227
Etnolog 26 (2016)
NAGLI^EVA [^ETARSKA OBRT  
V [MARCI PRI KAMNIKU
Andrej Dular
[~etarstvo je dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem raznovrstnih {~etk, 
krta~, omel, ~opi~ev in drugih podobnih izdelkov, narejenih iz naravnih in 
umetnih materialov za potrebe ~lovekove osebne in splo{ne uporabe ter uporabe 
v razli~nih gospodarskih dejavnostih in panogah. Glede na proizvodnji na~in je 
{~etarstvo znano kot doma~a dejavnost, obrt in industrija. [~etarska proizvodnja 
se deli na dve vzporedni, med seboj tesno povezani dejavnosti – na izdelavo lesnih 
osnov za {~etke in ~opi~e in na {~etarstvo v o`jem pomenu, ki vklju~uje pripravo 
{~etarskih materialov in postopke izdelave kon~nih izdelkov.
Med ve~jimi {~etarskimi obrtnimi delavnicami na Slovenskem, ki je v ~asu 
svojega najve~jega razvoja med svetovnima vojnama zaposlovala tudi ve~ deset 
delavcev in presegala obi~ajno obrtno proizvodnjo, je bilo {~etarstvo bratov 
Nagli~ v [marci pri Kamniku. Naziv tovarna si je ta {~etarska delavnica nadela 
{ele potem, ko sta brata Peter in Karol Nagli~ po o~etovi smrti leta 1922 skupaj 
prevzela vodenje proizvodnje in hkrati zdru`ila svoje {~etarsko in tehni~no znanje.
Po doslej znanih podatkih lahko sledimo zgodovini Nagli~evega {~etarstva od 
2. polovice 19. stoletja dalje. Leta 1874 je bil namre~ Egidij Nagli~ (r. 1810 + 1894) 
iz [marce pri Kamniku, prvorojeni sin Janeza Nagli~a in Katarine @uman (poro~ene 
Nagli~), vpisan v Imenik vsih mojstrov oziroma delodajalcev Zadruge raznih obrti v 
Kamniku kot {~etarstki mojster (Bürstenbinder).1 Egidij je bil takrat star `e 64 let, 
zato lahko upravi~eno domnevamo, da ta vpis v obrtni register ni mogel biti prvi in 
edini zapis Nagli~eve {~etarske obrti dotlej in bi morda lahko za~etek Nagli~evega 
{~etarstva pomaknili {e za nekaj desetletij v preteklost. Egidij se je leta 1830 poro~il 
z Ur{o Rojc iz Podgrada pri Kamniku in v njunem zakonu se je rodilo kar 13 otrok; 
med njimi sta {la dva sinova po o~etovih poklicnih stopinjah. Sin Bartolomej (r. 
1845 + 1920) se je leta 1875 poro~il s Fran~i{ko Colnar iz Velikega Meng{a in si 
ustvaril dru`ino z osmimi otroki ter v Velikem Meng{u h. {t. 11 leta 1881 odprl 
lastno {~etarsko delavnico. Egidijev najmlaj{i sin Jo`ef (r. 1859 + 1922), ki je ostal 
na doma~iji v [marci in se je pri o~etu tudi izu~il {~etarstva, pa je leta 1881 prevzel 
1 SI ZAL LJU (Zgodovinski arhiv Ljubljana) 115 Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana, 204, 
knjiga {t. 47–51.
228
Andrej Dular
doma~e gospodarstvo. Leta 1882 se je poro~il z Marijo Peterlin, h~erjo {~etarskega 
mojstra iz bli`njega Preserja, v njunem zakonu pa so se jima rodili Peter (r. 1883 
+ 1959), h~i Ivana (r. 1885) in Karl (r. 1892).2 Leta 18883 je Jo`ef od o~eta Egidija 
prevzel {~etarsko obrt v [marci {t. 1. Svoje izdelke je kupcem ponujal tudi z vizitko, 
na kateri se je v slovenskem in nem{kem jeziku predstavil kot krta~ar iz [marce pri 
Kamniku, ki izdeluje vsakovrstne v {~etarsko obrt spadajo~e predmete.4 
Kakor lahko preberemo v ~lanku Janeza Humarja Tovarna {~etk in ~opi~ev 
brata Nagli~5 je bil Jo`ef Nagli~ precej podjeten in uspe{en {~etarski mojster. Temu 
naj bi botrovala podjetni{tvu dokaj naklonjeno obdobje druge polovice 19. stoletja 
in konjunktura za {~etarske izdelke po ljubljanskem potresu leta 1895. Nagli~ 
je po~asi, a vztrajno razvijal in posodabljal svojo {~etarsko proizvodnjo in postal 
pomemben in prepoznaven obrtnik {~etarske stroke v {ir{em prostoru. Ker so ga 
zanimale novosti v {~etarski tehnologiji, je bil naro~en na takrat vodilno nem{ko 
revijo za {~etarstvo Zeitschrift für Bürsten-, Pinsel- und Kammfabrikation, ki je 
izhajala v Leipzigu. Med drugim je prina{ala novice o najnovej{ih {~etarskih strojih 
in napravah in prizadeval si je, da bi te novosti vpeljal tudi v lastno proizvodnjo.
Poslovna uspe{nost je Jo`efu Nagli~u omogo~ila, da si je okoli leta 1890 
zgradil novo, za tiste ~ase zelo sodobno stanovanjsko hi{o s {~etarsko delavnico 
v pritli~ju. Uredil si je lastno `ago za hlodovino ter sodobno lesno delavnico, v 
kateri je izdeloval lesne osnove za svoje {~etke in ~opi~e. Te novosti so mu precej 
olaj{ale proizvodne delovne procese, predvsem pa ni bil ve~ odvisen od drugih 
lesnih dobaviteljev (Humar 1996: 65).
Jo`ef je v {~etarstvo zgodaj uvedel tudi svojega prvorojenega sina Petra, ki 
se je po kon~ani ljudski {oli (1890–1897) v [marci med 1. januarjem 1898 in 
1. januarjem 1901 pri njem izu~il krta~arske obrti in si tako pridobil spretnosti 
»krta~arskega pomo~nega delavca«.6 Med letoma 1911 in 1914 se je Peter 
izpopolnjeval v {~etarstvu {e pri {~etarskem mojstru W. A. Schmidtu v avstrijskem 
Gradcu, 1. decembra 1918 pa se je kot krta~arski delovodja zaposlil v o~etovi 
doma~i delavnici.7 Sinov vesten odnos do dela je spodbudil o~eta, da je dopu{~al 
in podpiral {tevilne Petrove prosto~asne dejavnosti, med katerimi sta bila 
fotografija in (romarska) potovanja za tiste ~ase precej draga hobija. V dnevni{kih 
zapiskih,8 ki jih je Peter pisal leta 1910, so ohranjena zanimiva pri~evanja o 
vsakdanjem `ivljenju in delu Nagli~eve dru`ine. V njih med drugim zasledimo, 
2 Podatki o Nagli~evi rodovini so povzeti po mati~nih knjigah in statusu animarum, ki jih hrani 
Nad{kofijski arhiv v Ljubljani. Posredoval jih je Matja` [porar iz [marce, vnuk in dedi~ Petra Nagli~a, za 
kar se mu toplo zahvaljujem.
3 SI ZAL LJU 115, Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana, 204, knjiga {t. 47–51.
4 Vizitko hrani Matja` [porar, [marca.
5 Janez Humar, Tovarna {~etk in ~opi~ev brata Nagli~. V: Kamni{ki zbornik 13, 1996, str. 64–71 (v 
nadaljevanju: Humar 1996).
6 U~no spri~evalo Obertne zadruge {t. 4 v Kamniku. Izdalo Ob~insko predstojni{tvo v [marci, 30. 
aprila 1913 (hrani Matja` [porar, [marca).
7 Delavske bukvice Petra Nagli~a. Izdalo @upanstvo [marca, 11. 7. 1911 (hrani Matja` [porar, [marca).
8 Zvezek z dnevni{kimi zapiski za leto 1910 (hrani Matja` [porar, [marca).
229
Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku
da je sedemindvajsetletni Peter del {~etarske proizvodnje v o~etovi delavnici 
delal za svoj ra~un in je na ta na~in s prodajo lastnih izdelkov finan~no pokrival 
stro{ke svojih prosto~asnih dejavnosti. Bil je tudi tehni~no nadarjen in inventiven 
~lovek, kar je dodatno vplivalo na tehnolo{ko posodabljanje dru`inske {~etarske 
proizvodnje. 
Strojna delavnica Nagli~eve tovarne okoli leta 1930. V njej so izdelovali vse vrste lesnih polizdelkov, 
potrebnih za raznovrstno {~etarsko proizvodnjo. Nagli~ev komentar k posnetku: »Julij Jeran `aga, Peter 
Nagli~ stru`i, Janez Ko~ar vrta.« (foto: Peter Nagli~)
Okoli leta 1910 naj bi bilo v Nagli~evi {~etarni zaposlenih od pet do deset 
delavcev, {~etarske izdelke pa so na zalo`ni{ki na~in zanj izdelovale tudi posamezne 
kmetice v bli`njih vaseh. Poleg izdelkov za gospodinjstvo in pleskarstvo naj bi pri 
Nagli~u v tem ~asu izdelovali {e {~etke za razne obrti in industrijo (Humar 1996: 
66). Od leta 1911 do 1921 je Jo`ef Nagli~ ob ̀ e obstoje~ih obrtnih objektih dokupil 
{e nekaj zemlji{kih parcel za izgradnjo novih, dodatnih objektov za obdelavo lesa 
in {~etarsko proizvodnjo. Tako so zgradili novo delavnico za obdelavo lesa in leta 
1921 preselili v nove delovne prostore {e {~etarsko delavnico, dogradili pokrito 
skladi{~e za les in zgradili {e su{ilnico za `imo (Humar 1996: 66). V tem ~asu 
se je Nagli~eva {~etarska obrt tudi preimenovala v Prvo kranjsko mehani~no 
izdelovalnico krta~ in ~opi~ev Jos. Nagli~ & sin, [marca pri Kamniku, Kranjsko.9
9 Ra~unski obrazec z logotipom (hrani Matja` [porar, [marca).
230
Andrej Dular
    
Peter Nagli~ izdeluje plo~evinaste {ablone za lesne 
osnove {~etk na dvori{~u tovarne okoli leta 1930. 
(foto: Peter Nagli~)     
Vrtanje lukenj v lesne osnove za {~etke ribarice  
v Nagli~evi delavnici leta 1932  
(foto: Peter Nagli~)
Po teh posodobitvah Nagli~evega {~etarstva je dobro organizirano proizvodnjo 
in prodajo {~etarskih izdelkov julija 1922 prizadela smrt Jo`efa Nagli~a. Ta je ̀ e mesec 
dni pred smrtjo z izro~ilno pogodbo prepustil obrt sinovoma Petru in Karlu. Slednji, 
ki je na Dunaju {tudiral elektrotehniko in strojni{tvo, se je odpovedal nadaljnjemu 
{tudiju in se vrnil v [marco, kjer se je pridru`il bratu pri vodenju tovarne (Humar 
1996: 66-67). Komaj pol meseca po o~etovi smrti sta bila 21. junija 1922 brata Nagli~ 
`e vpisana v obrtni register kamni{ke obrtne zadruge kot nosilca {~etarske obrti.10 
Po o~etovi smrti sta brata Nagli~ nadaljevala njegovo poslovno usmeritev 
in uresni~ila sodoben poslovno-tehni~ni koncept poslovanja ter s tem pripeljala 
svoje podjetje v sam vrh slovenskega {~etarstva med svetovnima vojnama. Karol 
Nagli~, ki je spremljal sodobno proizvodnjo {~etarskih strojev zlasti v Nem~iji, 
je pripomogel, da sta z bratom modernizirala lastni proizvodni strojni park. V 
njuni {~etarski delavnici so bili stroji renomirane firme Ebser iz Todtnaua, v lesni 
delavnici pa lesno obdelovalni stroji tovarne Ernst Kirchner & Co. iz Leipziga 
(Sellerhausen) (Humar1996: 69). Vplivala sta na razvoj {~etarstva v kamni{ki regiji, 
saj so mnogi {~etarji pri njiju iskali strokovno in drugo pomo~, na primer kupovali 
lesne polizdelke in na Nagli~evih strojih za svoje izdelke opravljali dolo~ene 
tehnolo{ke postopke. V Nagli~evem podjetju so se izu~ili {~etarskega poklica tudi 
nekateri {~etarji, ki so kasneje odprli lastne delavnice. Trideseta leta 20. stoletja so 
pomenila razvojni vrh Nagli~eve {~etarne, saj je bilo v podjetju zaposlenih od 35 
do 40 delavcev, od tega dve tretjini `ensk in tretjina mo{kih. Ve~ina delavk je bila 
priu~ena, tudi za specializirana dela, kot je bilo mikanje ̀ ime, za delo na {~etarskih 
10 SI ZAL LJU 115 Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana 204, knj. 51.
231
Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku
strojih pa so delavce po{iljali na specializacijo v Nem~ijo. Vsaj pet do deset delavk 
pa je za Nagli~evo podjetje izdelovalo tehnolo{ko manj zahtevne izdelke, na primer 
metle in {~etke ribarice, na svojih domovih (Humar 1996: 68, 71).
    
Strojna izdelava {~etk v Nagli~evi delavnici 
leta 1932 (foto: Peter Nagli~)
Skladno s posodabljanjem proizvodnje se je podjetje preimenovalo v Brata 
Nagli~ – strojno {~etarstvo, [marca pri Kamniku. V praksi se je za podjetje uveljavilo 
ime Brata Nagli~ – tovarna {~etk in ~opi~ev, o ~emer so pri~ali tabla z imenom 
podjetja, ki sta jo dala pritrditi na ~elno stran tovarni{kega poslopja v [marci, in 
reklamni oglasi o njuni dejavnosti v ~asopisju in publikacijah. Na vizitki za svojo 
dejavnost sta brata Nagli~ dala natisniti: »Izdelujeva vse v {~etarstvo spadajo~e 
predmete, {pecialno pa ~opi~e, konjske {~etke in raznovrstne ribarice«.11 
Janez Humar je v svojem ~lanku takole predstavil asortima izdelkov Nagli~eve 
tovarne: »Proizvodni program je bil {irok in heterogen, usmerjen v proizvodjo 
izdekov za {iroko in specializirano porabo. V prvi vrsti tako najdemo ribarice, 
blatarice, mazalice, likarice ter {~etke za parket, obleko, roke, kopalni{ko masa`ne 
{~etke, {~etke za ~i{~enje konj, delovnih oblek, steklenic, za katranske premaze ter 
druge premaze za tla. V programu specialnih {~etk pa najdemo {~etke in omela za 
obrt in industrijo: za dimnikarje, za mlinsko in papirni{ko industrijo, za usnjarstvo 
in {krobarstvo, dalje vse vrste ~opi~ev za pleskarstvo in soboslikarstvo, vse vrste 
omel za tla in zidove, `i~ne {~etke za razne obrti in industrijo in umetni{ke ~opi~e« 
11 Vizitka {~etarstva bratov Nagli~ (hrani Matjaž Šporar, Šmarca).
232
Andrej Dular
(Humar1996: 71). Dodajmo temu seznamu {e {~etke za urarstvo, mlekarstvo, 
»butarice« za ~i{~enje kuhinjske posode, {~etke za klozete (strani{~a), {~etke za 
klobuke in cilindre, omela za preproge, {~etke za mazanje oro`ja, {~etke za tiskarne 
(za nana{anje barve na tiskarske matrice), {~etke za sode in {~etke za ~ebelarstvo. 
Prodajna uspe{nica naj bi bila metla »Record«, izdelana iz bassina, ki so jo leta 1933 
prodajali po osem dinarjev12 in jo reklamirali kot »najbolj{o in najtrpe`nej{o metlo 
sedanjosti«.13 Na lesenem delu te metle je bil `igosan logotip z napisom Record in 
kratko navodilo za shranjevanje po uporabi: zmo~i, otresi, obesi.
Nagli~eve delavke okoli leta 1930 pri {ivanju piasavinih vlaken metle »Record« na dvori{~u tovarne  
v [marci (foto: Peter Nagli~)
Za izdelke so v Nagli~evi tovarni uporabljali standardne materiale, ki so bili 
takrat obi~ajni in najbolj uveljavljeni v {~etarski proizvodnji. Lesene osnove so 
bile pove~ini iz bukovega lesa, za bolj{e izdelke, kot so bile na primer {~etke 
za osebno uporabo, pa tudi iz drugih, plemenitej{ih vrst lesa kot na primer 
~e{njevega, javorovega, ~e{pljevega, jesenovega in hru{kovega. Kakovosti izdelkov 
je bila prilagojena tudi proizvodnja, saj so zahtevnej{e lesne polizdelke strojno 
natan~neje obdelali in obrusili, parili, lu`ili in jih v kon~ni fazi obdelave {e polirali 
ali lakirali. Glede na kvaliteto in namen uporabe so bile {~etke in ~opi~i narejeni 
iz razli~nih vrst `ime, {~etin, dlake pa tudi rastlinskih korenin in naravnih vlaken 
eksoti~nih dreves, kot so bassine, fibris, piassava, kokos, sisal in sirek. Te surovine 
so Nagli~evi odkupovali od zasebnikov, doma~ih posrednikov oziroma trgovcev in 
od veletrgovcev, specializiranih za prodajo tovrstnega tujega, kolonialnega blaga. 
12 Zvezek kalkulacij {~etarskih izdelkov Nagli~eve tovarne (hrani Matja` [porar, [marca).
13 Reklamni oglas za metlo »Record« (hrani Matja` [porar, [marca).
233
Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku
Zlasti ve~je koli~ine blaga, na primer surovina iz tujine, so v Nagli~evo tovarno 
prihajale v balah po `eleznici do postaje Jar{e–Menge{, od tam pa so ga z vozom 
in konjsko vprego prepeljali do tovarne v [marci. 
S surovino za izdelavo ribaric in metel nalo`en voz na poti mimo Homca proti Nagli~evemu domu  
v [marci leta 1933 (foto: Peter Nagli~)
Surovine za ~opi~e in {~etke je bilo potrebno predhodno pripraviti za zahtevne 
proizvodne postopke. @imo in {~etine so morali najprej oprati, da so odstranili 
organsko nesnago. Nato so jih kuhali, barvali in su{ili bodisi na posebnih lesah 
na soncu ali v su{ilnici. Temu je sledilo nadaljnje ~i{~enje, sortiranje, ~esanje in 
me{anje, kar so delali ro~no ali s posebnim me{alnim strojem. [~etke in ~opi~i so 
bili zaradi razli~nih namembnosti narejeni iz me{anice razli~nih materialov, kar 
jim je zagotavljalo ustrezno trdnost, vpojnost in druge potrebne lastnosti. V lesne 
osnove za {~etke so morali izvrtati luknjice, kar so opravljali ro~no na posebnih 
vrtalnih strojih s pomi~nim suportom. [tevilo luknjic je bilo seveda odvisno od 
velikosti in namembnosti {~etk ter je obsegalo od nekaj deset do nekaj sto luknjic 
v vsaki leseni osnovi. V luknjice so nato ro~no vstavljali (perili) `e pripravljene 
{opke {~etin, `ime ali drugega materiala, ki so jih v pregibu povezali in u~vrstili 
z `ico ali pa namo~ene v posebni smoli vstavljali v luknjice lesene osnove. To 
zahtevno delo, ki so ga opravljale pove~ini ̀ enske, se je imenovalo smolenje. Na ta 
na~in so na primer izdelovali velike soboslikarske in zidarske ~opi~e, imenovane 
{ajbe, in tudi nekatere {~etke in omela. Kjer je bilo mogo~e, so ro~no perjenje 
{~etk nadome{~ali z modernizacijo proizvodnje, in sicer s polavtomatskimi in 
avtomatskimi stroji. V lesne osnove vstavljeni material je bilo potrebno {e pristri~i 
na enako dol`ino, kar so storili ro~no ali strojno. 
234
Andrej Dular
Delavke Nagli~eve tovarne leta 1930 pri »smolenju« – vstavljanju v smolo pomo~enih {~etin v izvrtine 
lesnih osnov belilnih ~opi~ev (foto: Peter Nagli~)
Vsak {~etarski izdelek je imel to~no dolo~eno proizvodno specifikacijo, v kateri 
je bilo navedeno vse, kar je bilo potrebno za njegovo izdelavo. Peter Nagli~ je bil glede 
te dokumentacije zelo natan~en. Zapisoval je vrste, koli~ine in cene uporabljenega 
materiala, porabljen ~as za posamezne faze izdelave in vrednost opravljenega dela 
za posamezni proizvod. Iz teh specifikacij je na~rtoval vrste in koli~ine potrebnih 
surovih za proizvodnjo in izdelal izra~un kon~ne cene posameznega izdelka. V 
zvezek14 si je zapisoval naro~ila strank, koli~ine in tehni~ne specifikacije izdelka. 
Izdelek je prostoro~no narisal, ga kotiral z ustreznimi merami in ga opremil z drugimi 
informacijami, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo. Tako je na primer dolo~il vrsto 
lesa in na~in njegove obdelave, na lesnih osnovah je razvrstil in ozna~il {tevilo luknjic 
ter zapisal, pod kak{nim naklonom morajo biti izvrtane. Pri izdelkih iz me{anih 
materialov je natan~no dolo~il razmerja in koli~ine posamezne vrste materiala in tudi 
njegovo dol`ino ter koli~insko in cenovno ovrednotil droben potro{ni material (na 
primer ̀ ico, dreto, ̀ eblje, vijake), ki je bil uporabljen pri izdelavi. Kot skrben podjetnik 
je nadziral svoje delavce in za svojo evidenco ponekod zapisoval porabo materiala 
in ~asa za izdelavo dolo~enega izdelka oziroma koli~ine izdelkov pri posameznih 
delavkah in delavcih. Tako so se nam v njegovih sicer strokovnih zapiskih o {~etarskih 
izdelkih, ki so dragocen vir za {~etarsko obrt, ohranila nekatera imena in priimki pri 
njem zaposlenih ljudi (doma~inov), ki bi bila sicer za vedno pozabljena. 
Malo je ohranjenih dokumentov, ki bi govorili o tem, kam in komu vse 
je Nagli~eva tovarna v tridesetih letih 20. stoletja dostavljala oziroma prodajala 
14 Zvezek kalkulacij {~etarskih izdelkov Nagli~eve tovarne (hrani Matja` [porar, [marca).
235
Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku
svoje izdelke. O prodaji lahko posredno sklepamo iz podatkov, zapisanih v 
Nagli~evem zvezku kalkulacij, v katerem najdemo imena posameznih naro~nikov. 
Vir informacij so tudi fotografije, ki jih je Peter Nagli~ posnel o svoji {~etarski 
dejavnosti in so se na sre~o ohranile do dana{njih dni. Tako lahko zagotovo vemo, 
da je Nagli~eva tovarna svoje izdelke prodajala tudi posameznikom iz bli`njih 
krajev, ki so ponje prihajali sami ali pa so jim jih na dom dostavili Nagli~evi 
in njihovi delavci. Ve~ino proizvodnje, vsaj tiste, po kateri so posamezniki 
najbolj povpra{evali (to pa so bili izdelki za gospodinjstvo in nekatere obrti), pa 
je do kupcev pri{la posredno prek malih ali velikih trgovcev in specializiranih 
trgovin, s katerimi so Nagli~evi sklepali poslovne dogovore. Tak{ne so bile na 
primer ljubljanske trgovine M. Ter{ana na Kongresnem trgu, Antona Krisperja 
na Mestnem trgu, Antona [imenca na Resljevi cesti in specializirana trgovina za 
mlinsko-tehni~ne potreb{~ine Brcar & Comp. na Kolodvorski ulici. 
Voz z Nagli~evimi ribaricami na dvori{~u Krisperjeve trgovine v Ljubljani leta 1932 (foto: Peter Nagli~)
Specializirane industrijske {~etarske izdelke so pri Nagli~evih neposredno 
naro~ala mlinarska podjetja, med drugim valj~ni mlin Zora iz ^rnomlja, valj~ni mlin 
Ivana Nastrana iz Homca, mlin Ivana Kuralta iz Dom`al in [krjan~ev mlin iz Radomelj. 
Naro~niki raznovrstnih in specialnih {~etk so bili {e Bona~eva papirnica v Koli~evem, 
Landstattärjeva slamnikarska tovarna v Dom`alah, tovarna gumijevih izdelkov v 
Kranju, tekstilna tovarna Inteks v Kranju, Induplati v Jar{ah, tkalnica Antona Bo`ica 
v Kranju in tovarna upognjenega pohi{tva Remec & Comp. v Duplici pri Kamniku. 
236
Andrej Dular
K renomeju Nagli~evih izdelkov je pripomogla njihova kakovost in raznolikost 
uporabe, deloma tudi reklamiranje njihove {~etarske proizvodnje v obrtnih adresarjih 
in ~asopisju, ki so izhajali med svetovnima vojnama. S svojimi proizvodi se je 
Nagli~eva tovarna maja in junija 1930 predstavila na 10. ljubljanskem velesejmu. Na 
fotografijah, ki jih je ob tej prilo`nosti posnel Peter Nagli~ in jih po zaslugi njihovega 
sedanjega lastnika Matja`a [porarja iz [marce v digitalizirani obliki hrani tudi 
Slovenski etnografski muzej, je vidna Nagli~eva razstavna stojnica z raznovrstnimi 
{~etarskimi izdelki. Ohranili so se tudi fotografski posnetki panojev s {~etarskimi 
izdelki, razvr{~enimi v skupine po njihovi namembnosti oziroma uporabi, ki so jih 
Nagli~evi pripravili v reklamne namene. Tako se nam je (~eprav se je oprijemljivih 
Nagli~evih {~etarski izdelkov do danes ohranilo bore malo) v slikovni podobi 
ohranila izjemna raznovrstnost {~etarske proizvodnje tistega ~asa. Ko to fotografsko 
dokumentacijo primerjamo z Nagli~evimi kalkulacijskimi zapiski za {~etarske 
proizvode, postanejo nekateri {~etarski izdelki skorajda oprijemljivo stvarni in bi jih 
lahko brez te`av do potankosti rekonstruirali v njihovi materialni obliki. 
    
Reklamni primerki raznovrstnih ~opi~ev in ribaric Nagli~eve {~etarne okoli leta 1930 (foto: Peter Nagli~)
Po zaslugi Petra Nagli~a in njegovega nagnjenja k fotografskemu dokumentiranju 
za zgodovino pomembnega in zanimivega dogajanja je ohranjenih precej fotografij 
(nekaj jih objavljamo v tem prispevku), ki prikazujejo razvoj in detajle Nagli~eve 
{~etarske obrti v [marci. Fotografski posnetki delavk in delavcev pri delu, delovnih 
237
Nagli~eva {~etarska obrt v [marci pri Kamniku
prostorov in dejavnosti, ki so bile povezane z nabavo surovin ter prodajo proizvodov, 
ki jih je vse zabele`il njegov fotografski aparat, so unikatni posnetki {~etarstva med 
svetovnima vojnama pri nas in zato vredni posebne komentirane objave.
Po drugi svetovni vojni je za~ela Nagli~eva tovarna zaradi novih 
dru`benopoliti~nih razmer nazadovati. [tevilo delavcev se je iz leta v leto 
zmanj{evalo in leta 1950 jih je bilo le {e sedem. Zaradi zakonskih omejitev sta 
morala brata Nagli~ na novo registrirati vsak svojo {~etarsko obrt in si razdeliti 
delavce, ki so bili dotlej zaposleni v njunem skupnem podjetju. Te`ave so nastopile 
tudi v proizvodnji, saj je bil omejen ali ukinjen uvoz {~etarskih surovin iz tujine. 
Tako je po letu 1950 za~elo Nagli~evo {~etarstvo po~asi usihati (Humar 1996: 72) 
in je s smrtjo Petra Nagli~a leta 1959 tudi zamrlo. 
Kjer je nekdaj stala Nagli~eva tovarna {~etk in ~opi~ev, danes ni ve~ sledu o 
{~etarski proizvodnji. Ta ostaja le v redkih zapisih, arhivskih dokumentih in na 
fotografijah, ki pri~ajo o nekdaj pomembni in mo~ni Nagli~evi {~etarski obrti v 
[marci pri Kamniku.