112
  OTROK IN KNJIGA 122/123,  2025 |  ODMEVI  NA DOGODKE
 
L A V R A  T I N T A
SeM@FoRjev utrip: Svet = ilustr.*: poročilo s posvetovanja o 
ilustraciji v otroški in mladinski književnosti
Posvetovanje, ki ga je organizirala Sekcija za mladinsko knjižničarstvo (v 
nadaljevanju Sekcija) pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), je 
potekalo v Mestni knjižnici Kranj (14. novembra 2024) in se je osredotočilo na 
pomen ilustracije, še posebej v mladinski književnosti. V Sekciji smo mnenja, 
da lahko mladinski knjižničarji z znanjem prepoznavanja kakovostnih ilustracij 
bolje svetujejo uporabnikom pri iskanju kakovostnih slikanic, ilustriranih knjig 
in drugih vizualnih vsebin. S tem knjižničarji ne le podpirajo razvoj kreativnosti 
pri otrocih, temveč tudi prispevajo k širjenju razumevanja kompleksnih sporočil, 
ki jih ilustracije prenašajo. Namen dogodka je tako bil združiti strokovnjakinje, 
ilustratorje in knjižničarje ter omogočiti čim širši pogled na vlogo ilustracije pri 
spodbujanju bralne kulture in vizualne pismenosti.
Poudarjeno je bilo, da igrajo knjižnice v današnjem digitalnem svetu pomembno 
vlogo pri spodbujanju celovite pismenosti, ki vključuje tudi vizualno pismenost. 
Ilustracija kot bistveni del mladinske književnosti pomaga ustvarjati prve izkušnje 
otrok z branjem in krepi njihovo domišljijo.
Sledil je strokovni del posvetovanja, ki se je začel s predavanjem z naslovom 
Ilustracija – njena področja in oblike. Izvedla ga je Maša P. Žmitek, vodja Centra 
ilustracije, ilustratorka in grafična oblikovalka. Poudarila je, da ilustracija ni več 
samo priloga besedilu, ampak deluje kot samostojna zvrst in omogoča prenos 
sporočil na način, ki presega besede, ter kako v različnih kontekstih služi kot 
orodje za komuniciranje abstraktnih in kompleksnih idej. Predstavila je tudi 
osnovne kategorije ilustracije, kot jih opisuje Alan Male. 
Naslednji je bil na vrsti prispevek Tatjane Pregl Kobe, likovne kritičarke in 
umetnostne zgodovinarke, z naslovom Kako brati ilustracije?. V predavanju je na 
kratko opisala zgodovino slovenske novodobne ilustracije, ki se je začela med 2. 
svetovno vojno in doživela razcvet v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega 
stoletja. Zelo optimistično gleda na prihodnost slovenske ilustracije, saj verjame, 
da bo najmlajša generacija ilustratork in ilustratorjev na podlagi bogate preteklosti 
in študijskih možnosti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ustvarila 
še veliko del z visoko umetniško vrednostjo. Kot odgovor na vprašanje v naslovu 
predavanja pa je povedala, da moramo razumeti vsako obdobje, v katerem so 
ilustracije nastale, in vedeti, komu so namenjene. Pomembno je, da otrokom, 
mladostnikom in odraslim ponujamo kakovostne slikanice ter ilustrirane knjige, 
ilustracijami, knjigami in objekti Tomaža Kržišnika (12. 12. 2024–9. 3. 2025) 
od 29. januarja 2025 enomesečna razstava risb tudi v Groharjevi galeriji v Škofji 
Loki, pripravila jo je kustosinja Anabel Černohorski v sodelovanju z umetnostno 
zgodovinarko Majo Kržišnik. Nato je bila na ogled še razstava (kustosinja Tatjana 
Pregl Kobe) z naslovom Moja zgodba s predstavitvijo druge njegove ustvarjalnosti 
– od slik, risb, grafik, lutk, plakatov in keramičnih objektov v Galeriji Instituta 
»Jožef Stefan« (17. 2.–21. 3. 2025), kjer se je predvajala tudi multivizija Lada Jakše 
ob Kržišnikovih izbranih delih.
Bienalno razstavo je kurirala Petra Kosi. Na razstavi je predstavljen pester 
nabor ilustratorjev vseh generacij. Najstarejša ilustratorka je bila Marjanca Jemec 
Božič, ki je originalno ilustracijo naredila pri svojih 95 letih, leta 2023.  Postavitev 
razstave je bila svojevrsten izziv: dela so bila razporejena glede na tehniko in 
vsebino, znanstvena ilustracija je bila ločena od umetniške. 15. Slovenski bienale 
ilustracije predstavlja široko paleto tehnik, ki kažejo na razgibanost in živost 
slovenske ilustracije. Razstavna dela – od slik do grafike, od digitalne ilustracije do 
animiranega filma – kažejo, kako izjemna je slovenska ilustracija. 
Večerna vodstva po razstavi so imeli razen Tomaža Kržišnika vsi nagrajenci 
in nagrajenke: Ana Zavadlav (19. 12. 2024), Tina Volarič (9. 1. 2025), Damijan 
Stepančič (22. 1. 2025), Eva Mlinar (6. 2. 2025), Maša P. Žmitek (20. 2. 2025), Lea 
Vučko (6. 3. 2025).
Po besedah predsednika ZDSLU Zorana Pozniča smo lahko izjemno ponosni 
na to, kar umetnice in umetniki, predvsem mladi, ustvarjajo in kako se to 
manifestira ne le v založniški dejavnosti, ampak predvsem tudi v drugih likovnih 
praksah. Slovenska ilustracija je z vsemi svojimi odvodi, od arhitekturne risbe in 
scenografske skice in vse do videa, ena najboljših v Evropi, ne le zaradi kvantitete, 
ampak predvsem zaradi vseh vrhov, ki jih je mogoče videti na tej razstavi. 
114 115
ODMEVI  NA DOGODKE  |  OTROK IN KNJIGA 122/123,  2025    OTROK IN KNJIGA 122/123,  2025 |  ODMEVI  NA DOGODKE
ki se nahajata v nacionalnih knjižnicah Francije in Japonske, ter sta na voljo za 
izposojo knjižnicam.1
Zaključno predavanje z naslovom Kako prepoznati dobro ilustracijo? je izvedla 
Suzi Bricelj, ilustratorka in docentka na Akademiji za likovno umetnost in 
oblikovanje Univerze v Ljubljani. Predstavila je dejavnike, ki nam pomagajo 
prepoznati kakovostno ilustracijo. Poudarila je pomen strokovnih priznanj in 
nagrad, organizacij, kot sta Sekcija ilustratorjev in Center ilustracije, ter uvrstitev v 
kurirane razstave. Suzi Bricelj je predstavila in nam pokazala primere lastnosti, ki jih 
poseduje kakovostna ilustracija.
Posvetovanje je poudarilo pomembnost razumevanja ilustracije in njene vloge 
v širšem kontekstu vizualne pismenosti. Ilustracija ni zgolj okras besedila, temveč 
ključni element, ki spodbuja branje, razvija domišljijo in pomaga pri razumevanju 
kompleksnih idej. V današnjem digitalnem svetu, kjer je vizualna komunikacija 
vseprisotna, je ena izmed nalog knjižnic tudi ozaveščanje o pomenu ilustracije in 
razvoj vizualne pismenosti, ki je danes enako pomembna kot bralna pismenost. 
Ilustracije tako postajajo most med besedami in svetom, ki ga želimo razumeti ter 
doživeti.
1 V prvi izdaji Slovenci pri izboru slikanic nismo sodelovali. V drugi in tretji izdaji pa najdemo izbor 10 
slovenskih slikanic, ki sta ga pripravili Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo 
in Slovenska sekcija IBBY. V drugo izdajo so vključene najbolj izvirne in brezčasne klasike: Pedenjped 
/ Niko Grafenauer; ilustriral Marjan Manček (Mladinska knjiga, 1979), Maček Muri / Kajetan Kovič; 
ilustrirala Jelka Reichman (Mladinska knjiga, 1975), Kdo je napravil Vidku srajčico / Fran Levstik; 
ilustrirala Daša Simčič (Mladinska knjiga, 1955), Pekarna Mišmaš / Svetlana Makarovič; ilustriral 
Kostja Gatnik (Mladinska knjiga, 2011), Zvezdica Zaspanka / Frane Milčinski - Ježek; ilustriral Gorazd 
Vahen (Sanje, 2004), Juri Muri v Afriki: o fantu, ki se ni maral umivati / Tone Pavček; ilustriral Damijan 
Stepančič (Miš, 2012), Hišica iz kock / Ela Peroci; ilustrirala Lidija Osterc (Mladinska knjiga, 1964), 
Piko Dinozaver / Leopold Suhodolčan; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič (Mladinska knjiga, 1978), 
Kekec in Bedanec / Josip Vandot; priredil Andrej Rozman Roza; ilustriral Zvonko Čoh (Mladinska 
knjiga, 2001) in Mehurčki / Oton Župančič; ilustrirala Alenka Sottler (Mladinska knjiga, 1995). 
Izbor slikanic v tretji izdaji prinaša dela najboljših sodobnih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Kje si? 
/ Marta Bartolj (Miš, 2018), Deček in hiša / Maja Kastelic (Mladinska knjiga, 2015), Tu blizu živi deklica 
/ Ida Mlakar Črnič; ilustriral Peter Škerl (KUD Sodobnost International, 2019), Luna in jaz / Andreja 
Peklar (KUD Sodobnost International, 2019), Zakaj? / Lila Prap (Mladinska knjiga, 2002), Urška / Andrej 
Rozman Roza; ilustriral Zvonko Čoh (Mladinska knjiga, 2010), Zgodba o sidru / Damijan Stepančič 
(Mladinska knjiga, 2010), Molitvice s stopnic / Peter Svetina; ilustrirala Ana Zavadlav (Mladinska knjiga, 
2016), Drobtine iz mišje doline / Anja Štefan; ilustrirala Alenka Sottler (Mladinska knjiga, 2017) in 
Liúsonglíng: Zijìnchéng li de siluòwénníyă rén = Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem 
mestu / Huiqin Wang; prevedla Natalija Toplišek (Mladinska knjiga, 2014).
ki spremljajo vrhunsko literaturo in znanstvena dela. Na ta način bodo te knjige 
same nagovarjale bralce in z njimi vzpostavljale dialog.
Irena Majcen, predsednica Sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih 
likovnih umetnikov, je predstavila dejavnosti Sekcije, ki je bila ustanovljena 
leta 1993 z namenom zaščite umetniške vrednost ilustracij. Istega leta je Sekcija 
ustanovila Slovenski bienale ilustracije, ki za razliko od Bienala ilustracije 
Bratislava sprejema v svoj program tudi revijalne in druge ilustracije. Bienale 
organizira v sodelovanju z Galerijo kulturnega in kongresnega centra Cankarjev 
dom. V komisiji za izbor ilustracij ni predstavnikov založb, saj želijo ostati znotraj 
likovnega področja. V okviru Bienala se podeljujejo najpomembnejše nagrade 
za likovno umetnost – nagrada Hinka Smrekarja, nagrada za življenjsko delo 
Hinka Smrekarja, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Sekcija prav tako izbira 
slovenske ilustratorje, katerih dela pošlje na Bienale ilustracije Bratislava. Od leta 
2000 Sekcija v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU 
izdaja ilustrirano slovensko folklorno slovstveno dediščino.
Maša P. Žmitek je predstavila Center ilustracije, ki deluje kot platforma za 
povezovanje ilustratorjev, izmenjavo idej in pogovore o aktualnih izzivih v svetu 
ilustracije. Center organizira predavanja, razstave in delavnice ter se povezuje 
z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter z Unescovim mestom 
literature. 
Po odmoru je sledila okrogla miza z ilustratorjem Matijo Medvedom in 
ilustratorkami Mašo P. Žmitek, Majo Poljanc in Hano Stupica, ki jo je moderirala 
Eva Mlinar, ilustratorka in grafična oblikovalka. Diskusija je zajela vprašanja o 
začetku ilustratorske poti, izzivih in motivaciji za vztrajanje. Sledila so vprašanja 
o njihovem odnosu do ilustracije za otroke in odrasle, o prilagajanju oziroma 
neprilagajanju ilustracij različnim starostnim skupinam in načinu, kako se 
lotevajo ene in druge. Eno izmed zanimivejših vprašanj je bilo, ali uporabljajo 
umetno inteligenco kot pomoč pri ilustriranju. Odgovorili so, da je ne uporabljajo 
pri svojem delu, a so že eksperimentirali z njo. Vendar doslej še ni dala dobrih 
rezultatov, saj velik del ilustratorskega dela zajema iskanje ideje. Okrogla miza 
je prinesla vpogled v raznolike, a tudi podobne poglede in izkušnje ilustratork 
in ilustratorja. 
Po krajšem odmoru je sledila spletna predstavitev mednarodnega kataloga Svet 
skozi slikanice (The World Through Picture Books), ki sta jo izvedli Emilie Bettega, 
vodja mednarodnega sodelovanja iz nacionalne knjižnice v Franciji, in Yuko 
Nagano, pomočnica direktorja iz nacionalne knjižnice na Japonskem. Katalog 
Svet skozi slikanice je anotiran seznam slikanic z vsega sveta, ki jih priporočajo 
knjižničarji. Pripravila ga je IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle. 
Prva izdaja kataloga s seznami knjig iz 30 držav je bila objavljena leta 2012. Prvo 
izdajo je nadomestila razširjena druga izdaja leta 2015. Tretja izdaja, ki je bila 
objavljena leta 2023, vključuje sezname priljubljenih slikanic iz 57 držav, v 37 
jezikih in vsebuje 530 knjig. Gre za popolnoma digitalni katalog, ki je brezplačno 
na voljo za prenos in tiskanje. Ustvarjeni sta bili tudi dve razstavni zbirki knjig, 
114 115
ODMEVI  NA DOGODKE  |  OTROK IN KNJIGA 122/123,  2025    OTROK IN KNJIGA 122/123,  2025 |  ODMEVI  NA DOGODKE
ki se nahajata v nacionalnih knjižnicah Francije in Japonske, ter sta na voljo za 
izposojo knjižnicam.1
Zaključno predavanje z naslovom Kako prepoznati dobro ilustracijo? je izvedla 
Suzi Bricelj, ilustratorka in docentka na Akademiji za likovno umetnost in 
oblikovanje Univerze v Ljubljani. Predstavila je dejavnike, ki nam pomagajo 
prepoznati kakovostno ilustracijo. Poudarila je pomen strokovnih priznanj in 
nagrad, organizacij, kot sta Sekcija ilustratorjev in Center ilustracije, ter uvrstitev v 
kurirane razstave. Suzi Bricelj je predstavila in nam pokazala primere lastnosti, ki jih 
poseduje kakovostna ilustracija.
Posvetovanje je poudarilo pomembnost razumevanja ilustracije in njene vloge 
v širšem kontekstu vizualne pismenosti. Ilustracija ni zgolj okras besedila, temveč 
ključni element, ki spodbuja branje, razvija domišljijo in pomaga pri razumevanju 
kompleksnih idej. V današnjem digitalnem svetu, kjer je vizualna komunikacija 
vseprisotna, je ena izmed nalog knjižnic tudi ozaveščanje o pomenu ilustracije in 
razvoj vizualne pismenosti, ki je danes enako pomembna kot bralna pismenost. 
Ilustracije tako postajajo most med besedami in svetom, ki ga želimo razumeti ter 
doživeti.
1 V prvi izdaji Slovenci pri izboru slikanic nismo sodelovali. V drugi in tretji izdaji pa najdemo izbor 10 
slovenskih slikanic, ki sta ga pripravili Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo 
in Slovenska sekcija IBBY. V drugo izdajo so vključene najbolj izvirne in brezčasne klasike: Pedenjped 
/ Niko Grafenauer; ilustriral Marjan Manček (Mladinska knjiga, 1979), Maček Muri / Kajetan Kovič; 
ilustrirala Jelka Reichman (Mladinska knjiga, 1975), Kdo je napravil Vidku srajčico / Fran Levstik; 
ilustrirala Daša Simčič (Mladinska knjiga, 1955), Pekarna Mišmaš / Svetlana Makarovič; ilustriral 
Kostja Gatnik (Mladinska knjiga, 2011), Zvezdica Zaspanka / Frane Milčinski - Ježek; ilustriral Gorazd 
Vahen (Sanje, 2004), Juri Muri v Afriki: o fantu, ki se ni maral umivati / Tone Pavček; ilustriral Damijan 
Stepančič (Miš, 2012), Hišica iz kock / Ela Peroci; ilustrirala Lidija Osterc (Mladinska knjiga, 1964), 
Piko Dinozaver / Leopold Suhodolčan; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič (Mladinska knjiga, 1978), 
Kekec in Bedanec / Josip Vandot; priredil Andrej Rozman Roza; ilustriral Zvonko Čoh (Mladinska 
knjiga, 2001) in Mehurčki / Oton Župančič; ilustrirala Alenka Sottler (Mladinska knjiga, 1995). 
Izbor slikanic v tretji izdaji prinaša dela najboljših sodobnih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Kje si? 
/ Marta Bartolj (Miš, 2018), Deček in hiša / Maja Kastelic (Mladinska knjiga, 2015), Tu blizu živi deklica 
/ Ida Mlakar Črnič; ilustriral Peter Škerl (KUD Sodobnost International, 2019), Luna in jaz / Andreja 
Peklar (KUD Sodobnost International, 2019), Zakaj? / Lila Prap (Mladinska knjiga, 2002), Urška / Andrej 
Rozman Roza; ilustriral Zvonko Čoh (Mladinska knjiga, 2010), Zgodba o sidru / Damijan Stepančič 
(Mladinska knjiga, 2010), Molitvice s stopnic / Peter Svetina; ilustrirala Ana Zavadlav (Mladinska knjiga, 
2016), Drobtine iz mišje doline / Anja Štefan; ilustrirala Alenka Sottler (Mladinska knjiga, 2017) in 
Liúsonglíng: Zijìnchéng li de siluòwénníyă rén = Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem 
mestu / Huiqin Wang; prevedla Natalija Toplišek (Mladinska knjiga, 2014).
ki spremljajo vrhunsko literaturo in znanstvena dela. Na ta način bodo te knjige 
same nagovarjale bralce in z njimi vzpostavljale dialog.
Irena Majcen, predsednica Sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih 
likovnih umetnikov, je predstavila dejavnosti Sekcije, ki je bila ustanovljena 
leta 1993 z namenom zaščite umetniške vrednost ilustracij. Istega leta je Sekcija 
ustanovila Slovenski bienale ilustracije, ki za razliko od Bienala ilustracije 
Bratislava sprejema v svoj program tudi revijalne in druge ilustracije. Bienale 
organizira v sodelovanju z Galerijo kulturnega in kongresnega centra Cankarjev 
dom. V komisiji za izbor ilustracij ni predstavnikov založb, saj želijo ostati znotraj 
likovnega področja. V okviru Bienala se podeljujejo najpomembnejše nagrade 
za likovno umetnost – nagrada Hinka Smrekarja, nagrada za življenjsko delo 
Hinka Smrekarja, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Sekcija prav tako izbira 
slovenske ilustratorje, katerih dela pošlje na Bienale ilustracije Bratislava. Od leta 
2000 Sekcija v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU 
izdaja ilustrirano slovensko folklorno slovstveno dediščino.
Maša P. Žmitek je predstavila Center ilustracije, ki deluje kot platforma za 
povezovanje ilustratorjev, izmenjavo idej in pogovore o aktualnih izzivih v svetu 
ilustracije. Center organizira predavanja, razstave in delavnice ter se povezuje 
z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter z Unescovim mestom 
literature. 
Po odmoru je sledila okrogla miza z ilustratorjem Matijo Medvedom in 
ilustratorkami Mašo P. Žmitek, Majo Poljanc in Hano Stupica, ki jo je moderirala 
Eva Mlinar, ilustratorka in grafična oblikovalka. Diskusija je zajela vprašanja o 
začetku ilustratorske poti, izzivih in motivaciji za vztrajanje. Sledila so vprašanja 
o njihovem odnosu do ilustracije za otroke in odrasle, o prilagajanju oziroma 
neprilagajanju ilustracij različnim starostnim skupinam in načinu, kako se 
lotevajo ene in druge. Eno izmed zanimivejših vprašanj je bilo, ali uporabljajo 
umetno inteligenco kot pomoč pri ilustriranju. Odgovorili so, da je ne uporabljajo 
pri svojem delu, a so že eksperimentirali z njo. Vendar doslej še ni dala dobrih 
rezultatov, saj velik del ilustratorskega dela zajema iskanje ideje. Okrogla miza 
je prinesla vpogled v raznolike, a tudi podobne poglede in izkušnje ilustratork 
in ilustratorja. 
Po krajšem odmoru je sledila spletna predstavitev mednarodnega kataloga Svet 
skozi slikanice (The World Through Picture Books), ki sta jo izvedli Emilie Bettega, 
vodja mednarodnega sodelovanja iz nacionalne knjižnice v Franciji, in Yuko 
Nagano, pomočnica direktorja iz nacionalne knjižnice na Japonskem. Katalog 
Svet skozi slikanice je anotiran seznam slikanic z vsega sveta, ki jih priporočajo 
knjižničarji. Pripravila ga je IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle. 
Prva izdaja kataloga s seznami knjig iz 30 držav je bila objavljena leta 2012. Prvo 
izdajo je nadomestila razširjena druga izdaja leta 2015. Tretja izdaja, ki je bila 
objavljena leta 2023, vključuje sezname priljubljenih slikanic iz 57 držav, v 37 
jezikih in vsebuje 530 knjig. Gre za popolnoma digitalni katalog, ki je brezplačno 
na voljo za prenos in tiskanje. Ustvarjeni sta bili tudi dve razstavni zbirki knjig,