Januš Golec: Cih ga je napodil v pohoj. Po večini se oprimejo vsakega starejšega samca navade in razvade, ki ga delajo v očeh vsakdanjih smrtnikov ¦ posebneža. Eden je udan pijači, drugi je zakrknjen nasprotnik ženstva, tretji skopuh itd. V našem trgu je bil dolgo vrsto let predstojnik okrajnega sodišča gospod Hirschmugl. Ljutlcm je bilo njegovo ime predolgo za lzgovorjavo. Prekrstili so ga v gospoda Mugla. Ni mi treba povdarjati, da je bil gospod samskega stanu z vsemi mogočimi razvadami, ki so se zdele drugim čudne in večkrat skrivnostne. V krčmi je sedol sam pri četrtinki in zatopljen v časopisje. Gorje, ako bi mu bil kdo zasedel njegov kot! Krčmar, ki ni znal čuvati s^otosti Muglovega sedeža, ga ni videl nikdar več kot gosta. Praznil je v prostem času en četrt za drugim, čital in pušil, da je bil obdan od gostih kolobarjev dirna. Kratka — smodka mu je bila poleg četrtinke druga ljubica. Nikdar ni kolobaril dima iz cele cigare, ampak iz polovice. Z občudovanja vredno na«rlico je potegnil cigaro iz žepa, jo skril z obema rokaroa za hrbet ter jo neslišno prelomil. Eden konec je prižgal, drugi je zginil nekam in nikdo ni znal povedati s sigurnostjo — kam. Del tržanov je trdil, da je udan gospod Mugl poleg pušenja še razvadi žve čenja. Tri leta je moral služiti vojake. V cesarski suknji bi se naj bil udal čikanju. Sodniku bolj naklonjeni so izključevali možnost zvečenja in kajenja obmem. Gospod ni pljučkal, torej tudi ni •ikai! Kako in kaj je uporabljal neizpušeno x>lovico kratke cigare, je bila pazljivi 'avnosti skrivnost, ki je mrcvarila raiovedni trg leta in leta. Gospod Mugl je tudi posebnež v uradu. Nad pravdarji radi razžaljenja časti je kričal tako dolgo, dokler se niso "voravnali pred izrekom sodbe. Kot vrhovni varuh osirotelilj. otrok je bil pravi oče. Jerofu ni bilo za smeh, ako ni vršil svojih varuških dolžnosti z vso skrbjo. Med vojno je bil gospod prava šiba za one žonske, ki so podporo za svojimi moži ter sinovi zapravljale po krčmah in v nečistem življenju. Lahkoživa zapravljivka sploh ni upala po denar, ker gospodu Muglu ni bilo moeoče ničesar prikrivati. Dnevi nakazila mcdvojnih podpor so bili za gospoda predstojnika dnevi razburjanj; za ženski spol ure trepeta. Te vražje podpore so pile kri gospodu Mu *lu in ga nagnale celo v pokoj, kar se je doigralo tako-le: Blatnikova Neža, Gnvisova Cila in Mlakarjeva Marjeta so zapile ce!o večmesečno podporo. Pijančevanje in raianje je končalo z ženskim pretepom iz Ijubosumnosti na enega moškega, ki je bil doma in ne v vojni. Kljub zapravljivosti in dejanskemu izgredu so se upala ženščeta pred gosppda Mugla. Lahkomiselne babure so govorile pred vsto pom pred strogega gospoda: »Nabil nas bo. Zato je pa gospod, da se krega.« Tudi za ta drzni izgovor je zvedel gospod sodnik. Si pač lahko predstavljate, kako je kuhalo, vrelo in kipelo po njegovi notranjosti, ko je zagledal kar vse tri pred seboj. Njegova upravičena jeza je prikipela tako do vrhunca, da niti kričati ni mogel. Pisarju je namignil, naj vzame pero in papir. Narekoval je v kratko jedrnatih stavkih. da se ukine trem imenovanim denarna podpora radi pijančevanja in vlačugarstva. Ko je bila ukinitev črno na belem, je stopil sam s polo pred ženske in začel čitati z gromkim glasom izrek sodbe. Sodba je bila proglašena z dostojanstveno besedo. Gospod Mugl je ošvignil obsojenke s hudim pogledom, da bi Se bolj ožigosal njih lahkomiselnost v tako hudih ter resnih časih. Po prečitanl sodbi, po ošvigu s sodnikovim očesom, se je drznila Blatnica muzati! Razkačenost je blisknila po predstojniku. Z nogo je udaril po tleh in iz grl» se mu je izvil del prokletstva: »Ti frdatnana ba . . .« Ni končal dostavka k sodbi, ko se J« zgodilo nekaj, kar je bilo odločilno za gospoda Mugla. V razbesneli nerazsodnosti je sunil % jezikom preveč v umetno zobovje zgornje Celjusti. Iz jezno odprtih ust se mu je skotalila čeljust po tleh in za njo je padlo še nekaj črno razvečenega  čik . . . Strogi sodnik je pobledel pri pogledu na nezErodo. Bliskoma se je sklonil, pobral zobovje, ga vtaknil v žep telovnika in izginil med krohotom žensk skozi vrata v drugo sobo. Od tedaj gospoda Mugla ni bilo več po trgu in ne več v krčmo. Saj se je razneslo liki blisk: gospod Mugl ni samo kadilec, da celo — čikar! Bolnega se je javil. Na dopust je izglnil. Ni ga bilo več nazaj. Radi pred baburami razkrinkanega čika je stopil t trajni pokoj!