IVAN..............................................................................................................................................9
GRIMS, MAG. BRANKO........................................................................................................................11
H
HAN, MATJAŽ...........................................................................................................................................9
HORVAT, JOŽEF......................................................................................................................................7
K
KOTNIK POROPAT, MARJANA..........................................................................................................15
KOVŠCA, ALOJZ......................................................................................................................................5
L
LISEC, TOMAŽ........................................................................................................................................13
O
OSTERMAN, ALEKSANDRA.................................................................................................................8
P
PLEVČAK, MARIJA.................................................................................................................................7
PLIČANIČ, DR. SENKO.........................................................................................................................11
PRESEČNIK, JAKOB.............................................................................................................................15
PUKŠIČ, FRANC.....................................................................................................................................10
S
STARMAN, BOJAN..................................................................................................................................6
ŠUMENJAK, BRANKO..........................................................................................................................10
V
VRANIČAR, MATEJA..............................................................................................................................6
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ...........................................................................................................................12
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/41. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
18