Leto XY. V Celju, dne 12. septembra 1905. 1. •_._ ' i Stev. 72. DOMOVINA ■rednittvo je v ScUllerjevfli nHcah H. 8. — Dopbe blagovolita fnnkiratt, rokopisi n m vračajo. Izhaja dvakrat n« teden, vsak torek bi petek ter velja ca Avstrijo ia Nemčijo aa leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 9 kroni Za Ameriko in druga dežele toliko več, kolikor cnaša poštnina, namreč: Na leto 18 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m pošilja upravništvu. plačuje aa vnaprej. Prešernova slava. Slovenski narod je proslavil v nedeljo svo-I jega pevca-prvaka, svojega proroka, velikega ge-[ nija, ki je z divnim zanosom budil Slave rod. [ strmečim Slovencem odklepal oči in jim kazal [ pot, katero naj sledi slovenski duh. V nedeljo je [ slovenska stolica bela Ljubljana, razkrila spomenik r božjemu pevcu, dr. Francetu Prešernu. Bil je to narodni praznik, dan kulturne [ proslave, ko je slovenski narod se poklonil manom [ svojega najboljšega sina. Postavili smo bronast spomenik njemu, ki je živel samo za ljubljeni I svoj narod, ki je sipal žarke svojega srca in uma v temo, v kateri je kopnel slovenski narod. Na visoki piedestal smo postavili spomenik njemu, ki je kot svetel meteor se prikazal slovenskemu svetu, ki je razsvetljeval mrak svoje domovine in razganjal sence noči slovenskemu imenu. V osemnajstem stoletju so se evropski narodi prebudili iz dolgotrajnega spanja ter se skušali otresti spon duševnega suženjstva in telesnega robstva. Tudi slovenski narod se je začel zavedati, da ima i Slovenec pravico živeti kot narod. In ravno v tej dobi se je pojavil med Slovenci Lnajvešji slovo-;:!:: pesnik-um^tnik in mislec Franc i Prešeren, Smelo trdimo, da je ravno Prešeren oni l'«genj, ki je provzročil, da naš narod ni zaspal 1 večnega spanja. V dobi, ko je kruti despotizem P že v kali zadušil vsako narodno gibanje, v dobi, ko je bil vsakdo kot panslavist kruto preganjan, kdor se je priznal kot Slovenca, je Prešeren bogatil danzadnem naše takratno silno neznatno slovstvo s prekrasnimi biseri in zakladi svojega velikega duha. S temi biseri je odkrival tako l svojim rojakom, kakor vsemu ostalemu svetu kra-soto in bogastvo našega prelepega, a do tedaj sramotno teptanesa jezika. Dasi je bil Prešeren vzgojen v nemških šolah in v nemškem duhu, t vendar je svoje čute in svoje misli izražal v slo-[ venskem jeziku. Iz tega je razvidno, kako velik rodoljub je bil. Iskreno je ljubil svoj narod in globoko je čutil, kakor more čutiti le duševni velikan pesnik, veliko nesrečo svoje teptane do-ovine. Njegove pesmi so utrinki božjega duha, ki so proslavile njegovo ime in ga ovekovečile. S zlato knjigo njegovih poezij se naslajajo človeška srca, vneta za lepo in blago, v njih iščejo krepila in bodrila tisoči, ki se dvigajo navzgor k solncu lepote. Od vseh krajev, iz vseli-dežel, kjer žive sinovi Slave, so prihiteli k nam bratje Slovani, da pri tej proslavi z nami vred slavijo našega Prešerna. Radosti in veselja se nam topi srce v teh dneh, ki nam pričajo, da' nismo osamljeni, da z nami čuti sto in stotisoč Slovanov. In ko je pala zavesa ter zablestel bronast kip našega pesnika, so se prepričali naši bratje, da je slovenski narod čil in da zna ceniti svoje velike sinove. Postavimo svojemu Prešernu tudi živ spomenik, ki bode trajal večno. Postavimo mu spomenik v vseh srcih našega naroda s tem, da seznanimo slehernega Slovenca in sleherno Slovenko z njegovimi n ^startnimi deli tako, da bode vsak Slovenec poznal Prešerna. Do zadnje gorske vasi naj zadoni njegova^ slava in v zadnji gorski koči naj se čuje glas njegove lire. ■ jM.kiji 20.(>00 ljudi je pri;vljftb spoštovanje do slovenskega genija pred spomenik njegov, navzočih je bilo okolo 178 društev in deputacij z okoli 40 zastavami. Vsa Ljubljana se je ovila na slavnostni dan z slovenskimi zastavami. Ob polu 11-uri dopoldne se je začel pomikati veličasten sprevod na slavnostni prostor na Marijin trg pred še zakrit Prešernov spomenik, na obeh straneh ceste pa je stalo tisoče in tisoče ljudstva. Sprevod je otvoril oddelek ljubljanskega „Sokola" na konjih, za njimi so se peljali povabljeni gostje: Odposlanci kraljevega stolnega mesta Belgrada, odposlanci kraljevega stolnega mesta Prage, zastopniki vseučilišč, pražkega, petrogi ajskega, moskovskega itd. Armada navzočih slovenskih „Sokolov" je štela okoli 400 korenjakov. Za temi so stopala druga društva in korporacije. Iz Celja so se udeležila slavnosti vsa narodna društva, iz Štajerske je bilo gostov okrog 500. Slavnostni govor je govoril dr. Iv. Tavčar, in ob pol 12. uri so padle zavese, ki so zagrinjale spomenik Prešernov. Tedaj je zagromel top na ljubljanskem gradu, in iz tisoč grl se je razlegalo: F LI STE K. Kreolin. Iz zapisnika nekega popotnika. — J. V. (Dalje.) i Deset dni pozneje zboli Alfred in umrje. Tedaj sem se zopet spomnil vsega, kar mi je pravil o Domeniki. Poiskal sem zdravnika, mu zaupal svoj strah in zahteval naj mrliča preišče. On pa, ki se je morebiti sramoval, da bi prišlo na dan, da ni spoznal bolezni, je zatrjeval, da je prijatelj umrl na hudi mrzlici. Moral sem mu verjeti, čeprav sem bil prepričan o zločinu. Skrbno sem opazoval to grozno Španjolko ter jo jel sovražiti. Moja opravila na Francoskem so me zadrževala delj, kot sem si mislil. Bil sem že šest mesecev v Parizu. Nekega večera sem bil pozvan k grofici P ... na domači večer. Grofica je bila zelo duhovita; povabila je tudi več odličnih go-spodičen in gospa, tujce, umetnike, pesnike. Tudi godbe ni manjkalo. Ko sem vstopil v dvorano, so se zabavali v posameznih gručah in o raznovrstnih stvareh. K gruči, h kateri sem pristopil, so se ravno pogovarjali o plesu neke Isjpanjolke, ki je prišla pred par meseci v Pariz. Občudovali so njeno lepoto, hvalili njene dragocenosti in njeno usmi-ljenost do ubogih. Trdili so, da vsi ubožci celega mesta blagoslavljaje izgovarjajo njeno ime. Ona sama je pa udova po španskem plemenitašu in ... V tem odpre služabnik duri in javi: — Gospa markeza Olivaria! — Ta je, — vzkliknejo nekateri. Pri pogledu na lepoto in dragocenost, me je skoraj omamilo. Obledel sem, noge so se mi tresle, in moral sem se nasloniti. Bila je brezsrčna, grozovita Domenika, vrag sužnjev, katere sem zastonj iskal, ko sem se izkrcal. In sedaj sem jo našel v vsej krasoti, slišal, kako so jo blagrovali, hvalili. — Nebesa! njo blagrujejo, — sem zašepetal. — Ali mar za njena hudodelstva dela sedaj pokoro in deli miloščino? Ali se je ogrnila v krinko vere, da si ohladi pekočo vest? Verjel bi, ako bi je ne videl. Ali že pri Za Inserate se pla&nje 1 krono temelja* priatoJMa« ter od vsake peti t-vrat« p« 90 vinarjev ca vsakokrat; ca večje inserate in mnogokratno lnoeriranje znaten pofaA „Slava Prešernu!" Cvetje se je usipalo na spomenik, orila je mogočna slovanska himna. Nato so govorili odposlanci vseh slovanskih narodov ter položili pred spomenik srebrne in lovorove vence. Kmalu je bil ves v vencih in slovanskih trikolorah. Od spomenika je bil slavnostni obhod društev po mestu, nato je bil v „Narodnem domu" banket gostom na čast in zvečer komerzi. Lepše narodne slavnosti od te še ni praznovala Ljubljana. Naj živi Prešernov duh med nami! Brežke narodne in politične razmere. Veselje in žalost me navdajata hkratu, kadar premišljujem narodfie in politične razmere v Brežicah, v tem najjužnejšem nemškem otoku slovenskega Štajerja. Veseli me, da Slovenci v tem mestecu ob Savi in v vsem brežkem okraju napredujejo, da .so si ..ustanovili tako čvrsto posojilnico z „Narodnim.' ;veselja. Prvo njihovo delo je bilo, da so sti-gali plakate raz zide. Dne 7. t. m. se je peljal dr. Grossmann iz Ljutomera v Gradec k namestniji. Tam pride skupaj s Robičem in pa s telegrafično v Gradec pozvanim dr. Plojem. Vsled njihove intervencije je namestništvo razveljavilo odlok ptujskega glavarstva. — O slavnosti poročamo obširneje prihodnjič. — Drugod in pri nas. Z ozirom na naše zadnje zaplembe, nam. pošilja prijatelj lista sledeči dopis: V Trstu izhaja antisemitski list „11 sole", ki se vedno bojuje proti vedno naraščajočemu uplivu židovstva med Lahi. Vsaka številka tega lista ima z velikimi razprtimi črkami tiskan sledeči poziv: Kakor so Judje mednarodno skupni v boju proti Arijcem, tako morajo biti Arijci mednarodno solidarni v boju proti Judom! V Trstu (v mestu samem) je namreč veliko in ostro nasprotje mfed židovsko in antisemitsko stranko. To razmerje je še ostrejše, kakor ono med celjskimi Slovenci in Nemci, pa vendar „11 sole" ni bil zaradi svojega poziva še nikoli zaplenjen. Po tem merilu bi nas tudi ne bi smel državni pravdnik zapleniti, če bi prinesli poziv: Kakor so Nemci povsod edini v boju proti Slovencem in Slovanom, tako morajo ti biti edini v boju proti Nemcem! — „Sroji k svojim!" Nemškutarski ptujski „Štajerc" prinaša v zadnji svoji številki sledeči poziv: „Svo,ji k svojim! Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednjakov. Ogibajte se takozvanih „narodnih" trgovin, klerikalcev in prvakov!" Ker je splošno znano, da smatra „Štajerc" vsakega Nemca in nemškutarja za „naprednjaka", dočim je vsak Slovenec pri njem „klerikalec" ali „prvak", pomeni torej navedeni „Štajerčev" poziv sledeče: „N^mci in nemškutarji, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, Nemcev in nemškutar je v. Ogibajte se takozvanih „n ar o dni h" trgovin, Slovencev!" — Tako piše torej nemškutarski ,,Štajerc" in pozivlje svoje somišljenike, Nemce in nemškutane, naj se ogibljejo sloven-sk*ih' trgoi h Slovencev! In glejte čudo! „Š t a j e r c" ni bil radi tega zaplenjen! Kaj bi pa porekel državni pravdnik v Celju, ako bi mi pisali n. pr.: „Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, Slovencev. Ogibajte se „nemških" trgovin, Nemcev in nemškutarjev!" To je avstrijska enakopravnost! — Laški trg. Okoličani, Slovenci! Podpirajte slovenske trgovine, ki so: Cimperšek, Časi, Elsbacher, Resnik, Železnik! Zahajajte le v slovenske gostilne! Svoji k svojim! — Iz Laškega. Rogoviljenje nemčurskih študentov, pisačev in barab se nadaljuje! Zadnja notica, mesto da bi bila vplivala kot dobrohoteče svarilo, spravila je „cvet nemške inteligence" šele v pravi ogenj. Ni že noči, da bi se ne slišalo o kaki novi žalitvi in napadu na Slovence. — V gostilno Grad prišla je zadnjič ta garda vinjena, ter začela tam se nahajajočo slovensko družbo nesramno izzivati in grditi. Redarju, ki jih je hotel razpoditi, so se ti pobalini vstavili in eden izmed njih mu je privoščil celo čisto nemško besedo dr . . . Nahajali so se v tej družbi med drugim Kari Hermannov varovanec, Prešiček (nomina sunt omina), potem pisač notarja dr.^Mravlaga, neki Loschdorfer, katerega ima menda gospod notar samo zato v pisarni, da Slovence napada. V gostilni pri Horiaku tituliral je neki davčni pristav, ki se sicer drži, kot bi ne znal do pet šteti, nekega Slovenca z laskavim naslovom: „Verfl. windischer Winkel-schreiber" ter se hotel na vsak način ž njim pretepati, kar pa je slednji seveda odklonil. — V pondeljek zvečer zagnala pa je tolpa „nemških" dijakov etc. pri brivnici g. Zupanca tak dirindaj s heilo in heilau ter začela tolči s palicami po oknu, da je g. Zupane prestrašen prišel gledat, kaj je temu vzrok. Začelo se je zabavljanje, češ da v Laškem trgu ne sme biti slovenski brivec itd. in ko jih je g. Zupane poskušal odgnati, navalili so s tako silo na njega, da se je moral umakniti v stanovanje ter si s samokresom oborožen napraviti pot. Pri temu napadu bili so navzočj, dijaki Bast, Prešiček, D. (prihodnjič objavimo celo ime) ter še več drugih ponočnjakov. — Laško. Naši letoviščniki. Bliža se jesenski čas, ki nas razveseljuje s svojimi darovi, a nam Laščanom prinaša ob enem žalost — ločitev od prijateljskih. družabnikov, od ljubih nam gostov, na katere smo se komaj privadili, in že jih zopet zgubimo. Letoviščnikov imeli sm» letos precej več kot lani, med temi mnogo Slovencev in Hrvatov; žal, da smo jih jako malo videli v naši slovenski družbi! Med tistimi pa. ki so bili redni gostje naše družbe, pohvaliti moramo zlasti gospodični učiteljici Bibijano Bizajl in Pavlo Čop, katerima na čast se je priredila tudi preteki pondeljek odhodnica v pivnici A ne samo, da ste zahajali v našo družbo, bili -ste tudi zbog svojega ljubeznjivega in kratkočasnega obnašanj takorekoč duša iste, ter prinesli s svojim svežim humorjem pravo zabavo v družbo. Kot izvrstni pevki pripomogli ste celo do nastopa v mešan« zboru. Stavimo ji v vzgled in priporočamo t p? snemo onim letoviščarjem, ki so letos še zahm — menda iz nevednosti — v nemčurske gostil J pa se dolgočasili v nemčurski družbi. Upamo/M jih prihodnje leto vidimo med nami. K j e r šfl glasi slovanska pese in, in se sliši s« venska govorica -- tam Vas čakaj* odprta bratska srca! — Pri okrajnem sodišču v Celju m prevzel kazenski oddelek g. dr. Friderik Brači® o katerem je uradno poročilo, katero smo tufl mi posneli, pravilo, da je kot adjunkt premeščeB iz Ptuja. Bil pa je v resnici imenovan sodni« tajnikom, da imamo enega nemškomislečega sod- fl nika več v Celju. Od 17 sodnikov v Celju M petina ni slovenskih. Nemci pa kriče, da se njimi godi krivica! — O celjskih Nemcih. Kako daleč in kako! dobro so znane po svetu surovosti celjskih nem- i škutarjev, kaže sledeči nam došli dopis: Povodom! Prešernove slavnosti sem se - sešel z nekim pri-J prostim tržaškim okoličanskim slovenskim kme-1 tičem. On mi je pogledal na trak na prsih, in kJ je videl, da sem iz Celja, mi je rekel: Gospod,! ali mi verjamete, da raje živim med tržaškimi! Italijani kakor med celjskimi Nemci? Vprašali sem ga, zakaj to, in dobil sem sledeče pojasnilo« Italijani so naši kruti sovražniki in nas zatirajo,! kjer in kakor morejo, toda v osebnem občevanju! so kavalirji. Če pridem v laško gostilno s slo-j venskim trakom in govorim slovensko med sa-1 mimi Italijani, se nihče za to ne briga, kaj še-le, 1 da bi me kdo napadal? Istotako imamo pri našii 1 narodnih prireditvah mir pred Italijani, celo «9 pa ni nihče spozabil kdaj proti našim damam.™ Na to sem želel od njega še izvedeti, kaj mui« v tem oziru znano o celjskih Nemcih, in mož mi je povedal," da vsak tržaški okoliški kmet ve. kakšne „porke" (svinje) so celjski Nemci, kako nas zaradi slovenske govorice napadajo in kako j so po narodnih damah pluvali. — V resnici me je veselilo, da je nemška kultura celjska tako daleč znana. ' — Pevski zbor ..Celjskega: -pw/-drnsrva~ se udeleži korporativno skupščine Cirila in Metoda v Št. Jurju ob južni žel. v četrtek, dne 14. t. m. ter vabi tudi drugo celjsko narodno občinstvo, da se udeleži te slavnosti v velikem številu. — „Celjsko pevsko društvo" vabi svoje člane na izvanredni občni zbor, kateri se vrši r sredo, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma". Dnevni red je: Imenovanje dveh častnih članov. Če bi ob 8. uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti ob pol 9. uri. pri katerem je vsako število udov sklepčno. — Umrl je na svojem domu v Spodnjilji Gorčah pri Braslovčah v Savinski dolini nada« jeni in prav marljivi bivši mariborski gimnazij« Ivan Baš, 19 let star. Dovršil je šest razredor*r odliko — šestega že bolan— pred sedmim pa mu je plučna sušica zaprla povrnitev v šole. Bil je gojenec dijaškega semenišča v Maribora. — Politično zborovanje na Remšniku. „Slovensko društvo priredi dne 17. septembra 1.1. na Remšniku politično zborovanje, pri katerem poroča državni poslanec gosp. R o b i č. Po zborovanju je prosta zabava, tamburanje in gleda-liščna predstava. Dravska dolina, na noge! Varuj prekrasni Remšnik! — Okrajni zastop Slov. Bistrici. V so boto, dne 9. t. m. se je vršila v Slov. Bistrici nadomestna volitev v okrajni odbor iz kmečke skn-pine. Gospodje odborniki so se zbrali pred vo-litvijo pri g. Petru Novaku. — Nižje - avstrijski vinogradniki. Dne 1. t. m. je dospelo 352 vinogradnikov iz Nižje-avstrijskega v Maribor, da se pouče o štajerskem vzornem vinogradništvu. Ogledali so si deželi sadno in vinorejsko šolo, klet ter priredili izlete v Št. Peter k državni trtnici v Poberž in drugam. Drugi dan so se odpeljali v Ptuj. — Osebna vest. Okrajni predstojnik v Ormožu, deželnosodni svetnik, dr. Presker, se jo moral pred par dnevi v Gradcu v bolnišnici podvreči težki operaciji. Upati je, da okreva. — Ptujski pek Ornik — ognjegasec. Iz Ptujske Gore se nam piše: Nedavno se je peljal ptujski pek-župan Ornig s svojim sinom na Goro. Naenkrat zapazi na polju blizu Sternthala ogenj. Ornig obrne takoj voz in požene konj 3 proti Sternthalu. Ornig je namreč mislil, da gori gozd. Ko pa pride na lice mesta, vidi, da gori velik kup „redkve"! — Ko je pozneje kmete vprašal, zakaj niso šli gasit, so se mu kmetje smejali in rekli: „Saj smo jo sami vžgali, za gašenje „redkve" pa rabimo le gospode!" — Nemčurski buršaki. V nedeljo je Celje počastilo ogromno število 15 germanskih buršakov iz Celja, Maribora in Ptuja. „Burgwart'' je na-kuhal jedil za 60 mož — toliko je bilo oglašenih, no, pa se je vse skisalo. Ker ima na ta način nemški gostilničar na Starem gradu gotovo izgubo, bodo poskrbeli že neki Slovenci, da ga obva-•ujejo škode. Buršaki so hodili po Starem gradu kot mladi petelini; vpili so ,.heil", pa navzoči orožnik je rekal „pst'1 in petelinčki so šli na gredo. Lahko noč. — V Zabukovšekovi, slovenski gostilni videli smo v nedeljo veliko gostov različnih stanov, kateri so se zadovoljno :ned seboj zabavali. Postrežba vsestransko izborna. — Slovenskim dijakom! ,.Omladina" piše: Če kdo, mora slovenski dijak gledati, da kupuje vse svoje potrebščine pri Slovencih. Ob začetku šolskega leta je naša dolžnost, da posetimo sami naše narodne tvrdke, a da tudi pregovorimo svojce kupovati pri njih. Imamo dovolj Slovencev, ki lahko ustrežejo vsem našim naročilom in prav nepotrebno bi bilo, da bi še mi s svojo zanikar-nostjo podpirali ošabnost in premoč nehvaležnih tujcev. — Nevstrašeno in odločno mora v boj radikalna slovenska mladina za načelo: „Svoji k svojim!" Na delo torej! — Shod narodnoradikalnega dijaštva v Trstu se je pričel dne 5. septembra Udeležba je \ bila nenavadno velika, — nad ,150 dijakov. Na kolodvoru je pozdravil dijaštvo imenom tržaških Slovencev dež. poslanec dr. RybAF. O shodu i bomo poročali v prihodnji številki obširno. Na j shod je •došlo veliko število brzojavk. Med dru-| gimi so brzojavili vseučil. prof. Chodounsky, prof. Hrasky, župan Hribar. - Shoda so se udeležili tudi [ češki, srbski in rusinski akademiki. Zakup lova. V pondeljek, dne 18. sep-I tembra 1905 ob pol n. uri predpoldne dajali se bodo v občinski pisarni Vv Laškem trgu občinski lovi v Loki brez Velikih Širj in v velikih Širjah, in v torek, dne 19. septembra 1905 ob pol 11. uri ^ dopoldne v uradni sobi št. 4. c. kr. okrajnega i glavarstva celjskega občinski lov v Št. Petru na Medvedovem šelu v zopetni zakup. Izklicna cena znaša 100 K, oziroma 40 K, oziroma 24 K 40 v. Vsak dražbenik mora varščino po 10 K položiti. Kdor hoče v imenu koga drugega dražbati, mora imeti z 1 K kolekovano pooblastilo. Drugi pogoji se lahko med uradnimi urami pri c, kr. okrajnem I glavarstvu celjskem pregledajo. Smradljiva nemška lista. „Marburger Zeitung" prinaša v svoji predzadnji številki sledeče nesramno poročilo: „Gnjusni prvaški sinovi. Družba s približno 85 osebami bindišarske inteligence" peljala se je dne 28. p. m. v treh ! vagonih iz Ljubljane in je izstopila ob 2. uri '53 minut v jutro v Celju. Na to vstopile so [dame. Ko pride v Štoreh sprevodnik v voz, v katerega so vstopile dame, opazi, da se iste niso vsedle. Vzrok mu je bil takoj pojasnjen. L j u b-ljanski bindišarji po rabili so vagon za — stranišče!" Tako „Marb. Ztg." in znani celjski „Rauberblattl" je to nesramno in inper-i tineutno laž seveda takoj ponatisnil. To je I višek nemške nesramnosti! Dptična družba ob-i stajala je iz kranjskih posestnikov, ki so se pod vodstvom g. Legvarta peljali v Žalec, da si ogle-; dajo tamošnje hmeljeve nasade in sušilnice. Sicer pa še bodemo o tej nesramno izmišljeni notici govorili. ^ Podravska podružnica slov. planin- I skega društva je sklenila, kakor že znano, pri-| dobiti si denar za stavbo novega Žigertovega stolpa potom dolžnih pisem po 20 kron. Društvo i se zaveže, ta znesek najmanje v 10. letih vrniti, tako, da zgubi upnik le obresti. Zadolžnice so se že začele razprodajati. Dozdaj so jih kupili sledeči ?g.: dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru 3, F n c Švigel, veleposestnik v Lobnici 1, Luka Hleb, posestnik na Smolniku 1, Marka Škrbinek, veleposestnik na Kumenu 1. Rojaki! Ako morete pogrešiti za par let 20 K, posodite jih nam, s tem ste storili dobro narodno delo in stolp vas bo tem preje pozdravljal raz zelenega Pohorja. Planinski pozdrav! Sokolska slavnost v Mozirju v nedeljo se je obnesla vsestransko povoljno. Udeležba velikanska, nad 800 navzočih, tržanov .častno število. Veselica je uspela v vsakem oziru. Natančneje prihodnjič. — Slove.tjegraški okrajni glavar g. Čapek je prestavljen k namestništvu v Gradec. — Konjska dirka v Mariboru. Dne 8. t. m. so imeli na Tezni pri Mariboru dirko v trab v štirih oddelkih. Dobile so darila kobile: „Slavka'1 gosp. Antona Bežana iz Šalinec pri Ljutomeru, ,. Minka" g. Antona Peto vara iz Bunčan, „Zora" g. Jožefa Vavpotiča iz Lokavec, „Malika" g. Mihajla Filipiča iz Starenovevesi na Murskem polju, „Lucela" g. Marka Šalamuna iz Lokavec, . ,.Alda" g. Alojza Razlaga iz Sifarovec, „Brenga" g. Jožefa Nemca iz Ljutomera, „Nigra" g. Alojza Zagaja iz Krapja, in žrebec „Matador" g. Mihaela , Filipiča iz Starenovevesi. Konjerejci s slovensko-mnrskega polja so tako vnovič se pred širšim občinstvom izkazali vrle može v svoji stroki in : povišali staro slavo svojih konj. — Z manevrov na Štajerskem. Goriški ; list ,.Soča" poroča: „Mnogo slovenskih fantov je bilo letos na divizijskih manevrih na Štajerskem v smeri Gradec-Zeltweg-Judenburg. Od Judenburga je prišel 7. pešpolk, lovci, huzarji in artilerija, od Gradca pa 7. in bosenski pešpolk, dragonci in artilerija. Slovenski reservisti 7. pešpolka so mnogo pretrpeli radi napornih potij čez strme in viso,ke planine, dolgih maršev, pa tudi radi nemške podivjanosti! Polku št. 7. je prideljenih mnogo primorskih Slovencev radi pomanjkanja vojaštva na Koroškem. Ker pa ne znajo zveličalnega nemškega jezika, so jih morali mnogo slišati ne le iz ust častnikov in podčastnikov, ampak tudi od nemškega moštva. Žalitve najnižje vrste so letele na Slovence,- nemško zabito ljudstvo pa je gledalo grdo nas in Bošnjake. Za drag denar smo komaj kaj dobili, Nemec pa vse pol zastonj. Če smo kje začeli peti slovenske pesmi, so začeli nemški tovariši žvižgati in hajlati. Nato pa je prišel še kak podčastnik ter nam ukazal molčati. Slovenci smo bili tako vojaki nižje vrste! Neki poštni uradnik v vojaški obleki je rekel nam na kolodvoru v Knittelfeldu, da moramo tu molčati, ker smo le gostje Nemcev! Infamna nemška nadutost! — Kako pa lepo ravnajo Slovenci z nemškimi vojaki, kadar pridejo med nje! Postrežejo jih in jim dajo, kar le morejo. Peti smejo, kakor hočejo. Slovensko gostoljubnost pa plačujejo nam Nemci s surovostjo. — Pa kaj vse se je slišalo iz ust teh nemških vojakov, t*e 1 i so „Die Wacht a m Rhein" in h a jI ali materi G e r m a n i j i! Ko so se pogovarjali, je bilo čuti, da v slučaju vojne proti Nemčiji bi streljali v zrak ali odložili orožje, najrajše bi pa prestopili v nemški tabor. Ipsisissima verba nemških vojakov! — Tako držijo dano prisego! - In ta narod uživa v blaženi Avstriji največje udobnosti in privilegije!" Rezervist. Vojnik. Naj zve slovensko ljudstvo, kakšno nemščino govore vojniški nemčurji. Na vratih posojilnične hiše so se iiamr.eč našle te besede napisane: ,.Heid ud sikt den Pintisehen auf der strug". Seveda vojniške nemčuje jezi, da naša posojilnica tako vrlo uspeva. Ker pa svojo jezo ne morejo drugače ohladiti, pa pišejo takšne neumnosti na vrata posojilnične hiše. Vojničan. — Sndmarka. V petek se je vršil občni zbor ,.Siidmarke" v Dornbirnu. Iz poročila načelnika dr. pl. Fleisclihackerja izvemo, da je društvo do 1. januarja 1905. imelo 228 podružnic ter 64.833 K 5 vin. dohodkov. V Brežicah je kupila „Sudmarka", da „odvrne slovensko nevarnost", gostilno „k črnemu orlu" in je ondi postavila ,.Deutsches Haus", v Vitanju je kupila neko hišo za 4500 kron, v Št. Ilju je zgradila nemško gostilno za 28.000 kron. Na Kranjskem obrača posebno pozornost na Jesenice in na Tržič. Društvo je imelo 63 knjižnic z 71.000 knjigami. Od uži-galic je društvo 1. 1904. dobilo 9159 kron 48 v. 0 nemški požrtvovalnosti priča izjava nekega Nemca: Prestvarimo svoj idealizem v dejanje. Odpovem se pijači in tobaku in 300 kron, katere sem za to potrošil, plačam odslej vnaprej ,.Siid-marki" ... V vsakem kraju, kjer je „Šiidmar-kina" podružnica, ustanove Nemci poseben narodni svet, ki bo vodil kataster, v koliko je ondi že napredovalo nemštvo in kako naj bi se oškodovalo Nenemce. Slovenci, pazite na to sovražno delo! Narodni kolek pri Čehih. Čehi so uvedli narodni kolek po 1 K, dočim so koleki po 2, 4, 6, 8, 10, 20 in 50 vinarjev že dve leti v prometu. Elnokronski kolek so uvedli na zahtevo narodnih občinskih zastopov, ki ga bodo rabili pri vseh spisih in prošnjah v lastnem delokrogu. Sploh ga ni med Čehi narodnega društva, ki bi ne imelo narodnega kolka, tudi tvrdke ga dosledno rabijo. Naj to posnemajo tudi Slovenci! — Na vojaških vajah zblaznel je v mariborski okolici vsled prevelike vročine -rezervnik 7. pešpolka Franc Umnik. — Stara cesta pri Ljutomeru. Pred par leti smo si sezidali lepo narodno šolo, ki je kras cele Stare ceste. A kaj bi ji koristila ta lepa šola, ako ne bi imela tako navdušenega učitelja, kakor je g. J. Tomažič. Povzdignil je vas tako, da lahko Starocestnarji rečejo: Sedaj ne spimo več, ampak vzdramili so nas g. nadučitelj iz tega dolgoletnega spanja in iz (e dolgoletne nevednosti. Ali žali Bog; vzdramili se še niso vsi, ker to sem opazil pri zadnji naši veselici. Nekateri so še res taki, da rečejo, da je najboljše, če se doma ostane. Pa če si poljedelec, ki leto in dan težko dela, privošči , vsaj enkrat malo veselja in gre na pošteno veselico, mislim da mu tega ljubi Bog k grehu prišteval ne bode. Saj niste samo za plug in za motiko ustvarjeni. Ker razveseliti se sme človek tu i včasi; na narodni veselici se poje lepe narodne pesmi in drugo. Hvala g. J. Tomažiču, ki je ustanovil pevsko in kmetijsko društvo, katero vrlo napreduje. Vas pa, kateri se še niste vzdramili, kateri še vedno spite, prosim, vzdramite se in pridite večkrat k našim veselicam. Mož mora dandanes med svet, mora iskati v družbi, bodisi pri raznih društvih ali na poštenih veselicah navdušenja za skupno narodno delovanje. V edinosti je moč! Gornjekameriski mladenič. — Cvet in sad. V Družmirju na vrtu posestnika Fr. Dvornika zori in cvete jablana vse obenem. — Nekaj o protestantovsko-švabski na dutosti. V poslih sem se mudil te dni v ljubljanskem južnoželezniškem skladišču za tovorno blago. V oči me je zbodlo troje ličnih novih zvonov iz livarne Samassove, namenjenih v Vuhred-Marnberg, — seli blizu našega Maribora. Presenečen opazim, da so napisi zvonovom, ako-pram gredo med Slovence, ne morda slovenski, niti latinski, nego nemški! In kaki? Veliki se zove: Heilandglocke, a nasproti mu stoji: Jesus allein! Sprednjemu je ime Lutherglocke in ima vlito: Eine feste Burg ist unser Gott. Tretji je končno krščen za Bismarckglocke in nosi napis: Wir deutsche furchten nur Gott und sonst nie-manden! Rešena je zdaj švabščina tam ob Mariboru, sem si mislil, kjer se peščici tamošnjih renegatov kisajo protestantovski možgani. Poieg mene stoječi prijatelj pa je viknil: Bog daj norcem pamet! Toda tistih pet privandranih švabčkov in slovenskih renegatkov tam ob deroči Dravi nam ne ponemči naših štajerskih rojakov in ko bi se vsi Prusaki postavili na glavo, ter naročili si tak zvon, kot je ubiti moskovski ,.kolokol" Ivan Veliki, kajti vzlic visoko-votlo donečim napisom na njihovih zvonovih neče biti slovenski Štajer kdaj pruska provincija! — Obesil se je v Mariboru slaboumni 311etni hlapec Anton Stanošek iz Vrholj pri Konjicah. Najprej se je mislil vtopiti v bližnjem ribniku, ker je bilo pa v tem premalo vode, se je obesil. — Dvoženstvo. 38letni zidarski pomočnik Andrej Herman iz Kapele pri Ljutomeru, kjer ima tudi ženo in dve hčerki, je izvedel, da ima neko dekle v Šiški pri Ljubljani precej denarja in jo je kmalu zasnubil. Bila sta že dvakrat na oklicu in le slučaj je nanesel, da je to izvedel njegov znanec in poroko, ki bi se imela vršiti dne 10. t. m., preprečil. Herman pride vsled tega na zatožno klop radi dvoženstva. — Izmišljen napad. V nedeljo, dne 3. t. nj. so praznovali Št. Lenarški nemškutarji svoj „sudmarkfest", katerega se je tudi nekaj nemških kričačev iz Maribora vdeležilo. Nekateri Mariborčani so se v St. Lenartu dobrega slovenskega vina tako nasrkali, da so nazaj grede iz vozov popadali in se močno pobili. Prišedši v Maribor pa so raznesli nesramno laž, da so bili med potjo od slovenskih fantov s kamenjem napadeni. „Marb. Ztg." hoče natančno vedeti, da je čakalo Nemce pred neko gostilno v pesniški dolini 18 slovenskih fantov, in sicer na vsaki strani ceste devet, ter da so se dogovorili, ako pridejo Nemci, iste pobiti ali zabosti. Ako „Marb. Ztg." vse tako natančno ve, potem mora tudi vedeti imena dotičnih fantov in mi se le čudimo, da se državno pravdništvo za teh 18 napadalcev prav nič ife zanima. Državno pravdništvo pač dobro ve, da se je ta „napad" slovenskih fantov na Nemce rodil le v pijanih nemškutarskih bučah. Mala Nedelja. Dne 25. avgusta se je pri kopanju studenca v bližini župne cerkve pripetila grozna nesreča. Jožef Muhič, žel ar iz Buč-kovec, je ravno dodelal silno globok studenec ter zapovedal, da ga vlečejo z vitkom na svetlo. Že je bil blizo zgoraj, ko zakliče „stojte", in delavci, ki so vitlo gnali, čutijo v rokah, da je teža nehala. Revež je padel iz škafa v globočino in se ubil. Kako se je ta nesreča zgodila, se ne more povedati. Muhič je večkrat pri vlačenju v globo-čini šale delal, namreč da je v škafu „živi hrast" postavil, da so ga delavci v takem stanu na svitlo privlekli. Ali ni bila morda taka neumestna šala vzrok grozne smrti? — Iz smrtne nevarnosti sta rešila realec T. Ozvald in gimnazijec M. Zadravec na Grabah pri Središču potapljajočega se učenca ljudske šole Kelemifla. Vsa čast vrlima dijakoma! — Smrtna kosa. Dne 2. septembra t. 1. je bil pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. goricah pokopan g. Alojzij Vakaj. Rajnki je bil iskren narodnjak; v mladostnih letih se je pečal mnogo s pisateljevanjem. N. v m. p. * — Šolska razstava. Lep dokaz trudaljubi-vosti in marljivosti kranjskega učiteljstva je razstava učil v Ljubljani. Tam je videti, kako je napredovalo šolstvo v zadnjih letih. Razstavljenega je toliko zanimivega učnega gradiva, da je treba nekaj ur. kdor si hoče vse natančno ogledati. Obiskovalcev je bilo vedno vse polno. Danes se je razstava zaprla. — Iz Postojne. Jako marljivim preiskovalcem podzemskih jam, c. in kr. poročnikoma 47. pešpolka gospodoma Fr. Miihlhofer-ju in Alf. Martin-u ter gosp. Egidiju Čeh-u, učitelju v Slivjah in rez. kadetu v istem polku, se je dne 24. avgusta t. 1. posrečilo v podzemskih prostorih postojnske jame prodreti naprej po sedaj še ne preiskovanem -podzemskem toku Pivke. Vkljub velikim zaprekam prodrli so približno 600 m dalje kakor leta 1893. znani preiskovalec jam g. Martel. Utrujenost in nastalo deževje onemogočilo je daljno prodiranje. Na povratku poškodoval se je čoln v zadnjem podzemskem jezeru ob skalah in se potopil. Hrabri preiskovalci rešili so se s tem, da so prostrano jezero preplavali. Zabeležili so si mnogo jako zanimivih podatkov in našli tudi veliko zalego človeških ribic (Protheus). Sedaj odkriti podzemski tok Pivke vije se v smeri med iztokom Unšice in med Pivko-jamo. Upravništvo postojnske jame. — Za gospodinje. Soproga stotnika Kau-čiča je dobila avstrijski patent za iznajden aparat, ki povzroči, da ostanejo kruh, vsakovrstno pecivo, testenina, sir, zelenjave, narezane gnjati itd. popolnoma sveže. Kruh n. pr. ostane svež do 6 dni. Iznajdba je velikega pomena za vsako gospodinjo, zlasti pa za slaščičarje, prodajalce delikates, za kavarnarje in gostilničarje. Cena aparata bo jako nizka, tako, da si ga lahko vsakdo nabavi. — Potres v Italiji. Iz južne Italije prihajajo iz več mest glasovi o strašnem potresu. Ubitih je okrog 3000 ljudij, škoda je velikanska. Na otoku Stromboli bljuje vulkan. Po celi Kala-briji se potresni sunki neprestano ponavljajo. Poročila iz ponesrečenih krajev so grozna. V Rimu je več oseb strahu zblaznelo, v Siciliji je lava pokrila mnogo železniških tirov. Iz Neapolja brzojavljajo 11. septembra: Strašen je pogled na bruhajoči Vezuv. Lava se razliva daleč naokrog, železniška proga je posuta, potresni sunki v Ne-apolju se ponavljajo, zemlja je na več krajih razpokla, ljudstvo moli, papež je odredil javne molitve. Kralj in ministri so se vsi podali v Ka-labrijo, da vodijo rešilno akcijo. — Samo v vili Altia so našli doslej 400 mrličev. V Partelli je 300 oseb ubitih, v Gosengi se je porušilo 700 hiš; v tem okraju je 600 mrtvih. Društveno gibanje. — Velenjski Slovenci priredijo v sredo dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Jos. Skaza v Velenju zabavni večer na čast pri narodni slavnosti sodelujočih narodnih dam in dijakov cele šaleške doline. Spored obsega pevske točke, govore, razne igre in druge zabave. Slovenci iz Velenja in okolice dobrodošli! Ta večer je ob enem odhodnica šaleških dijakov! — Velika narodna slavnost v Velenju dne 8. septembra se je sijajno obnesla in je vkljub zelo velikim stroškom prinesla 200 kron čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda. Obširno poročilo prihodnjič! — Št. Jurij ob Taboru. Velika slavnost prostovoljnega gasilnega društva se vrši dne 17. t. m. v Kapli, občina Št. Jurij ob Taboru. Isti dan se bode blagoslovil nov „Gasilni dom", gasilno orodje in nova zastava. Že sedaj je javilo nad 20 različnih društev svojo udeležbo. Med drugimi več pevskih in sokolskih društev, katera bodo pri veselici sodelovala. Tudi pazniško in delavsko društvo iz Trbovelj se vdeleži v večjem številu, v uniformah, z zastavo in~ z godbo na čelu, naše veselice. Ker bode zabava vsestranska, t. j. petje, telovadba, srečolov, spuščanje zrakoplova in še več zanimivih stvari, upamo na vde-ležbo, blizu in daleč bivajočega občinstva. Veselica se vrši na travniku tik glavne ceste, tu bode med sporedom svirala narodna godba iz Celja. Vabilo in natančni spored objavimo prihodnjič. Ormoško učiteljsko društvo je dne 7. t. m. ob povoljnem številu udeležencev zborovalo pri Svetinjah. Kot gostje so bili navzoči gdč. T. Randl, g. J. Karbaš, učitelj iz Miklavža in g. stud. inr. Lesničar, predsednik „Bodočnosti;1. Učiteljsko društvo je tokrat prvikrat tukaj zborovalo; vzrok temu je precejšnja oddaljenost od sredine okraja, strma pot in slabe življenske razmere. Kajti tu ni večje gostilne, ne trgovine, ni mesarja, ne peka, ne pošte. Vsak pripozna, da je ta šola v prvi vrsti potrebna, da se pomakne v višji plačilni razred. — Nadučitelj g. Sijanec je pri zborovanju poročal iz Svetinjske šolske kronike, katero je še pisal prerano umrli učitelj in pesnik Josip Freuens-feld-Radinski. — Narodna šola Ormož-okoliea priredi v nedeljo, dne 17. septembra t. 1. po večernicah v šolskih prostorih šolarsko predstavo. 1. „Poži-galec". Gledališka igra; R. Košar. 2. „Potovanje po domovini"'. Dvoglasna spevoigra z deklamaci-jami in s spremljevanjem harmonija;-J. Petz. — Izvajajo učenci in učenke. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 40 vin.; stojišče 20 vin. Čisti dobiček se porabi v šolske namene. Starši in prijatelji šole, pridite, da se prepričate o napredku vaših otrok! Dopisi. Sevnica. Zopet so pokazali nemčurji tu svojo neumnost: pomislite si. na cesarjev rojstni dan so obesili pred neko kovačnico črnomarogaste lampijone? ter pokazali zagrebški godbi, da tudi v Sevnici bivajo „nemci", a močno so se varali. Ko je godba igrala mimo- nemčurske hiše, so se slišali samo „Na zdar" in „Živio"-klici. Res bi se zaradi nekaterih sevniških Slovencev dala marsikatera nemčurska bajta, tudi šola postaviti. No, ker pa imamo, hvala Bogu še nekaj zavednih Slovencev, ki stojijo trdno kakor zidi grada. Bilo bi dobro, da bi zavedni Slovenci ustanovili kako društvo, priredili kako veselico, ker tako zaspanega trga ni v spod. Štajerju. kakor je Sevnica. Vzemimo si za vzgled Brežice ali Rajhen-burg, poglejmo jih, kako Slovenci napredujejo, dan za dnem prirejajo veselice, ne da bi se zgo-varjali, da nimajo prostora, kakor se v Sevnici. Sevniški Slovenci, bodimo kot eden mož, delajmo za narod, podpirajmo samo slovenske trgovce in obrtnike, potem se ne bo zljubilo zidati Schalku siidmarkove kolarnice, potem bo sprevidel, da ga Slovenci živimo. Že sedaj stoka, ker so ga nekateri zavedni Slovenci zapustili; zato mu je pos_odila „Siidmark" nekaj denarja na 10 let brez obresti. Sevniški Slovenci, zdramimo se! Od Sv. Antona v Slov. goricah. Kdor obišče naš kraj, se ne more zadosti načuditi preprijazni legi, naravni lepoti, se ne more dovolj razveseliti nad prekrasnim razgledom, ki ga uživamo iznad prijazno vzvišenega hriba sredi Slov. goric. Štajersko lahko pregledaš od Savinskih planin do Visokega Švaba in še dalje, Ogrsko črez lepo prekmursko ravnino, domovino naših sdrodnih bratov Prekmurcev, tja do Blatnega jezera in Medjimurja, Hrvatsko do ponosne Tvan- čice in Koroška ti kaže črez Vel. Kapo vrhove Pečice. Obzor je tako obširen, da človek v trenotku začudenja pozabi na bližnjo okolico prelepe Slov. gorice, sredi katerih stoji. Vas, kot domačine ne zanima sicer več toliko naravna lepota, obširen razgled itd. ampak bolje kraj sam zase, njega prebivalstvo, duševni napredek in narodna zavednost. Z obžalovanjem moramo priznati, da je narodna zavednost tako malo razvita, rekel bi skoraj, tako ničeva, da se ljudstvo ne zaveda svojih najmanjših dolžnosti in pravic v narodnem oziru. To dejstvo se je očito pokazalo dne 27. avgusta pri ustanovitvi „Veteranskega društva" oziroma pri volitvi stalnega odbora omenjenega društva. Dasi so od namestništva potrjena pravila slovenska, v katerih j£ tudi odločno povedano, da je tudi poslovni jezik in povelje slovensko, vendar se je izvoljeni odbor izrekel z večino za nemško povelje ter iz milosti dovolil nemško - slovenski društveni pečat. Društveniki menda niso mislili, da kdor ne pripozna društvenih pravil, sploh ne more biti društvenik, ali pa celo odbornik. Sicer pri društvenikih, katerih ne vodi pri volitvi razsodnost, prepričanje in narodno čustvo, ampak dva sodčka piva, je vse mogoče — izvolili so si za predsednika in za podpredsednika dva največja nasprotnika slovenskega povelja in slov. društvenega pečata. Po našem mnenju bi se morali v odbor voliti vsaj nekateri možje, kateri so sposobni za društvo delovati, društvo voditi, katerim ni glavna stvar pri društvu „parada" in ,.šarža" ampak bi istemu pridobili ugled tudi na zunaj, kajti z nemčurstvom ne bodete dosegli ničesar, to vam rečemo na vse grlo. Društveniki, kateri utemeljujejo zahtevo za nemško povelje s trditvijo, češ da slovenskega povelja ne razumejo, se mi ne dozdevajo na duhu normalni, kajti tudi nemškega povelja niste razumeli, ko ste še jenko nosili, a hitreje privadili bi se sedaj slovenskemu, kot ste se kedaj nemškemu. Nekateri društveniki zahtevajo tudi nemško komando zaradi drugih; saj vemo, za katerim grmom tiči zajec — kdor plača ima prednost, samo da se pije. Rodom Slovenci hočete se z nemško komando nemškutarjem ponižno klanjati. To diši močno po ptujskem „Štajercu". Če se ne motimo, je tudi izvoljeni predsednik strasten pristaš teira lista. Sramota bi bila za društvo, kojega udje so sami slovenski možje in dosluženi vojaki, ako bi mu predsedoval pristaš stranke, ki smrtno sovraži slovensko ljudstvo! Možje, skrbite za čast svojega jezika! Politični pregled. -— Kriza na Ogrskem. Združeni opoziciji so jako na potu shodi, katere sklicujejo zaporedoma socijalni demokratje na Ogrskem in r.a katerih se obsoja postopanje opozicije. Na teh shodih zahtevajo govorniki splošno in enako volilno pravico; sedanja vlada je obljubila uvesti zahtevano splošno enako volilno pravico. Zaradi tega so imeli voditelji združenih strank te dni posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo postavili sedanje ministrstvo v obtožni stan zaradi zlorabe uradne moči. — Srbi iz Ogrske. Na praznik so imeli Srbi iz Ogrske v Novem Sadu velik političen shod, na katerem se je razpravljalo o današnjem političnem položaju srbskega naroda. — Srbija. V soboto je proglasil srbski kralj Peter I. svojega osemnajstletnega sina Jurija polnoletnim. Tem povodom je oprostil kralj vse politične kaznjence. Proglašenje polnoletnosti se je vršilo na prav slovesen način, vpričo kraljeve obitelji, diplomatskega zbora in belgradske po>-sadke. • Ruske in Japonske izgube. Japonci so izgubili na morju mrtvih 3600 mož in častnikov, Rusi 6200. — V japonskih arzenalih in bolnicah je pomrlo vsled ran 2400 mož, Rusom 5300. — Brodovje Japoncev je štelo prvotno 76 bojnih ladij. Dvanajst od teh je potopljenih, druge so vse v popolnoma dobrem stanju. Trgovskih ladij so vzeli v vojni 41, svojih so izgubili le 16. Torej jih je v tem oziru vojna ojačila.|— Rusi so imeli vseh bojnih ladij 93, od teh so jih izgubili 64. Sedem od teh je padlo Japoncem v roke. 19 bojnih ladij ima Rusija v različnih lukah, vsega vojnega brodovja pa ima samo še za deset enot. Spoineiilk junakom. Na Kalamegdanu — krasno šetatišče na prostorih, ki se razprostirajo pred trdnjavo — postavi belgradska občina padlim junakom za osvobodenje Srbije velik •spomenik, ki se bo dvigal na onem kraju, kjer je prejel knez Mihajlo 11. aprila 1867 mestne ključe. — Rusija. V Baku blizu Kavkaza so bili hudi nemiri. V mestu in okolici so nastali tudi velikanski požari nafte; gorelo je 300 vrelcev zaloge nafte, vredne tri milijone rubljev. Zaradi pomanjkanja zgorele nafte se bo moral ustaviti ves železniški, parobrodni in tovarniški promet. — Iz Tiflisa poročajo, da je v vaseh provincije prebivalstvo deloma poklano, deloma razpodeno in hiše požgane. — Konec rusko japonsko vojne. Vsled sklepa miru preneha torej krvavo klanje na Skrajnem Vztoku. O zadnjem dogodku na bojišču poročal je carju general Linevič dne 3. t. m. tako-le: Dne 3. septembra predpoldne je naš oddelek v Koreji odbil več napadov 6 japonskih bataljonov z 12 topovi. Istočasno so Japonci začeli prodirati proti našim oddelkom pri Kianker-jenu in v soteski Penčugolev. V brzojavki, s katero je car obvestil generala Lineviča, da se je sklenil mir, pravi car: ,.Moja požrtvovalna draga mi armada je zadrževala korak na korak naval po številu mnogo močnejšega sovražnika v Mandžuriji ter 19 mesecev trdovratno odbijala njegovo prodiranje. Pod Vašim vodstvom je ta armada dandanes številnejša in močnejša kakor sploh kdaj poprej ter pripravljena ne samo za odbijanje sovražnika, temuč tudi za krepak udar. Jaz in vsa Rusija verujemo v moč slavne armade in v njeno pripravljenost, da se'žrtvuje v dobrobit domovine, toda moja dolžnost pred vestjo in od Boga mi zaupanim narodom mi ukazuje, da ne izkušam znova možatosti in vernega srca svojih dragih Rusov, da jih ne izspostavljam novim brezkončnim strahotam vojne, vse to zaradi polovice oddaljenega otoka, ki nam ga je Japonska leta 187J). odstopila, Posebno z ozirom na obveznosti, ki so jih glede tega otoka Japonci prevzeli, sem sprejel japonske mirovne pogoje. Ruske čete so v krvavih bitkah opetovano pokazale možatost in požrtvovalnost. Izročite vsebino te brzojavke moji dragi armadi. Vedite, da jaz in Rusija cenimo vaše žrtve, ki ste jih doprinesli v tej težki vojni." Iz Tokia se poroča, da so Japonci v severovzhodni Koreji v več bitkah porazili Ruse. — Vojna odškodnina! Čudne so vesti o vojni odškodnini. Iz Londona poročajo 31. avg.: Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo Rusija plačala Japonski vojno odškodnino skrivaj. Za to točko vedo le državniki. Japonci jo bodo obravnavali v parlamentu tajno. — Revolucija na Japonskem. Že v sredo so naznanjali nekateri listi, da je nastala na Japonskem in v prvi vrsti v Tokiju revolucija, ker so Japonci skrajno nezadovoljni z mirom, kateri je bil sklenjen v Portsmoutu in katerega smatrajo kot skrajno poniževalnega za Japonsko. — Dne 5. t. m. je bil prvi začetek revolucije. -Ta dan je bil sklican velik javen shod. Po shodu je napadla množica neko hišo, udrla je vanjo ter razbila v nji vse, kar je našla. Prišlo je do krvavega spopada med policijo in razgrajači. —^ Razburjena množica je zažgala tudi palačo ministra za notranje reči. Tudi pred stanovanjem ministrskega predsednika Katsuro so bili hudi izgredi. Zažganih je bilo deset cerkva in ena šola. Aretiranih je bilo 200 oseb. Ubitih 14, ranjenih pa nad 5000. Čez. mesto Tokijo je razglašeno obsedno stanje. Po celem cesarscvu vlada najhujša razburjenost in povsod se zahteva, da se kaznujejo osebe, ki so sklenile tak mir. Japonski vrednostni papirji so jako padli. — Na Japonskem bode letos slaba letina in sploh se ' nahaja Japonska v skrajno silnem gmotnem položaju in se je zaradi vojske strašno zadolžila. Kuropatkin. Mnogi pripisujejo zaslugo za mir v prvi vrsti možu. na katerega je svet že skoro pozabil in kateremu se je dogodila svoječasno velikanska krivica. In ta mož ni nikdo drugi, nego .prejšnji vrhovni poveljnik ruskih čet na Skrajnem Vztoku, general Kuropatkin. Oni. ki najbrže po. vsi pravici pripisujejo zaslugo za mir Kuropatkinu. pravijo in trdijo, da so se Japonci odrekli zahtevi po vojni odškodnini le zaradi tega, ker se nahaja ruska armada na Skrajnem Vztoku v takem položaju, da bi lahko prav vspešno pričela ofenzivo proti Japoncem ter popravila na kopnem vse izgube, katere so imeli dosedaj Rusi. Kuropatkin. je oni mož, ki se je znal, čeravno razpolagajoč z malim številom vojaštva, v začetku in v teku vojne tako sukati s svojimi četami, da je pri mirovnih poganjanjih Witte popolnoma opravičeno trdil, da so Japonci prizadeli Rusom na bojnem polju sicer mnogo občutljivih udarcev, a premagali in porazili jih niso nikoli. Kuropatkin je s svojim spretnim umikanjem pridobil Rusiji toliko časa, da je mogla poslati na Skrajni Vztok v tem času toliko vojaštva, ki bi, ako bi prišlo še do kake odločilne bitke, najbrže popolnoma spremenilo položaj na bojišču. Mor vina iz otoka Yis (Lissa) priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko = postaja Pulj proti povzetju. — t EflidU UiD, ? Palja (Istrtja). J ► ■ r-5, (361) 11-10 priporoča svojo veliko zalogo ur, srebrnine in zlatnine. Prevzame vsa dela in popravila, katera izvršuje najvestneje, točno in ceno. Za, mnogobrojna naročila se najvljudneje priporočam. Ivanke 5HHSSSB5a5B555a5H5H5H5H5H5H5a5E5ggaŠ Loterijske številke. Gradec, dne 9. septembra 1905: 62, 16, 88, 76, 73. Dunaj, ,. „ „ „ 85, 59, 51, 56, 40. Učenko iz poštene hiše, močno, zdravo, ne črez 15 let staro, z dobrim šolskim spričevalom, zmožno nemščine in - - slovenščine, sprejmeta takoj - - Lebinger & Bergmann trgovina z mešanim blagom v Litiji (Kranjsko). (455) 3-1 Več spretnih (448) 2-2 sprejme takoj Martin Stojan, mizarski mojster, Teharje. Iščejo se za večja mesta ZASTOPNIKI za prodajo vina od pridelnika. Pri dobrem uspehu dobijo tudi poštne stroške. Ponudbe „glavno poštni predal 271 Trst. (434) 5-4 Kupujte narodni kolek! ZAHVALA. Žalujoča rodbina Bovha-tova izreka vsem prijateljem in znancem najiskre-nejšo zahvalo za prijazno sočutje med boleznijo in ob smrti njene iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestrice za mnogobrojno udeležbo pri zadnjem spremstvu in za darovane vence. Drago rajnko priporočamo v blag spomin. (453) 1 Kdor ima naprodaj hišo z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga v večjem kraju na deželi, naj blagovoli poslati ponudbo pod naslovom; „ Gotovina" na uprav ništvo „Domovine" v Celje.' (437) 3—3 lužba:: občinskega redarja se takoj odda. Prosilci morajo biti oženjeni, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter ne črez 40 let stari. Več se izve pri podpisanem občinskem uradu. Obč. urad v Framu, 11. sept. 1905. w (454) 2-1 Zupan- manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (497) —44 podružnica R. A. Smekal. na Planini (štajersko) je razpisana. Stalna plača je 2.200 kron. Želi se zdravnik Slovenec. (444) 2-2 Deželna vzorna klet in klet deželne hiše. Zveza kmerijskih zadrug na Štajerskem je sklenila, na korist štajerskemu vinstvu pospeševati prodajo vinskih pridelkov; posreduje prodajo vina, odnosno uredila je v ta namen v Algersdorfu pri Gradcu primerno vinsko klet. Ta zapričeta akcija na hasek pridelovalcev in vživalcev vina se dobro razvija ter omogočuje, da se obstoječa zvezina klet preosnuje v deželno vzorno klet, v kojo se bodejo sprejemala vina iz vseh štajerskih vinskih okolišev. * Štajerski deželni odbor je sklenil, da odstopi zvezi s 1. novembrom t. 1. klet deželne hiše v Gradcu, ki je brezdvomno kaj pripravna za pospeševanje in spopolnjevanje omenjene akcije. Zveza pripravlja že vse potrebno, da bode deželna vzorna klet služila svojemu namenu; skrbi zlasti za pristna domača, štajerska vina, da primerno opremi klet deželne hiše in dobro postreže dosedanjim odjemalcem ter jih zadovolji v vsakem oziru. Potrebovala bode v ta namen okioglo 1000 do 1500 hI vina od domačih pro-ducentov iz vseh štajerskih okolišev. Priporoča se, da vinski pridelovalci prijavljajo za oddajo določeno množino vina lastnega pridelka zvezi kmetijskih zadrug. Zgoraj označeno akcijo je tem bolj pozdravljati,' ker ne bode služila le producentom, da svoje naravne vinske pridelke lažje vnovčujejo, ampak služila bode tudi splošnosti, ker bode skrbela in pospeševala, da se bode le pristno naravno vino prodajalo in točilo. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu. Raznoterosti. — Posebnosti znamenitih mož. Erazem Rotterdamski, znani humanist, je dobil mrzlico, Če je videl ribe. Slavni astronom Tyho de Brache se je zgrudil na tla, če je zagledal zajca ali lisico. Marija Medicijska, velika ljubiteljica cvetlic, je sovražila vrtnice, če jih je videla naslikane. Ivan II., moskovski veliki knez je omedlel, če je videl žensko podobo; pač redka prikazen pri moških. Ladislav, kralj poljski je zbežal, kadar je zazrl kako jabolko. Zakaj so se mu jabolka tako zamerila, tega nam pa zgodovina žalibog ne sporoča. . — Resničen prijatelj šole. N. A. Tereščenko v Kijevu je 1. 1894. podelil 150.000 rubljev za veliko šolo v Kijevu; 100 tisoč rubljev za stavbo, 50.000 rubljev za učitelje in štipendije, < K tej glavnici je Tereščenko leta 1903. primaknil še 225.000 rubljev za razširjenje šole, šolski muzej itd. Istega leta je še daroval 15.000 rubljev za šolske potrebe, parno kurjenje, električno razsvetljavo. Šola bode vzgojevala dobre rokodelce, stavbene mojstre, tehnične delavce. Terenščenkovci so bogatini v kijevski guberniji, njih oče je bil preprost trgovec ali po svoji nadarjenosti in marljivosti je nakopičil velikansko premoženje, katero so sinovi še pomnožili. Imajo veliko sladkorne in velikanska zemljišča v rodovitnem črno-morskem ozemlju. — Pomadžarenje slovaških šol se vrši silno naglo tudi brez nedavno sklenjenega šolskega zakona. Na podlagi uradnih izkazov za 1. 1902. obravnavajo „N&rod. Noviny" .to žalostno dejstvo. V oravski stolici (komitatu) je bilo tisto leto (1902) 110 šol, od katerih se je še slovaško učilo na 71 šolah; v ostalih se je poučevalo v madžarščini ali pa mešano. V liptovski stolnici jih je bilo od 101 šol 33 slovaških; v trenčinski je 380 šol, a le 95 slovaških; v mitranski 475 šol, a le 118 slovaških; v turčanski 78 šol, 24 slovaških; v zvolenski 164 šol, 48 slovaških; v tekovski, v kateri je 57"5°/o Slovakov, sta bili le dve šoli popolnoma slovaški; v Sariši (66% Slovakov) je 275 šol, a le 20 slovaških; v Zemplinu so za 106.000 Slovakov le štiri slovaške šole; v stolicah abanjski, tornjanski in ugnski, kjer tvorijo Slovaki več kot četrtino prebivalstva, ni ne ene popolnoma slovaške šole. Pri tem pa moramo povdarjati, da je glavni učni predmet tudi v čisto slovaških šolah madžarščina, ki se poučuje s pomočjo slovaščine. Toda niti take razmere ne ugajajo madžarskim šovinistom; hočejo popolnoma | zatreti nemadžarski živelj in dati temu svojemu početja z zakonom Berzeviczevim naposled še do- S voljenje zakona. Književnost in umetnost. — Roman „Nebesa" je splošno socijalen roman obsežnega občekulturnega pomena. Romana „Nebesa" je dosedaj izšel šele 1. zvezek, v kratkem izide celo prvo zanimivo poglavje „Kje so nebesa?"' Priporočati je, da se oglasi čim več rednih naročnikov, da bo možno tisk romana z uspehom nadaljevati. Kakor čujemo izide roman razun v slovenščini v raznih kulturnih jezikih. Slovenci, Slovenke, sezite po tem romanu! P. n. Dovoljujem si čast. damam naznaniti, da sem se preselila z današnjim dnem na Cesarja Jožefa trg št. 2 (nasproti „Narodnemu domu"). Velespoštovanjem (351) 1 Konstancija Perko, babica. Izviren socijalen roman. Spisal Marko Zorin. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani, •Cena romanu: 1 zvezek 50 v., za celo 1. poglavje (4. zvez.) 2 K. Roman „Nebesa" izhajal bode približno eno leto v zvezkih na poltretji tiskovni poli. Naroča se ali pri DRAG. HRIBAR-JU ali naravnost pri „ Upravi romana Nebesa"'vRadovljici,Gorenjsko. Slovenci! Naročajte se obilo na ta roman, ker bo v Vašo korist! (443) 3-2 Za gg- učitelje! --v-* Izšel je te dni lično vezani, zelo ——- praktični > - učiteljski koledar z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, lužnem Štajerskem inPrimorskemzosebnim staležem kranjskega ljudsko-šol. učiteljstva in z ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/1906. Sestavil <$> <$> 4 učitelj v Ljubljani. * 4 $ <1 Cena: Za 75 učencev 70 vin., za 100 učencev 80 vin., za 125 učencev 90 vin., za 150 učencev I K. Naroči se pri založniku in tiskarju IV. PR. LAMPRETU V KRANJU. iztirjeno prodajalko sprejme ZVezna trgovina V Celju. Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali naj se pošljejo najkasneje do 25. septembra. (356) 3—1 mmr j j'ij*if » I".'i ■' " i" "i1 i"»'i i^.' .'i*r i~.~ — ksj Zacinjenje in popravila vsake vrste v?r * Up- točno in ceno. * , 0) n £ 3 £ B n trn a n N G (S B) >N e pemetrij Glumac, Kotlar Celje, GrašKa cesta šteV. 28 se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro« in vodovode v bakru in železu. (238) 50-36 Pri profesorju v Mariboru dobita za (388) 5 5 prihodnjo šolsko leto 1-2 dijaka stanovanje in hrano. Naslov A. B. poste restante Maribor. Sadna dreVesa visodebelnata 1*80 m do krone, poludebel-nata 130—150 m do krone in pritlična (piramide) 040 m do krone od najboljših vrst jablan in hrusek, češpljev in sliv, čre-šenj in visenj, kakor tudi orehe, vrtnice in lepotično grmovje, drevesne kole i. t. d. priporoča za letošnjo sezono (čas sajenja od 1. oktobra naprej) , Peter Korman drevesnica v Činžatu pošta in železniška postaja Faal na koroški železnici. Ceniki na zahtevanje zastonj in franko. (42 ) 3-3 JoJd Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K Rezervni zaklad: nad 700.000 K. n M V lastni hiši y Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vlogre vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od : 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje : po ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih • obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. _ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo V to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega == kapitala. Dolžniku je na prosto dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posojuje se tudi na menice in na vrednostne papirje. (264) 7—4 ^^ ^^ ^^ se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. pisateljem in ™ M IV ■■ BH HA pB p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše K ■■■le* II al oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter M A ■■ mri M* ■ I ri opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja MM I I Hi dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima ^^ ® ® in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine. kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete, brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadrnžne knjižice, poročna naznanila, molitvenike, mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvavi. Zvezna knjigoveznica se rr~ priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig v priznano trpežni izdeljavi. — Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Veaava pri-prostili kakor tudi finejših molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. — Ker je opremljena z naj- enike, mrtvaška naznanila, ter sploh vse tisharna raznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernah cenah. — Vse po-šiljatve in naročila je naslavljati le: IV Zvezna knjigoveznica v Celju. Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celb ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih cenah. Vzorci na razpolago. — Vezava različnih liturgičnih knjig, kakor „Misalle Romanum" itd. župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v Celju Man beachte dleFabrikmarke. £Ha!?n}ascj;inen Singer Co.NahmaschinenAct.Ges.; Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so 1 SfogerjeVi šivalni stroji za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje — tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ========== Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega ip umetnega vezenja = Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -47