GLAS NARODA f The largest Slovenian Daily in i List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea S—3878 and legal Holidays. 75,000 No. 234. — Stev. 234. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 7, 1935. — PONEDELJEK, 7. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIU. PO TRIDNEVNEM BOJU SO LAHI ZAVZELI ADOWO Predsednik svari pred vožnjo na italijanskih parnikih FRANCIJA IN ANGLIJA BOSTA SKLENILI ZVEZO Francija bo pomagala z mornarico Angliji v boju proti Italiji. — Iste obveznosti bodo veljale tudi na suhem. LONDON, Anglija, 6, okt. — Francoski poslanik Charles Corbin je zunanjemu ministru Hoareju izročil odgovor francoske vlade na angleško vprašanje, kako pomoč bi bila Fran cija pripravljena nuditi Angliji v Sredozemskem morju, mu 1k> francosko brodovje pomagalo in francoska pristanišča bodo Angležem odprta. — Franci ja pa nasprotno zahteva, da se tudi Angglija zaveže, da bo pomagala Franciji, ako je napadena na suhem. . Francija predlaga, da veljajo i-sta načela na suhem in na morju. In ker Francija želi, da bi b.la ta medsebojna pomoč učinkovita in nagla, pri-p oroča, da se takoj prično poganja vojnih in mornariških ministrov. Vendar pa Francija v svojem odgovoru ne stavi nikake-ga pogoja, temveč želi, da Anglija odgovori, kaj misli glede pomoči Franciji, ako bi bila napadena na suhem. Francija sklepa iz razgovora z angleškim ministrom za Ligine zadeve stotnikom Anthony Edenom in angleškim poslanikom George Clerkom, da bo angleški odgovor povo-ljen. Dasi Anglija do sedaj ni hotela obljubiti Franciji nika-ke pomoči v slučaju, da bi bila Francija napadena, bo sedaj gotovo to pomoč obljubila, ker tudi sama potrebuje pomoč Francije. LONDON, Anglija, 6. okt. — Anglija ni odgovorila na Mussolinijev predlog, da bi Anglija in Italija prenehali z mornariškimi pripravami v Sredozemskem morju. Mussolini jev predlog je izročil zunanjemu ministru Hoareju i-talijanski poslanik Dino Grau-di. Poleg tega pa je tudi Mussolini predlagal, da bi konfe-, renca med Anglijo, Francijo in Italijo rešila abesinsko-ita-lijanski spor.' Anglija pa se tudi za ta predlog ne zmeni. Iloare je pozneje naznanil, da Mussolini ju ne bo poslal nika-kega odgovora. EGIPT SE PRIPRAVLJA NA OBRAMBO A LEK S AN DEI A, Egipt, 6. okt. — Več tisoč ljudi noč in dan gradi različno obrambo •po vsem Egiptu. Na več krajih dežele postavljajo topove za obstreljevanje sovražnih aeroplanov, da bo dežela pripravljena za vsak slučaj, ki more priti vsled abesinsko -italijanske vojne. V pristanišče je prišla peta angleška flotila rušilcev. ZNAČILNA PROKL AM ACIJA PREDSEDNIKA Včeraj je izdal predsednik Roosevelt nadvse značilno proklamacijo, s katero je posvaril ameriške državljane, naj ne potujejo na italijanskih ladjah. Tisti, ki potuje, stori to na svojo odgovornost ter se ne sme zanašati na zaščito ameriške zastave. Ce bi bil izdal leta 1915 predsednik Wilson slič-no proklamacijo, bi se Združene države najbrž ne zapletle v svetovno vojno. Wilson je pa tedaj vztrajal, da mora Nemčija uvaževati ameriško pravico nevtralnosti. NA ZAPADU SO ZASTAVKALI FARMERJ1 Farmerji ustavljajo tru-ke z mlekom. — En farmer je bil ubit. — V Chicagu 'primanjkuje mleka. CHICAGO, 111., G. oktobra. — Vsled stavite farmerjev, ki zalagajo z mlekom osrednji zapad, je nastalo v Chicago veliko pomanjkanje mleka. Ko je 200 farmerjev skušalo vstaviti karavano truckov z mlekom, je bil do smrti povožen 41 let stari farmer H. Slater, čegar farma se nahaja pet milj južno od Burlington, Wis. Dve uri zatem je policija v Lake Forest, 111. vstavila karavano in aretirala dva voznika. Izročena sta bila šerifu o-kraja Kenosha, Wis. Clarence F. Ericksenu. Ta dva voznika sta William Leahy iz llukwo-inago, Wis. in John Lewan-dowski iz Chicaga. V okrajih McHenry, Kane, Du Page, Lake, Will in Kane v Illinoisu ter Kenosha in Walworth v Wisconsinu so farmerji razlili po cestah mnogo mleka. Ker stavku joči farmerji dobivajo vedno večjo pomoč, skuša 115 mlekarn v Chicagu .najeti vsak železniški voz za prevoz mleka. Pod varstvom 150 zveznih uradnikov se je več posebnih vlakov z mlekom varno pripeljalo v Chicago. Kot pravi ravnatelj zdravstvenega urada dr. Herman U. Bundessen, so stavkarji zastavili 40 odstotka mleka za Chicago. Proti osmim farmerjem iz Racine, Wis. je bila dvignjena obtožnica, da so brez dovoljenja nosili orožje. Prijeti so bili v petek, ko so vstavlja li trucke, ki so vozili mleko v Chicago. RIBIŠKA LADJA EKSPLODIRALA KGLOUCESTER, Mas*., C. oktobra. — Ribiška ladja Florence K. je opolnoči eksplodirala in -se je v nekaj minutah potopila pet milj pred vhodom v Cape Cod kanal. Posadka 12 mož se je rešila. NEZAPOSLENOST SE ZMANJŠUJE Število brezposelnih se /je p d celem svetu znižajo za en miljon. — Nezaposlenost j e najbolj padla v Nemčiji in Italiji. ŽENEVA, Švica, G. okt. — ILO (International Labor Office — Mednarodni delavski urad) v svojem četrtletnem poročilu o nezaposlenosti pravi, da je na svetu okoli en milijon manj brezposelnih kot lansko leto ob tem času. Sktfro vse to izboljšanje v delavskem položaju pa je prišlo v Italiji in Nemčiji, kjer delavci največ izdelujejo vojni materijah Nemčija ima še 672,000 brezposelnih, Italija pa 240,000. V Angliji se je število brezposelnih znižalo za 185,000, zvišalo pa se je v Španiji, Bol-garski Madžarski Latviji Norveški in Jugoslaviji. V Evropi je sedaj 7,400,000 brezposelnih v primeri z lanskim številom 8,400,000. Iz Združenih držav delavski urad ni prejel nikakega poročila, ker vlada v veliki potezi skuša zaposliti veliko večino svojih brezposelnih. V 29 poglavitnih industrijskih državah sveta — pri tem pa ne pridete v poštev Kanada in Indija — je 19,000,000 brezposelnih v primeri z 20,-000,000 lansko leto. POMANJKANJE MASLA V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 4. okt.— Po konferenci med propagandnim ministrom dr. Pavlom Goebbels in poljedeljskim ministrom Ricliardom Darre je nemška vlada izdala na prebivalce Berlina poziv, da štedi-jo s presnim malom. Vlada mesto masla priporoča uporabo drugih maščob. Vlada poudarja, da je pričelo primanjkovati presnega masla, ker si hočejo gospodinje napraviti zaloge in so ga nakupile velike množine. Vlada tudi naznanja, da je malo svinjskega mesa, da pa je drugih živil v normalni množini. REPUBLIKANCI ZDRUŽUJEJO NASPROTNIKE Hočejo mobilizirati opozicijo proti New Dealu. Sklicali bodo konferenco pred nfarodno konvencijo. WASHINGTON, D. C., G. oktobra. — Člani republikanskega narodnega odbora nameravajo sklicati v Chicagu ali Washingtonu konferenco republikancev, demokratov in neodvisnih, ki nasprotujejo načelom N«»\v I>eala. Konferenca bo sklicana še pred republikansko narodno konvencijo. Načrt za to konvencijo je izdelal bivši governer države New Jersey in bivši senator ter pozneje poslanik v Parizu W. E. Edge. V tem ga podpirajo predsednik republikanske g a narodnega odbora Fletcher in drugi republikanski voditelji. Edge s svojimi pristaši razpravlja o načrtu, kako bi bila mogoče združiti republikance in neodvisne nasprotnike New Deala in izdelati natančen načrt, po katerem bi nasprotovali predsedniku Rooseveltu. Ker je po njihovem mnenju Henry Ford med vsemi najlx)lj neodvisen, so sklenili pridobiti ga za to gibanje. PREDSEDNIK HVALI MORNARIŠKE VAJE WASHINGTON, I). C., 4. oktobra. — Predsednik Roosevelt v svojem pismu na mornariškega tajnika Swansona in na poveljnika vojnega bro-dovja admirala Joseph M. Reevesa hvali mornariško ve-žbanje, katerega je bil priča na križarki Houston. Predsednikovo pismo tajniku Swasonu se glasi: *4 Danes smo videli izvan-redno zanimive taktične vaje mornarice. Admiral Reeves me je spremljal na križarki Houston in se je ravnokar vrnil na svojo ladjo. Želim, da bi tudi Vi mogli biti z nami. Iskrene pozdrave, Rooscvelt.,, PREDSEDNIK BO PRODAJAL BOŽIČNA DREVESA KANSAS CITY, Kans., 4. oktobra. — Predsednik far-merske zveze v Missouri Wni. Hirth je rekel, da bo predsednik Roosevelt pričel trgovino z božičnimi drevesi. Kot pravi Hirth, je predsednik poleg svojega posestva v Hyde Park, N.Y., kupil 90 akrov zemlje, na kateri bo posadil smreke in cedre. Predsednik upa, da bo vsak Božič napravil na vsakem akni po $100 dobička. NEMCI GRADE BOJNE LADJE Ladjedelnica naglo gradijo bojne ladje. — Zgradile jih bodo 107 tisoč ton. — Prvi sub-marin je že v službi. BERLIN, Nemčija, 6. okt. — Hitler je z ozirom na sedanji mednarodni položaj izdal ukaz, da naj ladjedelnice naglo gradijo bojne ladje. Ladjedelnice s jHilno paro grade 107,500 ton, kar je četrtina brodovja, ki ga sme imeti Nemčija po svoji pogodbi z Anglijo. Prvi submarin podmorskega brodovja je že v službi, več drugih pa je še v delu, medtem ko je bilo tajno pričeto delo na neznanem številu kri-žark še pred angleško-nemško pogodbo. To je bilo odkrito, ko je bil objavljen mornariški program za leto 1935. Po tern programu bodo zgrajene naslednje ladje: Dve bojni ladji po 26,000 ton, ki bodo oborožene z 28 centimeterskimi topovi; dve križarki po 10,000 ton z 20 centimeterskimi topovi; 16 ru šilcev po 1,625 ton z 12 centimeterskimi topovi; 20 podmorskih čolnov po 500 ton ini dva submarina po 750 ton. Uradni krogi označujejo novo nemško mornarico kot vse drugo kot napadalna sila. Mornarica ima samo namen braniti 1500 km nemškega obrežja. Cesar Viljem je zgradil mogočno vojno mornarico, katero pa je Nemčija po svetovni vojni izgubila in je sedaj morala pričeti novo mornarico popolnoma spočetka. KONFERENCA ZA PREGANJANJE ZLOČINCEV TRENTON, N. J., 4. okt. — New Jersey Commission on Interstate Cooperation je razposlala vabila general, pravd-nikom, načelnikom državne policije in izvedencem v kriminalnem pravu 40 držav, da se udeleže konference za iz-iztrebljenje zločincev 11. in 12. oktobra. Goveruer Hoffman pravi, da je potrebno, da sprejmejo države potrebne postave, da je mogoče detektivom in policiji ene države zasledovati zločince v kaki drugi državi. Zločinci najlažje izbrišejo za seboj sled, ko so enkrat prekoračili mejo v drugo državo. — Ako je to "dovoljeno" zločincem, naj bo dovoljeno tudi zasledovalcem. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. -' IZVEDENCI NE PRIPISUJEJO PRVI MUSSOLINIJEVI ZMAGI NOBENE POSEBNE VAŽNOSTI PORAZ PRED ŠTIRIDESETIMI LETI JE MAŠČEVAN Včeraj zjutraj ob solnčnem vzhodu je padlo a-besinsko mesto Adowa v italijanske roke. Pri Ado-wi so bili Italijani pred štiridesetimi leti strahovito tepeni. Sedaj so se maščevali. Sovražnik je obstreljeval mesto tri dni in tri noči. Posluževal se je letal in artilerijskega ognja. Abesinci so dobro vedeli, da se Adowa, ki leži v neposrednji bližini Eritreje, ne bo mogla dolgo ustavljati. V bojih je baje padlo dva tisoč Abesincev. Koliko Italijanov je obležalo na bojišču, pa ni znano. Italijanski vojaki so prinesli v mesto spomenik ter ga postavili sredi trga. Na spomeniku je napis: "Padlim junakom v Ado-wi*\ Mesto je zavzela divizija Gaviana, ki je bila že meseca februarja poslana v Vzhodno Afriko. — Poveljeval ji je general Maravigna. ROOSEVELT RAZGLASIL EMBARGO Predsednik Roosevelt je uradno potrdil, da obstoja vojno stanje med Abesinijo in Italijo ter je izdal prepoved izvažati iz Združenih držav "orožje, municijo in drugi vojni materijal" v Abesinijo in Italijo* Držeč se strogo resolucije, ki jo je sprejel zadnji kongres, je predsednik prepovedal prodajati vojskujočima se državama aeroplane, stroje za aeroplane, puške, topove, municijo, strupene pline, bojne ladje in njihovo opremo. Vsak Amerikanec, ki bi Abesiniji ali Italiji prodal kako tako stvar, bo kaznovan z globo $ I 0,000 in z zaporom petih let. Ako hoče predsednik, bo tudi mogel prepovedati prodajati bombaž, baker in drug surov materija!, ki ga je mogoče porabiti v vojne namene. Roosevelt, ki se nahaja na križarki "Houston" v Pacifiku, je v stalni zvezi po radio z Washingtonom. Ko je dobil uradno sporočilo, da je med Abesinijo in Italijo nastalo vojno stanje, je naročil državnemu tajniku Hullu, da izda razglas glede em-barga. ZAVZETJE ADOWE JE BREZPOMEMBNO Vojaški izvedenci v abesinskem glavnem mestu ne pripisujejo italijanski zmagi posebno velike važnosti. Zavzetje Adowe je bolj senimentalnega kot pa vojaškega pomena. Glavna preiskušnja se bo šele završila. Dosedanji uspehi italijanske ofenzive so kilavi. Da se Adowa ne bo dolgo ustavljala, se je vedelo že vnaprej. Sprva je bilo celo rečeno, da abesinski cesar sploh ne bo branil tega mesta. Ko bodo začeli Italijani prodirati v notranjost puščavske dežele, se bo šele videlo, če bodo kos nalogi, ki jim jo je zadal Mussolini. TALIJA NAPADALKA Poseben odbor Lige narodov, ki ga tvorijo zastopniki šestih držav, je v soboto sestavil poročilo, v katerem je Italija obtožena, da je kršila Ligine: določbe, ker je vdrla v Abesinijo. Zastopnik Francije je bil proti temu, da bi bila Italija označena kot "napadalka". Prodrli so pa zastopniki Anglije, Romunske, Cile, Danske in Portugalske, in tako je v dokumentu rečeno, da je tre « ba smatrati Italijo za napadalno, __ MggiygjjjjK. g £ g g VZHODA" -frr- "Glas Naroda" rrmak B&Juer, Pnaldent 0w*4 ud Publish*! by BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY l* Corporation L Benedlk, Tre**. iK W. Ktk StroA corpora tloB and id Mmahattiii of above officer«: NewYwk atr, N. X. "SLAB N A B O D A vedati obema političnima strankama in stopiti pri prihodnjih volitvah v ospredje. Kmalu se je pa izkazalo, da so bila ta upanja prezgodnja. Voditelji z naza-dnjaškiini nazori imajo še vedno večino, članstvo je pa preveč brezbrižno, da bi jih odstavilo. Na konvenciji v Atlantic City se bodo vršile o tem vroče debate. Istotako tudi o fannersko-delavski stranki. Na programu bodo pa še drugi važni problemi. Soči-jalna zakonodaja, ki jo je uveljavil 73. kongres, je pustila dosti nerešenih vprašanj, ki jih bo moralo rešiti delavstvo. Mednarodme zveze bo treba utrditi. Kapitalisti vseh dežel so trdno zvezani, zato ne more biti ameriškim delavcem vseeno, v kolikšni meri so izkoriščani delavci i>o drugih deželah. Ako se bodo delegati in delavski voditelji v polni meri zavedli svoje naloge in jo bodo izvršili, bo za ves narod bolj«1, ne pa le za delavca, kajti delavec nt samo produceut, pač pa tudi kousumeut. Včasih so rekli: — Ce ima kmet denar, ima ves svet denar. Dane>s je pa postal delavec kot konsument tako važen faktor, da je treba reči: — Ce ima delavec denar, ga ima ves svet. Zato bo pa tudi uspešna borba strokovnih organizacij za krajši delavski čas, za višje plače in solastništvo pri dobrinah, ki jih delavstvo ustvarja, koristila vsakemu posamezniku, kakortudi splošnosti. New York, Monday, October 7, 1935 ■ -------• — THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. Iz Jugoslavije. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ 2.78_____.... Din. IN f 5*25 __________Din. m $ 7M_____Din. 300 <11.78__Din. tim ....._...Din. 1M0 ftf*----- Din. 2tif V ITALIJO In I 9.35 .......... lir 1M S19JS --------------- Ur 2M $44.4«----------------Ur 606 tte žt .......... Lir 1MI 1176.— ...... Ur tm ..........m Ur KER 8E CENE SEDAJ HITRO MEWJAJO 80 NAVEDENE CEN* PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Bt ispU£llo večjih sneakor kot iforaj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah dovotfajemo le bolje pogoje. ClLA V AMERIŠKIH DOLABJIH I S— •lit-|UL— i •• • « ••« • f 6.71 WL— KIJI PUM Prejemnik dobi ▼ starem krajo lsplaCUo r dolarjih. lirrtajMM H Cabta Letter «a priatojhine fL—. 5LOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GIM »pfoa^ mir ion, n. i , *.' ______■_____ TEKMECA UBIL ZAGREB, 16. sept. — V vasi Donji Bakinac pri Doboju je prišlo v soboto do krvavega obračunavanja med dvema fantoma, ki sta bila zaljubljena v 19 letno Zorko Zoričevo. Mirko Jarič se je hotel z njo poročiti. Gavro Kjajič mu je pa hodil v zelje. V soboto zvečer sta se Zorka in Kjajič sestala. Mirko je zasačil svojega tekmeca in mu s sekiro preklal glavo. GLAVO MU JE ODREZAL ZAGREB, 17. sept.—V Starem Bese ju je napadel v nedeljo zjutraj kmet Ivan Vilic kmeta Vukašina Bunjevačke«»-a in ga večkrat zabodel z nožem v prsi. Bunjevački je zbežal v županovo sobo, nadadajee pa za njim. V sobi mu je z nožem odrezal glavo in jo vrgel na tla. Ko so prihiteli orožniki je žrtev ležala brez glave v mlaki krvi. Vilic je po zločinu vrgel okrvavljeni nož proč in se dal brez vsakega odpora aretirati. Vse kaže, da se je možu zmešalo. UBIL SE JE, KER NI IMEL KOMU ZAPUSTITI DENAR ZAGREB, 17. sept. — Da tudi taki čudeži se gode na svetu, čeprav je na drugi strani revščina vedno večja. Včeraj se je obesil v Luči blizu Samobo-ra premožni kmet Nika Vorkič, znan kot velik skopuh. Mož je tudi rad pil, pa se mu je zdelo škoda denarja za pijačo. Zato je sklenil opustiti jo. Bil je vedno bolj potrt in zadnje čase je pravil, da si bo končal življenje, ker nima komu zapustiti svojega velikega premoženja. STRAŠNO KRVO-PROLITJE ZAGREB, 17. sept. — Včeraj zjutraj je prišlo v gozdu pri Kaštelu občina Zlatar do strašnega krvoprolitja med pol bratoma Milanom Zeničom in Stje panom Kramarjem. Brata sta samo po materi in že dolgo sta se prebrala zaradi zemljišča, ki sta ga hotela imeti oba. Tudi tožarda sta se. Včeraj- je počakal Stjepan svojega ]>olbrata v gozdu in ustrelil je nanj deset krat z revolverjem. Po prvih strelih je potegnil tudi Milan revolver in dvakrat ustrelil -predno se je zgrudil. Ranil je svojega polbrata težko, saan je pa kmalu izdihnil. SAMOMOR BANJALUKA, 17. sept. — V nedeljo zvečer si je končal v Banjaluki življenje slušatelj tehnične fakulte ljubljanske univerz«1 Pavle Mandel star 25 let. V ulici Biskupa Markovi-ča ima njegov oče hišo in velik vrt. Ker je precej premožen, je vložil mnogo dnarja in truda v »sinove študije. Poslal ga je študirat tehniko v Ljubljano. Predlanskim pa je zvedel, da sin ne študira. Oče je opazil, da s sinom nekaj ni v redu, da se kažejo znaki duševne bolezni. Zat,o ga je poklical domov. Doma je imel Pavle mir, vendar se pa njegove bolezen ni obrnila na bolje. Stanši so se neprestano bali, da bi si utegnil sin končati življenje. Njihova bojazen žal ni bila neutemeljena. V nedeljo okrog polnoči je Pav- DRVARJI! POZOR! Plačam $1.55 od corda. Board 80 centov na dan. Prvovrsten les za Lawrence Gaynor Rapid River. Za pojasnila pišite na: LOUIS MARCELON, Rapid River, Mich. le v duševni zmedenosti skočil skozi okno svoje spalnice na vrt, kjer se je ustrelil s flober-tovko. Zjutraj so ga našli mrtvega. --T '• Iz Slovenije. GROZNA SMRT OTROKA LJUBLANA, 24. sept. — Iz Bohinjske Bistrice so v nedeljo prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico dveletnega Metoda Rozmana posestnikovega sina. — Fantek se je ob štedilniku igral in v svoji otroški radovednosti segel po loncu kropa, ki ga je zlil po sebi. Vrela voda ga je vsega oparila tako budo, da ni pomagala niti takojšnja pomoe in je ubogi fantek v hudih mukali včeraj zjutraj umrl. SMRTNA KOSA CELJE, 244. sept. — V nedeljo se je peljali znani hotelir, mesarski mojster in posestnik Franko Rebeuschegg v Ljublja no, kjer je obiskal svojega mlajšega sina, ki obiskuje tam trgovsko šolo. Ko je bil popoldne v družbi s sinom, mu je nenadno postillo slabo. Zgrudil se je nezavesten, prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel za kapjo. Bolehal je že dalj času. Pokojnik bil prihodnjo nedeljo dopolnil 4S let. Bil je izrazita osebnost v celjskem gospodarskem živjen- ju. N AZIJI ZAPIRAJO __DUHOVNIKE .BERLIN, Nemčija, (i. okt.— Nazijska vlada je tri frančiškane iz samostanov v leziji poslala v zapor in jim naložila tudi denarno kazen, ker so pošiljali denar izven Nemčije. NA OBISKU PRI ABESINSKEM VLADARJU Paul Liebcrenz, dolgoletni spremi jeva jec Svena H edina na njegovih azijskih poteh, je izdal knjigo " Uganka Abesi-nija" v kateri podaja svoje vtise iz te dežele. "Prej nego smo pričakovali" piše med drugim, "nas je dal vladar Etiopije ]>oklicati k sebi. Odšli snio na konjih v brezhibni cestni obleki in z bleščečimi se škomji. Cesar si je dal zgraditi v velikem parku mič-no, srednje veliko hišo. Tudi ta je, kakor vse hiše velikašev v tej deželi, obdana s trdnim zidom, ki obsega v velikem loku vsa upravna poslopja, ki spadajo k nji, gospodarska poslopja in stražnice. Ob vnaujih vratih stoji straža in neki častnik nas je i>ovedel k vratom notranjega zidu, ki obdaja pravo vladarjevo stanavanjsko hišo. Tu nas je sprejel dvorni mojster in nas po vedel po stopil icah do palače, kjer nas je izročil drugemu dostojanstveniku. Ta na-je končno zaprosil, da bi stopili v preprosto, toda okusno opremljeno čakalnico, kjer nam je z obžalovanjem sporočil, da cesaiija še ni in da bomo morali nekaj časa počakati. Četrt ure pozneje je zaropotal voz pred hišo, iz kat«*rega j«' stopil vitek, sntlnje v«'lik mož v preprosti narodni noši — &"lasi T. Kratko potem so se odprla vrata in služabnik nas je povedel z globokim poklo-noin v sprejemnieo, kjer nas je pričakoval na prestolu podobnem sedežu Sclasi I. Abesinee, ki nas je spremljal, se je vrgel na tla, a se je dvignil na cesarjev namig in nas predstavil. Cesar nas je prijazno in ljubeznivo pozdravil, vsakemu iz mini nas je rekel nekoliko lju-b« >9511 i v ost i v francoskem jeziku, ki ga sijajno obvlada. Sprva je šlo še vse zelo oficialno. Pogovor se ni vršil naravnost, temveč preko tolmača, ki je naše besede prevajal v etiopščino. Cesar je kratko zaploskal in kakor da so zrasli iz zemlje, so bili tu belo oblečeni služabniki, ki so nam ponudili peciva, likerja in v Abesiniji neizogib-; nega francoskega sekta. Potem je vladar govoril naravnost z nami. tolmača je odpus-V dvorcu "Obelen Gorek", til. Ko smo bili cesarjem ki so ga 1IMM1 podarili kot na- sami, je pogovor dobil oseben rodno darilo slavnemu poljske- značaj. Več nego uro smo se mu pisatelju Henriku Sienkie- pogovarjali o vseh mogočih \viozu v bližini Kjelcov, so na- stvareh, ki so nam pokazale ce-šli oporoko si a v neja pesnika, ki sanjevo mnogostranost. Potem je umrl, kakor znano, 15J16 v nas je prijazno odpustil in smo Vevevu v Švici. Sodišče v Kjel šli z občutkom gotovosti, da cih je potrdilo pristnost op°" nam bo s tega najvišjega mesta roke. Objavili jo bodo v par dana vsaka pomoč." dneli. Vest, da so to oporoko Liebcrenz opisuje nato abe-našli 19 let po pesnikovi smrti, sinsko gostijo, na katero so jih je napravila na vsem Poljskem ]K>vabili naslednji dan. Vršila S1ENKIEWICZEVA OPOROKA ogromno senzacijo. Zop*r revmatični bolečin« tthtmjle * vrtovno- znani ANCHOR *AIN-EXPELLER p z* hitro, gotovo pome« J& se je tako, kakor smo pred nedavnim opisali v nekem našem članku. Jed je bila tako ostro začinjena, da so se gostom solzile oči. "Nekoliko dni pozneje," nadaljuje, " so nas povabili na večerjo k cesarju. Bila je kakor pravljica iz tisoč in ene noči. Kuhinja je bila francoska in vina najboljša. Spet sem imel priliko, da sem opazoval cesar- jevo pojavo, ki me je silno zanimala. Mala, mična postava, svetloramenkasta barva obraza, dobro oblikovana, temna 7>olna brada, velike zgovorne oči ki pa znajo gledati tudi zelo energično, usta, ki izdajajo sililo voljo, kažejo na osebo, polne duha, odločnosti in diplomatič-nosti, ki je sposobna vladati deželi ki prežijo ml zunaj nanjo in ji gospodujejo na znotraj sebični, intriganski knezi." Tiste e skupaj napravili kupno pogodbo, in odštel sem mu šest tisočakov. Po treh ali štirih mesecih se vozim s prijateljem v bližini Canarsie in se spomnim, da bi bilo dobro pogledati, kaj sem dobil pri kupčiji v dar. Slučajno sem imel pri sebi naslov. Približali muo se dvo nadstropnemu poslopju, ki je bilo zelo zanemarjeno. Potrkam in vstopim. Odprla mi je stara Italijanka. Za njo kup otrok. V veži je zaudaja-lo. Poleg ognjišča je bila privezana koza, po sosednji sobi sta gospodarita dva prašiča. Medtem sta prišla iz gornjega nadstropja dva moška, oči-vidno brata. Pojasnil sem jima, da sem novi gospodar. — Se nam je zdelo, — je' rekel starejši, — da mora biti nekaj, ker ga že tri mesece ni bilo po rent. — In mi je odštel na mizo devetdeset dolarjev. — Ampak, — sem oblastno odločil, — ko pridem drugič, — morajo biti živali s pota. Ce jih že morate imeti, postavite lilev, v hiši pa ne trpim živali. — All right, — so rekli. Po dveh mesecih zopet pridem. V kuhinji opazim dve kozi, pa tudi število praseev v sobi se je povečalo. Hotel sem vzrojiti, toda starejši moški me pokliče na stran in me zaupno vpraša, koliko bi hotel za hišo in lot. Sem rekel, da ne prodam. — Pet tisoč dam, — je odvrnil, — jaz pa da ne. Pa se nismo prav dolgo pogajali. Še istega dne smo se odpravili k advokatu, kjer mi je italijanska družina odštela za inavrženo hišo pettisoč dolarjev. _ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. "A. Janko J. Srimček. Bilo je to v tistih daljnih dneh blažene mladosti, ko sem toliko zrastel, da mi je Dularjev stric vzel mero na prve hlače. Za take hlače, ki jim je platna-rija bila zašita in so segale doli do čevljev. Dularjev stric je prinesel te hlače v soboto zvečer in v nedeljo zgodaj sem se v njih postavljal pred teto Mico. "Stiman si, fantiček moj, ves si stiman! No, obrni se, da te bom videla z vseh strain!" je govorila teta Mica in me je zadovoljno ]H»žgeekala po zadnji plati. "K j, ej! In štacuna je zali rt a. Tako je prav. Prevelik si, da bi še krošnjaril s platnom. Zares! Moliti znaš očenaš in apostolsko vero. Tiste zijave dokolenke niso več za tebe. Pa ker je tako, dobiš nekaj tudi od mene. Nekaj lepega za spomin.M *4Teta Mica, kaj takega?" Zagonetno se smehljaje je teta Mica odprla svoj predal v o-mari, pobrskala med perilom in fini stisnila v prgišče — nož. Žepni nožiček — oh! Tak nožiček, da sem veselja zavriskal. Nož i rek z belimi, v vseh mavrič nih barvah se prelivajočimi platnicami. In z nikljastimi o-kovi okovan. Tak — oj — na tri rezila, svetla in krasna, kakor bi bila napravljena iz čistega srebra. 4'Teta! Tetka Mica! Tetica Mica!" sem ji skočil z obema rokami okrog vratu, poljubil jo na dobra usta "111 ljube oči. Bog ve. kolikrat, da se je rcvica vsa zadihala in so jo oblile solze. "fte zadušiš me, ti — ti moj capinček! Nikar premočno! Ne preveč .Janezek! Prihraniva si par poljubčkov za jutri!" "Poljubčkov za vas, teta Mica, ne bo zmanjkalo. Za vas nikoli!" "Nikoli, praviš T" "Ne bo tetka Mica!" IZGUBLJENI KRUH "Varuj nožiček! Čuvaj ga! Ne izgubi ga! Za spomin na teto Mico ga varuj!" Tetke Mice že dolgo ni bilo več. Pet let je že spala z vso ivojo dobroto 111 ljubeznijo na božjem vrtu in leseni križec na njenem grobu je trolinel. Vsa leta, dolgih šest, sedem let sem >krbno varoval njem nožiček, opomin 11a njo. Nekega ine sem ga pogrešil. Ali sem ga izgubil?? Ali so mi ga .ukradli nemili prijatelji ? Nikoli nisem mogel dognati tega. Le vse izpraševanje za njim je bilo zastonj in vse iskanje je ostalo '»rez uspeha. Mesece in mesece -em pohajal pobit in žalosten v neizprcmenljivem in nepora-djivem spoznanju, da tetinega ložička ni več in ga nikdar ve? le bo. Kakor da so mi srce načeli, jo krvavelo v-meni, in še da nes mi je hudo, kadar se spomin dotakne tiste daljne nesreč ice. o Tudi iniojega birmanskega botra ni več med živimi. Ni več od njega v črni žemljici ko-ssti pri kosti-- Ko me je — birmanca — za roko pripeljal iz cerkve, mi je daroval srebrno uro. "Vesele in žalostne čase ti bo merila," mi je govoril. "Ure, dneve in leta. Težke in lahke. Prosi Boga, dokler si majhen, in ko boš prišel k pameti in 1110-ei, si pomagaj tudi sam, da bo tebi in tvojim podeljenega več sonca in radosti, kakor žalosti in trpljenja." Osemindvajset let sem nosil botrovo uro. Neštetokrat se je v tem času pokvarilo njeno zdravi je in sem jo nnoral nositi k urarjein. Izučeni velčaki so ji pregledovali d rob, menjali ko lesca in vi jake, izkopavali i'/ nejnili tečajev zdrobljene str-j t«' šipiee s celimi. Po osemindvajsetih letih je bila komaj še Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. PMite nami SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. Tr-fi senca tiste srebrne ure, ki sem jo prejel iz botrovih rok. In po osemindvajsetih letih — rodovitnih in nerodovtnih — sem se nekoč napil in -sem uro — botrovo uro izgubil. Vsi orožniki, policaji in drugi pošteni ljudje; ki sem pri njih iskal in prosil pomoči, je z menoj vred niso mogli najti. Petintrideset let sem bil takrat star in spet }x>polnoma trezen in setm za njo jokal kakor majhen otrok — Dekle sem imel. Sleherni ve-čer sem slonel pod njenim oknom in sva sanjarila in govorila o ljubezni človeških src. Dnevi so nama bili prekratki za sauje in pomenke. vsako noč sva jih daljšala pod zvezdami in vetrom, pod dežjem in snegom in mrazom do zadnjega petelinjega petja in do prve jutranje zarje. "Kajne o dekle, da me ljubiš in boš moja žena?" sem jo spraševal skoraj vsako minuto. "Ljubiim te in tvoja bom! Pri segam!" Prisegala mi, je dve leti in pol, kakor se v fantovskih pesmih poje. Tudi tedaj, ko sem se odpravljal po svetu in sva se poslavljala, se mi je klela na večno zvestobo. Na koncu tretjega leta se je omožila. Poročila se z drugim čez vse obljube, čez vse zvezde in čez vse prečute noči. Nisem jokal ob njeni izgubi. Niti solze nisem potočil za njo. Samo bridko sem se smejal. Samo grenko sem klel--- V pozimski čas je žena z otrokoma sedela ob nezakurjenem ognjišču. Stresel sem pred vrati sneg z obuvala in stopil pred njih! 4 4 Dragi — dragi! Izgubil sem kruli!" "Kako si dejal, človek?" jc vprašala žena. "Izgubil sem kruh! Na mrzlo ognjišče pristavi prazne lonce!" "Ne šali se!" "Ne šalim se! Resnica, ki jo govorim, je vredna krvavih solz! * * Brezna, kakršno je vame zazijalo iz ženinih oči, ne premorejo najstrašnejše gore. "Kruh si izgubil, očka? Kje? je vprašala hčerka. "Na cest!" "Ga pojdem iskat, očka! Nič me ni strah, čeprav je zunaj noč," je rekel sinček. "V temi ga gotovo še nihče ni pobral. Leščerbo vzamem s seboj, očka. Koliko ga je bilo? Celi hlebec?" "Da, celi hlebec, otrok moj!" Žena je ilitela. Otroka sta se je -zgnetla v naročje. "Ne jokaj, mamica! Hlebec kruha, kaj je to? Vokaže žulje na svojih rokah. Popoldne greva, četudi se je nebo sivo prevleklo, k Tegern-skemu jezeru. Hotel se mvzeti dovolenje za ribolov. V prijaznem kraju je bilo veselo življenje, ki pa je bilo precej mestnega značaja. Ko po dolgom tavanju po višje ležečih ulicah vasi zopet V Indokini sta divjina in kultura skupaj. Zjutraj sediš doma na vrtu, popoldne blodiš po pragozdu, a zvečer poslušaš o-pero v gledališču. Pragozd je tako blizu, da bi ga prijel in asfaltne ceste po mesttu so tako lepe ko v Evropi. Po teh lepih cestah d os peš tudi notri v notranjost dežele, kjer je mnogo riževih njiv. Ozki jarki jih preprezajo in majhni, čokati in rumeni kuliji obdelujejo svoj riž. Rumeni kuliji so Anamiti; delo pa, ki ga opravljajo, spada pač med najtežavnejša človeška dela: da do kolen stojiš v vodi, da-žge sonce nate po dvanajst do štirinajst ur in te pikajo komarji in si v nevarnosti, da dobiš nevarno mrzlico— to je pač več, kakor da bi kdo .pri nas zmogel! A zvečer, ko pridojo utrupeni in zgarani v svoje ilovnate kočice, prav zadovoljno čepijo na tleh in kadijo. Kadar govorijo o svojem delu in življenju, niso njih besede prav nič podobne na.šim: nič niso nezadovoljni, vse jim je prav in zares so — srečni. In to je pač čudež te dežele, ki o njem Bradeker prav nič ne pove. — Po viseh mestih te dežele imajo cesta imena izza davne dobe anamitskega cesar- ka te gleda kamnita groza, za-day je soba kralja, ki je bil gobav — in s tem čudom se stari-noslovci že 400 let belijo glave. Pa čuvaj zavrti gumb in v hipu zaplapola ves tempelj ko požar — ves je v električnih lučkah, kar silno moti in je vsa skrivnost pri kraju. IZGUBLJENI KRUH Nadaljevanje s 3. strani. stva. Tu je pot "svile", oni je cesta "končarjev'% in dalje ulica "zlatarjev". Ker jih je toliko, je videti dežela ko veli ko mravljišče. Šele ko natančneje pogledaš, vidiš, da je to mravljišče jako dobro urejeno. Ni kar tako, da barantači z zlatnino, s porcelanom itd. se-devajo kar po cestah. Ti ljudje poznajo moč reklame in so jo poznali, preden je stal Niju-jork. Po čajankah dobiš kosilo tako poceni, da se ti zdi kar nemogoče. — Kar je tukaj po mestih belih ljudi, so sami trgovci, častniki in višji uradniki. Dobro bi jim bilo, če ne bi poznali domotožja. A tako vendarle hrepenijo po cestah, kjer bi bili sami beli ljudje in po svojem jeziku hrepenijo in po svojcih. Pač zaslužijo mnogo denarja, imajo lastno hišo in avto in po dvajset služabnikov. A vse to ne odtehta domovine V teh vročih pokrajinah je bujna domišljija in so domisle-ki bujni. Pripovedujejo o nekem davčnem uradniku, ki si je najel dese t anamitskih pisarjev, da so mu prepisali vse davčne predpise od 1. 1890 dalje — ker — mu je bilo dolgčas. — In govorijo o nekem načelniku, ki čepi nekje zunaj v pušči, kjer so daleč naokoli sami rumeni ljudje in mu je tako prišlo, da je razbil gramofon in radio, in bi rad spet kdaj spregovoril vsaj deset domačih besed. Pa se je bil spomnil, da je v neko bližnje mesto prišla neka geološka komisija. Tako silno si je zaželel svojih ljudi in svojega jezika, pa je brzoja-vil generalnemu guvernerju: "Tu je padel meteor z neba. Pošljite komisijo!" In ponoči mu je bilo žal, kaj če bi izgubil službo? In je vnovič brzojavil: "Meteor izginil, komisija nepotrebna!" Guverner pa je dejal: "Kdo bi se čudil? Ali veste, kaj se pravi šest mesecev živeti v pragozdu, brez človeka, ki bi se mogel pogovoriti z njim? Čudež je, da ni znorel!" Angkor-Vat, orjaško mesto v razvalinah, pokažejo vsakemu prideva na cesto ob jezeru, opozorim Alberta na neko vilo, ki turistu kot največje čudo. — je samotno stala sredi krasnega parka. Okna so bila gosto za-1 To zapuščeno mesto ni zbirka grajena. Skozi odprta vrata pa je bilo videti široko vežo, čije I razvalin in tudi ne kako razrito stene so bile okrašene z jelenovimi rogovi in z brštjanom pre-"skalovje. Angkor-Vat je res- in po pekočih možanih iskal nekaj, česar tam ni bilo. "Kaj bi radi?" "Kruh iščem, gospod mlinar." Debeli gospod se je nasneh-nil. "Suho vreme je. Vode so u sahnile. "Ne meljemo. Kamni stoje —" 6 "Kaj bi radi?" "Kruh iščem, gospod tovarnar !'' Debeli gospod s kratkovidnimi očmi, izbočenimi ustnicami in upognjeniimi pleči se je nasmehnil. "Še nismo postavili kvasu. Naročili smo ga iz sosedne fab-rike —" 7 "Kaj bi radi?" "Kruh iščem, gospod ža-erar!" ličicami ali kladevci. — Draž-danski glasbenik Hebenstreit (1714-50) je to glasbilo spol-nil z resonančniin obodom, dvoj natimi strunami in dvojnatimi kladevci. To je bil nekakšen povod za prvi klavir, ki ga je sestavil Padovanec Jernej Christofori 1. 1710. Že 1. 1721 so imeli klavir v draždanskem gradu na Nemškem. Ker so prvotno le graditelji orgelj izdelovali klavirje, zato so ga tudi najprej igrali in poučevali organiisti. Kmalu pa se je klavir udomačil po grajskih in gosposkih sobah in zlasti imlade gospodične so ga rade igrale. Bogataši so v 16. sto letju dajali svoje hčere samo stanom v vzgojo in ondi so se naučile glasbe in klavirja. Vendar so spočetka nerazumljivo gledali na klavir, kar zve SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WMT lita BXREXT NEW XOBK, M. I. Pl&rrs IVAM ZA CENB VOZNIH LOPOV, BB* ZKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA £A POTOV AN JV 9. oktobra: Manhattan v Havre Norma mlie v Havre 11. oktobra: Bereugarla 15 oktobra : v Cherbourg 17 oktobra : Aquitania v Cherbourg 10. oktobra : Rex v Genoa lie de France v Havre 23. okotbra: Washington v Havre Noruiandie v Havre mo iz pisma, ki ga je učenjaki Furopa v Bremen Bombo pisal svoji hčeri v samostanski zavod: "Glede na tvojo prošnjo, da bi se učila "mo-nikorda," ti odgovarjam, da radi svojih mladih let seveda še ne moreš vedeti, da je tako igranje samo za lahkomiselne in puhle ženske. Jaz si pa želim, da bi bila ti najljubezni-vejša in najčistejša deklica. In tudi to je, da bi užila kaj malo slave in zabave, če bi ga slabo igrala. Da bi pa znala dobro igrati monokord, bi se ga morala učiti deset do dvanajst let — ne da bi mislila še na kaj drugega. (Kar še danes velja). Pomisli, ali bi se to zate spodobilo! Ce ti tvoje prijateljice pravijo, da se ga uči, da jih boš zabavala, pa jim povej, da se | nočeš osmešiti pred njimi in st 25. oktohra: Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Kremen 2. novembra : I PARNIKA ODVEDEJO NA PRIJETNO VOŽNJO PROTI LJUBLJANI Ali potujte na znanih hitrih parnikih DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN BOŽIČNI IZLETI *i NEW YORK.................. 5. decembra BREMEN...................... 7. decembr* j ALBERT BALLIN ............12. decembra EUROPA ......................15. decembra Izhorne železniške zveze iz Bremena aH Hamburga. Odplutja iz New Yorka HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street fSPIpimmiiMiiimimmm New York, N. Y. tus mam: OD LAJNE DO KLAVIRJA pletene. Na rdeči plošči, ki je bila vzidana nad vrati, je bil napis: "Lovčev mir." — Otrok! Otrok! Baš padel! — zakiče naenkrat Albert glasno ter teče čez cesto proti ograji parka. Petletno dekletce je od znotraj "splezalo na ograjo in je obveselo na osti ograje. Albert reši dekletce iz tega položaja in jo vzame na svof je roke. Dekletcu to ugaja in ga smeje gleda z zaupnim pogledom v svojih velikih, svetlo modrih oči. Te oči so bile edino kaj lepega na robatem obrazu, ki je bil posut s pegami in obdan z rdeče plavimi lasmi. Obrazu odgovarja tndi njens (Dalje prihodnjič.) nično, pravo, ogromno mesto, ki ima stolpe, palače, široke ceste, mostove, trge — prav po velemest nd. Seveda ni tu nobenega stražnika, ki bi urejal promet, zakaj po teh cestah ne slišiš niti n^jtišjega koraka. Vse te ceste so zapuščene in vendar vplivajo tako živo, kakor bi se šele včeraj izselili ljudje iz mosta. Vstopiš z tempelj kralja Snrijavarmana. Z viš- Še zdaj ne vemo, kdo je iznašel klavir in tudi ne, kdo je prvi igralec na klavir. — Prvo glasibilo na strune s tipkami je nastalo v 8. in 9. stoletju. Taka glasbila so imela različna imena, kakor: helikon, spinet in virginal. V nekem rokopisu iz leta 1404 pa najdemo že ime klavikordiinim in klavircimba-lum. Oba pa sta imela kričeč glas, ki ni bil prav nič podoben človeškemu. Glas so omiliti s kladevci, ki so jih kefeneje iznašli na pobndo cimbala, ki ga še zdaj uporabljajo eigani in ki ni drugega ko monokord na več 'strun, po katerem tolčejo s pa- AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ................................................80 Kersnik je poleg Jurčiča uaS najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled lezni in smrti ni mogel znvršiti, je Kersnik usi»ešno dovršil. "Agitator" spat*.. ^ed njegova najboljša dela. ANA KAREN1NA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka* trdo vezana. 1078 strani ........$6.30 M Ana Karen ina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najiM>uicaibncjših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT ŠTV. 113. Spisal K. Gaboriau. K!G strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralei. ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal lv. Albreht. 5C strani...............30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je L.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cma ................................................... 10 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družite. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konea. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena................ .60 Od začetka do konca najwt roman, pol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje Čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 1153 strani. Cena.....75 Na5 znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja »". kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dnSo, jih pozna Pugelj. Njegove spise ti ta vsak % največjim ulitkom, ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre/čkov Jože. 92 strani. Cena ............... .35 1'od psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote sik urni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 91 strani. Cena ..........................................................35 To so i kj vest i. vz«*te iz življenja naših I»al-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pi-sateljn. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ihraniti svoj |>onos in veličino, pa se ni zavedalo, da Že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Franc Milčinslii. — 130 strani. Cena .60 Nr.s najboljši humorist >1 Urinski je v tej knj^i zliral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od sr«*a nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 I>ve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olie sta mojstersko završeni, kot jih isore znvršiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KCHARJCA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................t— To je iz češčine prevedno delo, ki ho zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro v e življenje živela in gospodinjila v župnlšču. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 eenla. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.