AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPIB
NO. 49
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 27TH 1935
LETO XXXVII. — VOL. XXXVII.
Anglija v borbi, da pre- Učiteli^ štrajk«, ker
ne dobe plače
Scranton, Pa., 26. februarja.
preči novo vojno v Evropi
London. 26. februarja. Angleški zunanji minister Sir John Simon se pripravlja na diplomatsko potovanje v namenu, da prepreči grozečo vojno v Evro-jker ljudje ne plačujejo davkov, pi. To potovanje je zgodovinske- i	--o-
30 učiteljic v Mayfield okraju je odšlo na štrajk včeraj in to je že tretjič tekom enega leta. Učiteljice štrajkajo, ker ne dobijo plače. 1100 otrok je ostalo brez pouka, šolski odbor trdi, da ne more plačati učiteljicam,
Protesti od vseh strani V Zedinjenih državah Sleherni Nemec mora Avtomobil, revolver, de-
- -	-	1	nar iz banke in smrt
ga pomena, ker se v Evropi nekaj kuje popolnoma podobno načrtom, ki so v letu 1914 izzvali svetovno vojno. Poročano je že bilo, da namerava minister Simon obiskati zaporedoma Berlin, Varšavo in Moskvo. Simona bosta spremljala na potovanju dva prva eksperta v razorožitve-nem vprašanju. Pred kratkim je prišlo med Francijo in Anglijo do skupnega sporazuma glede Nemčije. Nemška vlada je bila vprašana, če sprejme ta sporazum, ki naj garantira bodoči mir v Evropi. Nemčija je angleško ponudbo zavrnila, dasi je bilo Nemčiji dovoljeno, da poveča svojo armado. Angleški zunanji minister bi sedaj iz originalnih, virov rad dognal, kaj je vzrok zavrnitve in če se Nemčija v vezi s poljsko republiko v resnici pripravlja na vojno. Javna tajnost je, da bi Nemčija in Poljska napadli Rusijo, ako bi bila
John žnidaršič
Po daljši in mučni bolezni je v torek zjutraj ob 10:15 preminul eden pionirjev slovenske naselbine, vsem dobro poznani rojak John žnidaršič, eden prvih slovenskih krojaških mojstrov v Clevelandu. Ranjki je bil star 59 let in doma iz vasi Bloška Polica pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. žena mu je umrla pred štirimi leti in pol. Tu zapušča pokojni tri sinove, Johna, Kazimirja in Franka, brata Matevža v Collinwoo-du, Jakoba v Johnstown, Pa., Jerneja pa v Barbertonu. V starem kraju živi še brat Kari. Pokojni je bil član dr. Dvor Baraga, 1317 C. O. F., društva Srca Jezusovega in dr. Ložka Dolina. Ko je bil še zdrav je pokojni John vedno vneto deloval na društvenem polju. Bil je prijazen, šegav, vljuden in povsod pri-lj ubij en. Prijatelji ga bodo
proti senatni zbornici radi dela
Washington, 26. februarja.-Senatorji, ki so zavrgli načrt
jih je nad 10 milijonov brez dela
Washington, 26. februarja,— Tekom meseca decembra, 1934,
predsednika Roosevelta, da se j je vlada podvzela štetje brezpo dovoli $4,880,000,000 za delaj selnih oseb v Zedinjenih drža-brezposelnim, dobivajo številne) vah, in glasom uradnih podat-proteste iz vseh mest dežele, ta-j kov je bilo tedaj v Ameriki 10,-
830.000 brezposelnih. Mesec poprej je American Federation of Labor poročala, da znaša število brezposelnih 11,329,000. Uradna poročila naznanjajo, da je približno 200,000 brezposelnih dobilo delo v decembru mesecu [ in približno 150,000 v januarju.! Za mesec februar dosedaj ni še
Rusija napadena v Mandžuriji težko pogrešali. Pogreb ranjke-
od Japoncev. Od potovanja Sir Simona bo odvisno, ali se bo ohranil mir v Evropi ali ako bo
ga se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 1134 E. 60th St. v cerkev sv. Vida pod
vojska prihajala korakoma bliž- j vodstvom Frank Zakrajšek. Bo je. Sir Simon bi tudi rad dognal di dobremu možu ohranjen ča-boljši sporazum med Rusijo in
Poljsko na eni strani, in med Nemčijo in Rusijo na drugi strani. Kot se nadalje poroča, bi Sir j Simon rad dosegel od Rusije pri-j znanje, da bi slednja reducirala število svoje armade ako dobi nemško obljubo, da ne bo napadla Rusije.
-o-
Naš dobri župan
Sedaj ko se je odpovedal direktor javne dobrodelnosti v Clevelandu in obrnil županu Da-visu hrbet, je prišlo na dan, da oče župan Mr. Davis niso nikdar preveč mehkega srca za mestne siromake. Bivši direktor javnega blagostanja, Ingalls, ki se je odpovedal, je opetovano prosil in prosil župana, da se kupuje nekoliko boljša hrana za bolnike v mestni bolnici. Kot znano se nahajajo v mestni bolnici večinoma sami siromaki, ki ne morejo plačati računov za zdravljenje. Direktor Ingalls se je opetovano pritoževal, da hrana v mestni bolnišnici ni dovoljna in ne dovolj užitna, toda Davis je vedno trdil, da ni denarja. Končno je bilo Ingall.su dovolj in je podal resignacijo. župan Davis išče sedaj druzega direktorja.
Zaupajo Rooseveltu
Max Hayes, veteranski delavski vodja in boritelj v Clevelandu, se je včeraj tekom nekega govora izjavil, da ima ameriško delavstvo še vedno zaupanje v Roosevelta. Dočim je Hayes mnenja, da ima Rosevelt nekaj slabih svetovalcev, je sam osebno odkrit in iskren in misli najboljše za bodočnost ameriških delavcev.
Note za harmonike
Mr. Anton Mervar, 6921 St, Clair Ave., Cleveland, O., je do-bil v zalogo album not za piano harmonike, ki vsebuje 11 raznih slovenskih melodij za ples, valčke in polke. Cena .ie $1-00, po pošti $1.10. To so prve note za harmonike. Torej fantje, le ])o njih!
sten spomin. Preostali družini izrekamo naše globoko sožalje!
Sprememba ustave
Državna posta voda j a v Co-lumbusu je dobila 15 predlogov za spremembo ustave države Ohio. Sedem izmed teh točk se peča z davki. Dasi so se davki na posestva šele letos znižali, pa nameravajo davke na hiše ponovno znižati. Nekateri bi radi videli, da bi se davki na hiše popolnoma odpravili. Zopet drugi predlagajo, da samo hiše, ki so vredne do $3000, ne plačajo nobenega hišnega davka. Med drugimi predlogi za spremembo ustave je tudi eden, ki bi odpravil sedanjo državno postavo-dajo in dve zbornici v njej in upeljal postavodajo z eno samo zbornico.
Mamica umrla
Mr. Frank Zopec, 1114 E. 66. St., je dobil iz.domovine žalostno vest, da mu je v vasi Preles-je, fara Št. Rupert, preminila v čestitljivi starosti 80 let, njegova ljuba mati Marija Zobec. V Ameriki zapušča pokojna sina F>anka in dva brata, Johna in Karla Boc, v stari domovini pa soproga, tri sinove, Josepha, Johna in Makselna, ter hčerko Amalijo .poročeno Pogelšek, dalje brata Antona Boc in sestro Antonijo Trinko. Naj bo ohranjen blagi ženski plemenit spomin !
Westinghouse ledenica
V Grdinovih prodajalnah pohištva imate priliko videti krasno Westinghouse ledenice, ki je eden najpopularnejših refrigle-ratorjev. Stopite v Grdinovo prodajalno, kjer vam bodo ledenico razkazali ter vse razložili o njej.
Poročna dovoljenja
Poročno dovoljenje so dobili: Mr. Ludvik Petrich, 19617 Kee-wanee Ave. in Miss Gemma Bonanza, Euclid, O. Mr. George Rizzo, 1364 E. 53rd St. in Miss Mary Grdanc, 1364 E. 53rd St. Bilo srečno!
ko od farmerjev kot od mestnih prebivalcev. Senatorji so začudeni. V mnenju, da so ustregli večini ljudem, se sedaj čudijo, da prihaja tisoč protestov dnevno. To bo reagiralo med senatorji, da bodo slednji prisiljeni iz-nova glasovati o načrtu predsednika Roosevelta. Ako se vod-	________„
stvu demokratične stranke po-! nobenih podatkov. Vlada je pri-j sreči pregovoriti enega samega J pravljena sprejeti 3,500,000 j demokratičnega senatorja, ki je j zdravih brezposelnih na delo,
zadnji teden glasoval proti temu predlogu, bo mogoče predlog ponovno prinesti pred senatno zbornico. Posamezne države so prepričane, da če Rooseveltov predlog ne bo sprejet, da bodo imele ogromno škodo. Zvezna vlada je namreč sklenila graditi nove mostove, odpraviti železniška križišča, graditi nove ceste, in vse to bi dalo do 3,500,000 brezposelnim delo. če se to ne zgodi, tedaj bodo posamezne države prisiljene same skrbeti za brezposelne, ker kongres ne dovoli potrebnega denarja. To je napotilo države, da so dvignile silen krik proti senatorjem, ki so zavrgli Rooseveltov načrt.
—o-
Za $100,000 tolažbe
Na Common Pleas sodniji je Miss Helen Karaffa, 26 let stara, vložila tožbo za $100,000 odškodnine, katero zahteva od Mr. George Jacobsa, ki je 1 a s t n i k mnogih restavrantov v Clevelandu. Miss Karaffa trdi, da je bila od leta 1928 zaposlena kot blagajničarka v enem izmed teh restavrantov in da ji je Mr. Jacobs neprestano obljubo val zakon skozi dolgih šest let, v jeseni leta 1934 ji je pa kratko povedal, da se ne bo poročil ž njo. To je Miss Karaffo tako užalo-stilo, da je ta njena žalost vredna $100,000.
Oster napad
Ameriški dnevnik "The Cleveland Pres" prinaša v svoji včerajšnji izdaji vitrioličen napad na župana Harry L. Davisa. — katerega dolži, da podpira zločince, tatove, roparje, metalce bomb in vse ostale vandale. Dalje dolži "Press'' župana Davisa, da bi lahko naredil m i r in red v mestu kot vrhovni načelnik policije, toda njemu ni mar za to, ker bolj skrbi, da ustvari mogočno politično mašiiTo,za sebe, kot da skrbi za varnost in blagor državljanov v Clevelandu.
Arfetirani vandali
Policija je v Clevelandu včeraj aretirala štiri osebe, ki so obdolžene, da so metale bombe ali kamenje v okna trgovin ali v privatna stanovanja. To je prvi poskus policije aretirati te vrste vandale. Policijski načelnik Matowitz je odredil, da se ustanovi poseben oddelek, ki naj šteje 30 detektivov, in čigar naloga bo, zasledovati metalce bomb, opeke in kamenja.
Prepovedana postava
Governer Martin Davey je včeraj vetiral postavo, sprejeto v obeh zbornicah državne posta-vodaje, in ki je bila namenjena da se poviša plača upokojenim policistom s tem, da se davki zvišajo.
kakor hitro kongres odobri tozadevni načrt, kar se pa ne bo zgodilo tako kmalu radi osebnega spora med predsednikom in senatno zbornico v kongresu. -o-
Pri Fisher Body
Lastniki Fisher Body so včeraj zavrnili vse ponudbe in pogoje, katere je stavila unija avto delavcev dne 13. februarja na kompanijo. Obenem je kompa-nija naznanila, da nikdar ne bo naredila nobene pogodbe, v kateri se bo obvezala za zaprto delavnico. Kompanija tudi pravi, da neprestana agitacija med njenimi sicer zadovoljnimi delavci bo kompanijo, najbrž prisilila, da omeji poslovanje v Clevelandu. Unije imajo danes tri seje pri katerih se bo odločilo kaj narediti.
--o-
dobili vojaško izobrazbo
Berlin, 26. februarja. Nemška vlada je odredila prisilno vojaško vežbanje za slehernega' moškega državljana v Nemčiji.: Prisilno vojaško vežbanje se bo : I upeljalo z dnem 1. marca. Koliko časa bo trajalo tako vežbanje vsako leto, še ni naznanjeno. | Prizadet je pa sleherni moški,! bodisi da dela v tovarni ali v pi-j sarni. Vladno povelje sili delo- j dajalce, naj dajo svojim uslužbencem tozadevno dopust, ka-j dar odidejo k vojaškim vežbam. Dočim delodajalci niso prisiljeni plačevati takim svojim uslužbencem za časa njihove odsotnosti, pa radi tega ne smejo od-1 pustiti od dela nikogar, pač pa ga morajo takoj zopet vzeti naj delo, ko se vrne iz vojaškega taborišča. Ako delodajalci mislijo, da je ta ali oni njihov uslužbenec nenadomestljiv, lahko na-rede prošnjo na vlado, da je uslužbenec oproščen vojaškega vež- i banja. Hitler namerava narediti iz Nemčije eno samo ogromno vojaško taborišče.
-o-—
Chicago, 26. februarja. Mrs.' Eugenie Borsch, 39 let stara, je j dvignila včeraj iz banks $800, i da kupi nov avtomobil. Ker se je bala roparjev, je nosila pri sebi revolver, katerega je skrila na prsih. Medtem se je pa revolver nenadoma sprožil in jo ubil.
Zanimive vesti \i življenja ameriških Slovencev
Vojaštvo strelja radikal-ce na ulicah Madrida
Madrid, 26. februarja,—Včeraj je prišlo nonovno v tem mestu do spopada med vojaštvom in komunisti. Ena oseba je bila ubita in sedem ranjenih. Komunisti so se zbrali na glavnem trgu, da protestiarjo proti smrtnim obsodbam svojih tovarišev, katere je obsodilo vojaško sodišče. Toda vlada je bila pripravljena in je poslala vojaštvo na glavni trg. Kmalu so začele ropotati strojnice in množica se je razpršila. Obenem je vlada podaljšala obsedno stanje za 30 dni.
Zamorec živi, dasi \ ima umetno zašito srce
Atlanta, Georgia, .26/ februarja- — Nekemu zamorcu so! danes zdravniki v :bolnici zašili srce. Zdravniki so izjavili, da ima bolnik najboljšo priliko, da ozdravi. Zamorčevo srce je bilo ranjeno v nekem tepežu.
Smrtna kosa
V torek zjutraj je po šest mesecev trajajoči bolezni preminul v mestni bolnici Štefan Bublič, stanujoč na 1939 W. 19th St. Star je bil 56 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Frančiško in sestro Baro Kržmar in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Selce, fara št. Martin, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Bodi mu lahka ameriška zemlja!
Pobira asesnient
Mrs. Mary Hochevar, tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ naznanja, da bo danes večer od 6 do 7 pobirala asesnient v dvorani šole sv. Vida.
Težaven štrajk
že več tednov traja štrajk pri L. N. Cross Co., v Clevelandu, kjer izdelujejo ženske obleke. Vsa prizadevanja za poravnavo štrajka so bila dozdaj zaman. V pondeljek in torek so se vršila pogajanja med kompanijo, unijskimi zastopniki in vladnimi uradniki ves dan, ne da bi se dosegel kak uspeh. Li-nd — zastopnik vlade — je izjavil, da če bi unija odnehala od svoje zahteve za zaprto delavnico, da bi bil štrajk takoj poravnan. Unija je sicer priznala, da je v manjšini med delavci v tovarni, toda zahteva pa svoje pravice. Kompanija je pripravljena pogajati se z-unijo v vseh zadevah, le v zadevi glede zaprte delavnice ne.
Protest protestantov
Voditelji kakih 10 protestan-tovskih univerz v državi Ohio so poslali na državno zbornico protest proti nameravani podpori katoliškim šolam od strani države Ohio. ( Kot pravijo protestanti, ne protestirajo iz vzroka, da bi napadali ali pa sovražili katoličane, pač pa, ker so prepričani, da se vlada ne bi nikakor smela vtikati v verske za-dfeve in bi morala Cerkev in država ostati ločeni. Kot znano, narrieraxa državna postavodaja podeliti katoliškim šolam države Ohio $3,000,000 podpore.
V zadnji pozdrav
članice društva Svob. Sloven-ke'š t. 2 SDZ so prošene, da izkažejo umrli članici Rose Kra-šovec, ki leži na mrtvaškem odru v svojem domu, 6727 Bonna Ave., zadnji sestrski pozdrav. Pogreb umrle se vrši iz hiše žalosti v četrtek zjutraj.
Razvažalci gasolina
Razvažalci gasolina v Clevelandu, ki so organizirani v uniji, katere tajnik je Mr. Anton Po-žun, so naslovili na petrolejne in gasolinske kompanije prošnjo, da se njih plače zvišajo za 10 odstotkov. Kompanije so izjavile, da bodo tozadevno odgovorile do 15. marca.
črešnja cvete
Pri Mrs. Mary šebenik, 1372 E. 53 r d St., cvete črešnja. Ne sicer na 'vrtu, pač pa v sobi. — Kdaj bodo črešnje zrele, pa ne vemo.
Mestna elektrarna
Councilman Ernest Bohn je včeraj vložil pri utilitetnem orse-ku mestne zbornice dva predloga gled povečanja mestne elektrarne. Prvotno so si nameravali izposoditi $3,000,000 za povečanje toda councilman Bohn je prišel na drugo idejo. Cuyahoga okraj dolguje mestu Clevelandu $1,850,000 za oskrbo bolnih, blaznih in revnih državljanov. Ta denar naj se iztoži. Nadalje dolguje mestna vlada mestni elektrarni $1,841,-000 za razsvetljavo cest. Mestna vlada bi morala plačati iz generalnega fonda to vsoto, in tako bi dobilo mesto nekaj nad 3 milijone dolarjev za povečanje mestne elektrarne. Ne ve se, kaj bo rekel župan Davis k temu. On rabi denar za vse druge namene in sredstva.
Mrs. Frank Sotak
Pričakuje se, da bo župan Davis imenoval za ravnateljico javne dobrodelnosti v Clevelandu Mrs. Frank Sotak, soprogo poznanega slovaškega odvetnika Fr. Sotaka v Clevelandu. Sotak je bil vedno deloven v republikanskih krogih, a se je zadnje čase pritoževal, da Davis ne upošteva narodnih skupin v mestu Clevelandu. Imenovanje njegove soproge, Mrs. Sotak, za direktorico javne dobrodelnosti bi bil tolažilen balzam za Mr. Sotaka. Služba nese $7500.00 na leto.
Tajna sedmorica
Mestna zbornica je pri svojem zadnjem zasedanju v pondeljek večer odglasovala, da dobi posebni odsek, ki preiskuje poslovanje tajne sedmorice Trgovske zbornice več moči in oblasti. Omenjena "tajna sedmorica" je skupina sedmih mož, ki so vsi člani Trgovske zbornice, in ki so tekom zadnjih dveh let preiskovali delovanje komunistov in drugih radikalnih elementov v Clevelandu. Mestna zbornica bi rada dognala, kaj je tozadevno tajna sedmorica ugotovila, toda tajnik Trgovske zbornice ni hotel odgovarjati na stavljena vprašanja, nakar je mestna zbornica sklenila, da podeli preiskovalnemu odseku popolno pravico kaznovati priče, ki na stavljena vprašanja nočejo odgovarjati.
Ljudje imajo denar
Nič manj kot 160,000 oseb je plačalo vstopnino za cirkus, ki se nahaja že zadnjih 9 dni v mestnem avditoriju. Naval k posameznim predstavam je tak, da morajo vselej do par tisoč ljudi zavrniti. Vstopnina je od 75c do $1.50. Cirkus zaključi svoje predstave v soboto. Pričakuje se, da bo dotedaj nad 200,000 ljudi se udeležilo predstav.
Vest iz domovine
Mr. Frank Race, 1029 E. 61st St., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je 5. februarja preminila stara mati Marija Šu-man, v vasi Rodik na Primorskem. Ranjka zapušča v starem kraju hčer Josephine, poročeno Kaluža, v Clevelandu pa vnuka Frank Race. Naj bo ranjki mamici rahla domača gruda!
Dne 20. februarja je v skromni tišini, obdan od svojih najožjih prijateljev-duhovnikov, praznoval svoj srebrni mašniški jubilej popularni in od vseh slojev spoštovani župnik in dušni pastir St. Mary's bolnice v Mil-wankee,. Rev. Anton Schiffrer. Jubilant je ta pomembni dogodek v svojem življenju skrbno prikrival celo svojim najožjim prijateljem. Maral ni nikakega hrupa, nobenih čestitk in nobenih daril. Skromen, kakor je vedno bil, je hotel tudi ta jubilej preživeti sam zase, v svojem vsakdanjem šlovekoljubnem d:>-lu v tolažbi bolnikov in čitajoč v svojem naslanjaču svoje skromne sobice. Toda znali so za ta jubilej njegovi prijatelji in sošolci. Domenili so se na tihem: Rev. Luka Gladek, Rev. Rudolf Potočnik in Rev. James čeme. Povabili so poleg brata slavljen-ca Rev. Johna iz Dulutha tudi nekaj drugih prijateljev-duhov-nikov iz raznih slovenskih naselbin od blizu in daleč in so tako skromno presenetili lavljen-ca. Tiha slavnost je obstojala iz običajna jutranje maše, ki jo je čital gospod jubilant ob asistenci svojih tovarišev ter iz pripro^-stega skupnega kosila opoldne, katerega so se poleg zgoraj omenjenih udeležili še sledeči gg. duhovniki: — Vehy Rev. Mathias Šavs, dr. John Gruden, Rev. J. Jerše in Rev. Fred Mihelčič, vsi iz Minnesote in Rev. Matija Butala iz Waukegana, 111. Rev. A. Schiffrer je bil rojen 14. junija 1885 v Stari Loki na Gorenjskem, kot sin kmečkih staršev. V družini je bilo 6 otrok. Dva sta sedaj duhovnika v Ameriki, eden je železniški uradnik v Jugoslaviji, četrti pa je ostal doma, kjer gospodari. Obe sestri sta umrli. Rev. Schiffrer je bil posvečen v mašnika 20. februarja 1910 v St. Paulu. Mladi duhovnik je nato odšel v Rock Springs, Wyo., kjer je ustanovil slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda. Bival je tam 17 let, dokler ga bolezen ni prisilila, da je spremenil ostro klimo v Wy-omingu. Preselil se je v Milwaukee, kjer je dušni pastir St. Mary's bolnice že sedem let. — Rev. Schiffrer je bii najbolj aktiven pri ustanovitvi Slovenske ženske Zveze. Je j ako inteligenten, priprost, širokogruden in uživa med prijatelji kakor med nasprotniki spoštovanje. Vrlemu možu želimo dobrega zdravja in da bi dočakal proslavo svoje zlate sv. maše!
--o--
Novo imenovanje Governer Davey je imenoval demokrata Joseph Breitenstei-na iz Clevelanda za 'uradnega preiskovalca posebne komisije, katere naloga bo dognati, če so odvetniki, ki pomagajo likvida-torj em zaprtih bank, računali previsoke vsote za svoje delo. Govori se, da so odvetniki računali nekako $150,000 več kot je v danih razmerah mogoče in naloga Breitensteina bo, da dože-ne, kaj je prav in kaj ni.
Manj davkov
Prebivalci predmestja Lake-wood bodo letos plačali le $2.55 davka od vsakih $100.00 vrednosti, dočim so lansko leto plačali $2.72. Davki so se torej znižali, dočim so se v Clevelandu, kjer imamo tako uspešnega župana, zvišali.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto (5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, PO pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo lota $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
8UBSCRIPTIOIN RATES: O. S. and Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mall $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies S cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
at the Post Office
83
No. 49, Wed., Feb. 27, 1935
Mehika se igra z ognjem
Današnja vlada v sosednji republiki Mehiki je domini"
pa dobro, odobravam in pohvalim. — Ali je v tem kaj protilo-gičnega in protietičnega ?
Vaše stališče glede vere dobro poznam iz vaših člankov in dopisov, kakršne sprejemate v svoj list. Pod "verskim prepričanjem" — ki ga vi ločite od "verske politike (klerikalizma)" — vi res pojmujete neko "čuv-stvo, ki ga sleherni človek nosi v svojem srcu z ozirom na razmerje med seboj in skrivnostmi vesoljstva" (vaša definicija vere!). In to ni res! Vera ni ni-kako medlo čuvstvo, ampak je pozitivna, dejanska uklonitev razuma od Boga razodetim resnicam! Po vašem pojmovanju vere je torej vsaka vera dobra in prava, najsibo katoliška, prote-stantovska, judovska, mohame-danska in katerakoli poganska.
"niso prilike za take duhovitosti danes nič manj sijajne kot kdaj prej."
G. urednik, s tem me pa res ne boste ugnali! Kar je resnica glede vere, je in ostane resnica, pa naj bom jaz še tako grd in podel ! In branil bom resnico, pa me oblatite javno, kolikor hočete! — A prav imate, ko pravite: "Take vrste boj je lahak in tudi
ver
rk' urednikov Ameriške Do- pisala proti duhovnikom, 'to se Dvorana s prizidkom bo do-
movine," — kakor vi pravite — pa midva, g. urednik, nikar ne sodiva, ampak raje Bogu to prepustiva! Tudi glede vaše lastne vere jaz nočem nič soditi, sodim na podlagi lastnih izvajanj samo o razmerju vašega časopisa do vere in Cerkve.
volj velika za vse. In tistim, ki še niste videli te velike izboljšave, bo dana prilika, da si isto ogledate na gori omenjeni večer.
Kakor sem gori omenil, je za
ne da tajiti in nihče ne taji. Tudi Savel se je napotil v Damask, da tam nalovi dovolj nedolžnih kristjanov za moritev. Na potu je postal iz krvoločnega volka pohlevno jagnje, iz srditega
preganjalca, goreč oznan je valeč | pl€Saželjne zelo dobro preskrb-sv. Evangelija. Seve, vam pro-1 ]jen0- Vprašanje: kaj pa za Tako g. urednik "Enakoprav- svitljenim se vse to vidi nizkot- j 0stai0 občinstvo? Da se bo danosti," spoštujmo drug drugega,; no. A Bog bo sodil vsa dobra j0 tudi ostalemu občinstvu naj-' zagovarjajmo oziroma pobijaj- hi slaba dela pravično.	boljše ugodnosti in postrežbo,
j Nikar pa ne mislite, da sem j imamo zato dovolj miz, da se bo jaz tako goreč zagovornik ured- j jahko vsem postreglo po staro-| nikov Ameriške Domovine. Če Grajskih šegah in v zadovolj-tako mislite, ste v zmoti, ker; nost vseh> za kar jamči priprav-| sem že jaz sam dostikrat prišel ]jainj odbor.
—-;——	„	]u . : v konflikt ž njimi. O tem bi kaj Natakarji vam bodo postregli
Cleveland (Collimvood), 0. — Cerkev, papeža, škofe, duhovni-jveč lahko povedal g. Debevec. V s hiadnim p0tokarjevim pivom,
ke in nas vernike pa pustite v j dokaz za to vam poVem, da sem; mogoče bo tudi še kaj trdega po-miru-	,	zadnji teden dobil pet novih na-1 leg) ampak sigurni pa nismo,
Kakšen vik in krik bi vi vzdig-1 ročnikov za edini slovenski ka-!dokler vse zadeve ne preizkusi-
hvaležen, ampak je puhel." Za res, soglašam! če pa "je puhla)mo samo načela in mnenja! -o-
Katoličani, postavimo meje
rana po komunističnih principih. Mehikanska vlada koti Kajti vseh ver pristaši nosijo obstoji danes zanika svojim državljanom svobodo govora, svobodo tiska in zborovanja, skratka, današnja socialistično-komunistična vlada v Mehiki skuša ustanoviti pravo dikta-torstvo intolerance.
Enako kot njena poganska sestra, sovjetska Rusija, je!se ne more popolnoma iznebiti mehikanska vlada proglasila vojno religiji, zaplenila je ka- ideje o Bogu ter zavesti, da je toliške cerkve in šole in vso njih lastnino, prepovedala je vsako versko vzgojo. Današnja mehikanska vlada skuša vzgojiti mehikanske otroke kot ateiste, anarhiste in komuniste.
Tekom stoletij so mehikanski katoličani žrtvovali stotine milijonov za svoje katoliške cerkve, šole in dobrodelne zavode. Vse to je sedaj vlada zaplenila. Če bi šli ti zaplenjeni milijoni v korist naroda, bi se dalo na ta ali oni način mogoče opravičiti, toda z zaplembo cerkvenega premoženja so se okoristili socialisti in komunisti v Mehiki, katerih mnogi so od navadnih siromakov pred par leti postali — milijonarji.
Zaplenjeni denar torej ni romal k izobrazbi naroda, pač pa je rdečim mogotcem pomagal iz zadrege in k razkošnemu
življenju. To se je zgodilo na enak način kot n. pr. svoje dni;si tako različne in si v naukih s Trotzkyem. Leta 1916 je bil Leon Trotzky priprost dela-! nasprotujoče, enako dobre in vec v New Yorku, ki je zvečer po delu hodil z lončkom v j prave, je absurdno, nesmiselno, bližnjo gostilno, da si kupi za 5 centov pive. Par let pozne-j nespametno, nelogično! Izmed nje ,case' je je že imel milijone v sovjetski Rusiji, imel je na razpolago več nasprotujočih si mnenj mo-najbogatejše avtomobile in še danes, ko so ga zavistni sov- re biti samo eno mnenje pravo, jetski brati pognali iz Rusije, je bogataš, ki živi od časa do Samo ena je resnica! — Ni-li vaš časa v raznih državah v sijajnem razkošju. Tudi sovjeti so;časopis, v katerem take nauke
sebi čuvstvo, da je nad njimi neko višje, skrivnostno bitje, s katerim so v nekem gotovem odnosu, razmerju. Celo brezverec
odvisen od njega. (Dr. I. Svetina, Katoliški verouk, str. 3.) Samo čuvstvo odvisnosti od višjega bitja človeka še ne stori vernega, — pravi pisatelj navedene knjige, ki je od Cerkve odobrena kot učna knjiga na gimnazijah. In katekizem pravi: Krščansko verovati se pravi, vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati. — Zares, misliti, da so si razne vere, ki so
zaplenili cerkve v namenu, da so sebe obogatili.
Enako mehikanska vlada že tekom zadnjih štirih let; zatira religijo. Tekom let so radikalci sovjetskega kova v
j oznanjate, protikatoliški?
S tem, če kdo priznava, da je Bog človeku dal razum, da je ra-
človeško življenje se na več mestih omenja kot potovanje skozi dolino solz v našo pravo do-movino> Razume se, da tega ne boste našli v "E," ampak v knjigi evangelistov se pa to na več mestih omenja. Kot popotniki naj demo vsakovrstne zapreke na našem zemeljskem potovali j u: trnje, osat, breštevilen plevel, tako, da mora človek imeti zares pravi pogum, da premaga vse zapreke, čestokrat dospemo na križpota in tu je treba pomisleka, kam naj krenemo, da bomo dospeli na pravi cilj. Na tako križpotje smo_dospeli mi cle-velandski Slovenci sedaj.
Od svojega početka pa do danes je naš lokalni list "E" imel le pomilovalen nasmeh za nas katoličane in vse, kar ima količkaj zveze z vero. A z d i se nam, da s tako zagrizenostjo in s takim izbruhom ni še "E" nikoli pisala proti veri in proti katoliškim načelom, kot ravno zad-Vse, prav vse, kar stori sv. oče papež, škofje, duhovniki, reprezentantje katoliške Cerkve, je v očeh urednikov "E" brezpomembno delo. Po njih pisavi bi človek sodil, da se uredništvo "E" bolj razume na verska vprašanja, kot pa vsi,1 ki so bogoslovje ali teologijo študi-
nili, ako bi mi katoličani začeli
boj proti "svobodomiselstvu," kot ste ga pričeli vi proti katoli-
toliški list v Ameriki, Ameri-
mo. Za jedila bodo skrbele na-
venskih izrazov bi nas obsipali: j prjčanje. nazadnjaki, egoisti, cerkvenja-ški klečeplazci, ga razuma itd.
kongres v Chicagu leta 1927, je "E" prinesla notico približno te vsebine: "Ljubljanski škof Anton B. Jeglič je tudi sklenil, da se udeleži evharističnega kon-
Mehiki naredili postave, po katerih je verniku nemogoče živeti po zapovedih svojega verskega prepričanja. "Enako- zum "najvišji dar božji," samo rali. pravnost" imenuje to' postopanje "največji napredek v zgo-;s tem on še ni veren! In velika j človek, ki si domišlja, da ne-dovini Mehike."	napaka je v vaši trditvi: "Vse, J kaj ve, pa nič ne ve, je slabši od
Amerikanci nikakor ne bi smeli biti indiferentni glede kar zdrav razum priznava za do- ; nevedneža. Urednik "E" Grill nevarnosti, ki preti tudi Ameriki iz Mehike. Komunizem vibro' P"haja torej od Boga in nejsi domišlja, da je vso učenost
more biti slabo." Ogromna večina katoličanov, protestantov, j udov, mohamedancev, poganov,
Rusi j i je ena stvar, toda komunizem ob naši južni meji je popolnoma druga zadeva. Komunisti so zedinjeni za en cilj: svetovna revolucija. Vse se pripravlja tudi v Ameriki za revolucijo. Sovjeti pošiljajo v Ameriko tajnim potom milijo- i brezvercev, ima vendar zdrav rane, da nahujskajo množice. In komunistični glavni stan gle- zum — ali prihaja od Boga vse de Zedinjenih držav, v okvirju republike Mehike pomeni ve-:to> kar oni "priznavajo za do-liko nevarnost ameriškim svobodščinam in obstoju ameri-jbro"? In ogromna večina kapi-Škega naroda.	talistov in delavcev ima vendar
Ameriški narod se zadnja leta ni zmenil za trpljenje, "zdrav razum," — ali prihaja ki ga mora prenašati mehikanski narod pod svojo tiransko 1x1 tudi vse to, kar eni in vlado. Šele zadnje čase so se zbudili praktični Amerikanci in drugi "priznavajo za dobro"? so javno nastopili pri. svoji vladi, od katere so zahtevali, daJMoi'e prihajati od Boga resnica povzroči, da se preneha s tiranstvom napram ameriškim ka- in laž, krivica in pravica enako? toličanom ali verskim pripadnikom drugih religij.	—Samo "rabiti razum, najvišji
V Mehiki so danes razmere take, da ne morete javno dar božji," je odločno protiver-imenovati Boga, ako ne želite, da bi bili nemudoma aretira- 'ko stališče, naziranje! Po tem ni, obsojeni in vrženi v ječo, dočim vam rdeči diktatorji za-j naziranju si logično vsak sam plenijo vaše premoženje. Sicer sirotna mehikanska vlada je svojo vero napravi, kakor mu jo tekom zadnjih dveh let obogatela z ropom in konfiskacijo, j "zdrav razum" narekuje!
Zaplenila je svojim državljanom, nad katerimi vihti meč in Seveda čisto logično vi zame- ker zakrknjeni Judje niso hoteli strojno puško, nekako «$300,000,000 premoženja. S tem de-ltavate Ce'rkev. zakaj orkev llč J j."prejeti Jezusovega nauka,' ji
sveta s ta veliko žlico zajel, čeprav je samo tako mimogrede pogledal skozi okna prvega razreda gimnazije. Ako hoče kdo razpravljati 'o verskih vprašanjih, o politiki Vatikana, mora malo več znati in poznati katekizem in kot je razvidno, je g. Gril v tem še pravi revež. Ako bi ne bil, bi se ne spuščal v take razprave, ki jih ne razume.
Čakaj, g. Grill, da ti eno povem. Bilo je na veliki petek lanskega leta. Moja hčerka, ki je stara šest let, mi je takoj, ko je prišla iz šole domov, stavila vprašanje: 'Ata, ali veš, zakaj je moral Jezus tolike bolečine trpeti na lesu sv. Križa?' 'Zato,
kanski Slovenec. Ker sem bil. še si0Venske kuharice. Pa če ne in sem še.mnenja, da A- D- ni bodo vsa jedjia pristno sloven-
Ča_!!5u" J. J!!™ ll6? ri?,?:! doVolj .verski list za m0je pre- Skega izvora, jim za enkrat pri-
zanesite. Sam se tudi malo bo-Gotovo vam je znano, g. Grill, jini) da se niso naučile kuhati še ški klečeplazci, ljudje omejene-, da so novi naročniki, pa najsibo kake kitajske jedL Pa jim tu.
Lepo kaso ste si za ta ali oni iisti prava beia vru-	di zamerjl ne bom, saj so že po
skuhali, sedaj jo pa se sami po- na_ Marsikatera beseda se mo-	več let v Ameriki če bi se iz-
vžijte! Nikar pa ne mislite, da i ra izreči pri agitaciji za nove	misliie kaj takega'
bo pri tem ostalo. Ustavite pi- j naročnike. Vse se še prenese,	Izgori navedenega razloga sanje proti katoliški ven, ali pa ampak kadar se pa katoliški tr-j ste lahko prepričani, da bo ti-
bo propad vašega lista! govec odreče A. S. radi "E," se	stim, ki 5odo doma ostali ,ali pa
Zamislimo se malo v pretek- j Pa vse neha. Človek bi mislil,	kam dri,gara šli, lahko žal.
lost. Ko se je vršil evharistični ako ima trgovec "E" radi bizne-	Nasvidenje na pustni torek 5'.
sa, zakaj bi ne imel A. S. tudi	marca na maškeradnem plesu
radi tega vzroka.	Kluba društev Slovenskega na-
Poznam trgovca, ki živi rav-	rodnega doma!
no na isti cesti, kot prej imeno-	Frank Katar
vani. Ta trgovec ni naročen na	tajnik Kluba, gresa ter obenem obišče svoje; "E-' Pa "na lepo uspevajoco tr - \mm,mimmm^mtm^mimm^
bivše ovčice, katere so kljub nje-! govino. Torej izgovor, da mo- i VAMAItlAfA aj' na HA govi prepovedi ušle iz njegove- >'a biti trgovec naročen na "E" tC VCIjCtlllGIG 01 \JG IIU ga hleva v Ameriko. Baje re- j radi biznesa, ne drži.	.mgmmmmmmmmmmmmSsm
vež sedaj strada, da bo imeL Pomniti je treba, da je zače- Saj sem vedel, da bo tako pri-dovolj denarja za potovanje. Ako-Ha vseslavna filmska industrija šlo! Tikcev za tisto kravo in ravno je znano javnosti, da la-j v Hollywoodu prav po volovsko drugo, kar pride za njo pri fari stuje škof Jeglič obširna' posest- Sedati, ko je nastal bojkot od j sv. Kristine, je že zmanjkalo, va, pa mu bodo goreči verniki Igrani katoliških škofov, duhov- Saj se že kesam, da sem toliko vseeno pomagali do potovanja." nikov in lajikov proti nemoral- pisal in so me ljudje tako hitro
nim slikam. Kaj, ko bi res ne ubogali, zdaj bom pa ta kratko imeli uspeha jiiaši nemoralni fil- vlekel. Ljudje božji, nikar ta-mi? Da, bojkot je najbolj učin- ko ne hitite kupovati tikce! Kaj kovito orožje proti onjm, ki me- vam pa je, kaj nimate nič' so-nijo, da jim ni mogoče do zive-^utja z menoj? Kolikor več tik-(M-	cov bo prodanih, toliko manj
Zapomnite,si, katoliški trgov- "čenča" imam jaz za naš Rož-ci, da ljudje z vami lahko rav- ni k, krava pa toliko več. no tako postopajo, če le hočejo.! Ferdotu Jazbecu sem že kra-Vsa čast g. A. Grdini, ki se ne vo prodajal za $100.00 in bi bila ustraši ničesar in pove naravnost v brk, kaj je njegovo prepričanje ter stoji glede tega na
Jaz sent bil v dvomih glede tega. Vprašam uglednega duhoVJ nika, koliko je resnice na tem. Povedal mi je, da res škof Jeglič upravlja vetfkk posestva, pa niso njegova last. Vredno je tudi omeniti, da on ves denar, kar ga dobi od- posestev in še svojega povrhu, podari škofovim zavodom v št. Vidu nad Ljubljano.
Ko je preminil, zlomljen na
duši in telesu, goriški knezoškof, stališču, ua vsak ve, kaj in kdo Frančišek Sedej, je "E" zavpi-j je g. Grdina. Čast Vam, g. Grla v svet z močnim glasom: — i djna t Nadškof Frančišek Sedej je postal žrtev vatikanske politike!
Jasen dokaz, da se je hotela "E" s tem prikupiti omahljivim katoličanom. Kot bi uredniki pri "E" bili res tako goreči zagovorniki duhovskega stanu.
Dva slovenska škofa sta bila tarči "E." Eden v posmeh, drugi mučenik. Ako ni to hinav-i
/glihala za §99.50, da se ni vtaknil vmes Jim Šepic, ki je Fer-dota razgovoril, češ, kaj bo kravo kupoval, če pa še njegova ni. In posebno še ne, ker sem hotel denar naprej, kravo bi dal Torej odslej naprej naj se v {pa šele potem, če bi jo dobil. Clevelandu izčisti in določi ost- Ko sem doma povedal, da sem ro mejo med katoličani in svo- kravo skoro prodal, je bilo hudo bodomisleci. Če se to stori do- narobe pri hiši. Johana in nje-sledno, bodo ostali 'naprednjaki'na (in moja) družina je planila na suhi vejici, da se ne bodo name, da krava mora priti do-upali niti premakniti, boječ se, mov. Zlasti bebika se je usaja-da se vejica zlomi. Dozdaj smo; la, ker hoče na vsak način sli-jih živeli katoličani, odslej na- šati, kako bo krava trobila. Ne-
do Boga, njihovilh duš in smrtnega življenja. Zato
popa
n ar jem mehikanska vlada kupuje morilno orožje, v koliko, d od B razodete resni. tega denarja niso ukradli razn. d.ktatorji m si ga prisvojili! uči ud B dane z za svoje lastne žepe.	j v zavestj of, Kristug& .. dane
Amerika se je zadnje mesece zdramila. Protestni javni!obiasti urejllje življenje ,judi> mene, shod. so bil. sklicani v razn,h mestih. Udeležilo se jih je mi-1kar se tiče njihovega razmerja ' ' ' hjone oseb. hnako kot katoličani nastopajo tudi zastopniki drugih verskih prepričanj, kajti v nevarnosti je svoboda verske izpovedi, svoboda govora, občevanja in tiska. Protest treznih ljudi v Zedinjenih državah je dosegel toliko, da je senator Borah v kongresu zahteval preiskavo od strani Zedinjenih držav napram verskim razmeram v Mehiki.
Fanatiki, bodisi te ali one vrste, ne bodo nikdar uspeli. Kot se je že večkrat povdarjalo, so katoličani vse preveč prizanesljivi in tolerantni. V največ slučajih pregostokrat sledijo nauku, da nastavijo drugo lice, kadar so udarjeni na prvega. Čas je, da se vpošteva enkrat svetopisemski izrek: zob za zob!
odgovorim. 'Saj ni res,' odgovori hčerka. 'Jezus je trpel za
prej se pa naj sami m prepri- koč smo se namreč peljali na sema, bi rad vedel, kaj se lahko|čan sem, da se ne bodo dolgo, j farme m ravno mimo pašnika,
ker jih ni niti 10 odstotkov na-!kjer so se pasle čade. Pa je ena
imenuje hinavščina.
Kot že rečeno, zakaj se ne dr- j §ega prebivalstva
žite svojih načel in odgovarjate} na vprašanja, ki vam jih stavijo
radi grehov vsega sveta: zaradi Gm' katere napadate? Ako vas tebe, radi mame, ker on jkdo vprasa' zakaJ napadate veje hotel, da bi bili enkrat večno]1'0' Se zvi,ate kot kača v zadnjih srečni.' 'Kdo ti je pa to'pove-!Izdlhl |ejlh: Na Pomod vam je dal?' jo vprašam.
Frank Kovačič. -o-
Maškaradni ples
izdihi je jih:
'Sestra Luz-'|)rišel tr&°ve<e Filipič ter začne
Rev. M. Jager:
— 0-
imenujete vse delovanje Cerkve j <>»a *°von samo resnico, ^Z^T^Z^T' f ^ "versko politiko (kjerikalizem)." j	pravega angela in jaz ji ^^ - nkrotni banki, o
— Po V*7m tpm U H-, vi hva ! vse verjamem.'	|rtrajku, o Clev. Ameriki, a na , .„ maskeradni ples v slovensko
- ro vsem tem se pa vi se bi a-1	stavljena vprašanja na te ne od- ameriški metropoli.
govorite ne vi, ne "trgovec" Fi-
zamukala v pozdrav in halo. Bebika me je vprašala, na kateri rog je kravca zatrobila, pa sem rekel, da na ta levega in rekel sem ji tudi, kako lepo bi bilo sli-Cleveladn, O. — Ker se bliža;šati, če bi zatrobila na oba.' In pustni torek, se vas še enkratikaj bo sedaj, vas vprašam, če opominja, da ne pozabite tega boni res kravo domov prinesel, večera. Kakor sem zadnjič ome- m bo bebika videla, da tista s nil, priredi Klub društev največ-, trobentanjem ni tako, kot $em
rekel. Treba bo jemati besedo
Soglašamo, g. urednik "Enakopravnosti'
nite očitka, da je vaš list protikatoliški ?
In zakaj na moj naslov govo-i i te o raznih "duhovitih bojih," kjer se je bojevalo z odkrivanjem raznih škandalov? Kjer se je "vihtelo golido in kol nad glavami posameznih duhovnikov"? | ("'e ne bi bil preje o tem poučen, | bi moral biti sedaj iz vašega ča-! sopisa zadnjih par tednov Ali
Solznih oči od ginjenja sem hčerki pritrdil, da je res tako, rekoč, naj le pazno sledi naukom
Da bo to ena najboljših prire-lipič.	j ditev, naj vam bo v dokaz, da
M°ja sorodnica iz'domovine bo igral eden najbolj poznanih svoje uciteljice, pa bo srečna vse mi piše: "Vse svoje življenje
sem mar jaz v
svoje življenje.
Vem, da se bo g. urednik "E" nasmehnil in rekel: 'Kaka škoda, da otroke slovenskih staršev še vedno držijo v srednjeveški temi!' Meni je pa malo mar, kaj porečete vi. To, kar imate vi za temo, imamo mi katoličani
sem hranila, sedaj, na stara leta, ko je prišel čas, da bi uživala sad svojega truda, sem ob vse prihranke, ker so vse banke omejile izplačila svojim vložili- go fino godbo, kom. Kdo je pa v domovini kriv
orkestrov med mladino in na splošno vsem plesalcem. Igral bo Ed Guentherjev 11 članski orkester, če ne bi bilo drugega kot to, je že dovolj poslušati ta-
nanaj, ne bo šlo drugače.
Torej malo odnehajte doli v Ljubljani s tikci. Krava mora na Rožnik in nikamor drugam. Drugače bo nekaj napek. že sedaj sem dobil toliko naročil za mleko, da sam ne vem, kako bo, kadar bo treba ordre razpelja-vat. Da se le ne bi še iz Girar-da oglasili za mleko. Kdo ga bo
Da, nosti," naj In se bo!
Torej soglašamo! Drugi, višji
od mene, bodo odločili, ali je vaš tudi vseh njegovih prejšnjih delist veri nasproten ali ne. — Čejjanj. Jaz ne bom zagovarjal ne sta gg. urednika A. I). zavzela od-i s\ ločno k
odobravam in ju pohvalim, in tolpa na i bo na meni samem
,	Pole£ tega bodo tudi tri na- pa tako daleč nosil? Najboljšt
ua so j udje ob svoje prihran- grade za maske. Poslužite se te ' " '
ke.' Ali je tudi tam imel Pire,| prilike in poskusite dobiti eno Debevec, Seliškar svoje prste | teh nagrad.
g. urednik "Enakoprav absolutno nič proti logiki, ne1 nite pred menoj, češ, da vi nima- j pajt	Radi' Strajka v New York Cen- stonf'T^rSp^ji'Tla^
se razčisti ozračje! proti etiki! Ako kdo kaj dobre-j te "za tak, vrste boja ne časa ne! Gospod Grill, zakaj se kot svo-,tral tovarni je bilo že dovolj po-,1.30 centov; dobijo se pri vseh krava tako invadila d, ii h™ V1 tak° 2ehte-:»*»ton in ga drugi za to pohva. smisla"? Ali sem mar jaz vas, bodomislec ne držite svojih na- jasnjeno. Ako hoče g. John FiJ klu.bovih zastopnikih i n pri o^l ^ipha Hmttgt h
H, n. s tem pohvalil in odobril pozival in napeljeval k tej vrst, čel verska vprašanja m pol,ti- ,ipič, lahko nm, Vsak raZ8(). l)oruikih kIuba Dalje ^ s. k^n E L I uri vsttS h "
ko Vatikana pa pust,te v m,ru, den človek mora vedeti, da ko te tudi	" " "	WJ ' " X•HUk, h,Si*
ker se na to sploh nič ne razu-|,nkrat vlada poseže v Atrajkov-jlan v Slovenskem narodnem do- DWgi teden gremo tisto krajo vsi špasi. mu na St. Clair Ave. Pri bla- vico pogledat, štruklje
. , .	, . i i	— ------štrajka pri gajni vas bodo stale .35 centov avt>tnunJ« in	•
, . .i ,	ali pa: ta grožnja meni zlast, .,e .Kri- na zemlj, katerega bodo vsi oni NYC železnici leta 1022.	|ali en nikelj več, ako si >r"-! Kdor k«i
moje odobravanje m pohvala n, na komurkoli drugem. Kar je1 ta grožnja v vaših besedah, da [dosegli, k, bodo sledili vam. —| Clevelandsk	1 tvuor s 1
svojem članku
J vse to količkaj odobraval, ali sem i za svetlobo. Zato katoličanstvo I sam kaj takega storil, da se bra-1 in Enakopravnost ne gre sku-ne nite pred menoj, češ, da vi nima-, pa j! te "za take vrste boja ne časa tu ? Ali
boja? Sicer pa, g. urednik, jaz sem bral vse vaše in vaših dopis-
bo, če bom napravil tako, da bom kar k vsakem kostimarju kravo pripeljal, pa naj si jo po-molze. Tako delajo v Neaplu in je jako praktično, če se bo se krava tako navadil in pri od- kar zapisal, kam naj gre m d dobite is-
v trgovini Mary Kush- lle bo nobenega trubla.
nednika A. D. zavzela od- i svojih ne drugih napak. Napa- nikov tozadevne članke zadnjih mete? Kot "svobodomislec" raj-i ni položaj, se neha j atoliško stališče, jaz to ka je napaka in jaz jo obsojam, j par tednov . . . Ali nj v tem »kri-iši oznanjujte oni večni paradiži Tako je bilo za časa
ca Amerika je rjs ekrbite pred torkom.
na
v a Mary ,o na pek. krave zastopi,
naj pride pomagat tadlat.
AMERIŠKA DOMOVINA, FKbKfAttV 27TH, 1935
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
Prireditev za kulturni vrt
Potujeva dalje." tegnil roke proti meni.
"Odkod me poznaš?"
"Nobenih.
"Kam?"
"Crez šott Džerid in v Fat-nasso."
Oko mu je šinilo k tovarišu. Slabo je znal prikrivati svoje misli. Njegov pogled mi je izdal, da imata isto pot.
"In kaj boš počel v Falnas-
SJ
v
je izpraševal dalje.
"To in ono."
"Svoje črede boš prodal?" "Ne."
"Svoje sužnje?" "Ne."
"Blago, ki si ga dobil iz notranje Afrike?" "Ne." .
"Kaj torej — ?" '^Nič. Naš rod ne trži s Fat-nasso."
Cleveland, O.—Sedaj bo nekako eno leto, kar se je sprožila ideja, da se postavi v Jugoslovanski kulturni vrt spomenik škofu Friderik Baragi. In v tem
, , m	času moremo beležiti prav živa-
Poznam te	To ti naj zado- u , •• . ■ T7- , , . „, J	hno akcijo v tem oziru. Vsaka
stuje '
"Si boš morebiti ženo poiskal v Fatnassi ?"
Naredil sem se jeznega.
"Ali ne vešr da razžališ moža. če govoriš o njegovi ženiSi morebiti džaur, da ne poznaš postave pravovernih ?"
Res prestrašil se je pri mojih jeznih besedah.
Zasumil sem, da je najbrž v
resnici kristjan. Njegov obraz ;
vobče ni bil obraz beduina, ta-!'-, „ , . ... , ,	.. . .	"d, pa bi počila,
ke obraze sem videl pri annen- j
skih trgovcih, ki jih je po vsem
Jutrovem dovolj in—.
Ah —, ali ni bil armenski trgovec tudi tisti, ki je umoril trgovca v Blidi? Njegov popis sem imel v žepu. Škoda, da ga nisem natančneje pregledal'
Med takim razmišljanjem! sem pogledoval po stvareh, ki so ležale naokrog po pesku. Oči | so mi obvisele na samokresu.
Na ročaju je bila pritrjena srebrna plošča. Ime je bilo vanjo vrezano.
"Dovoli!" sem dejal ter se obenem že tudi stegnil po rožju.
Na ročaju sem bral:
"Paul Galingre, Marseille."
Brez dvoma ime lastnika, ne pa tovarne.—.
sem ga
"Ne — ti me ne poznaš! Jaz se ne imenujem tako, jaz sem iz rodu Hamalekov in kdor tega ne verjame, temu poženem kroglo v glavo!"
"In čegave so tele stvari?"
"Moje!"
Pogledal sem žepni robec. Za znamovan je bil s črkami P. G.| Odprl sem uro in našel na pokrovu iste črke.
"Kje si dobil te stvari?'
"Kaj te briga, pusti jih!"
Odprl sem še knjigo. Dnevnik je bil ali kak žepni zapisnik, i Na prvi strani sem bral ime -— Paul Galingre.
skupina in okrožje se trudi za to stvar.
V nedeljo 3. marca bo imelo v SND na St. Clairju, St. Clairsko okrožje veliko prireditev v korist Jugoslovanskega kulturnega vrta. Jako zanimiv program se je napravil. Podružnica št. 25
—Postojna, januarja, 1935. — katerih so ljudje pošiljali do-V Hruševju, kjer je sedež župan- j mov denar. Vršila je to delo pod
tva, učitelj je neki Sicilijan, ki je obenem tudi podešta hranov-ške občine. Ta župan-pedagog je nekega osemletnega dečka v šoli tako pretepel, zlasti po rokah, da so revčku počrneli vsi prsti. Radi tega barbarskega početja so se pritožili proti učitelju in podeštatu na pristojno mesto, toda do sedaj se možu ni dogodilo še ničesar.
SŽZ nam bo postavila na oder j —Postojna 28. jan. 1935. — jako lepo igro v treh dejanjih, j število črnovrških aretirancev Da bo igra zanimiva in dobro i se vedno bolj manjša. Od časa igrana nam jamči Mrs. Jose- do časa se izve za usodo tega ali
phine Perpar, ki bo igro vodila. Naše čč. šolske sestre so naučile naše otroke lepih iger, jih na-
onega, ki se po dolgih mukah in trpljenju v zaporu, vendar spremeni na slabše ali boljše. Tako
"Proč s knjigo, ti rečem!" Zbil mi jo je iz rok, odletela! je v vodo.
učile v slovenskem jeziku moli- smo izvedeli nadaljne podrobno-ti, brati in pisati. Matere, daj- sti 0 že povsod znanih črnovr-mo jim priznanje in hvalo za j ških aretacijah, radi katerih je
njih požrtvovalen trud.
J še sedaj ljudstvo razburjeno.
Na programu je tudi Minstrel' Po novem letu sta bila dva
postavljena pred goriško konfi-nacijsko komisijo in sicer Ru-
pretvezo, da zasleduje razna pro-tidržavna dejanja.
Kmalu je prišlo oblastem na uho, da poštna upravitelj ica zelo neredno izplačuj g pokojnine in da so bili vsi oškodovani za svoto enega meseca. Vršila je to tako, da je vsak mesec bolj odlašala s izplačilom in končno dala podpisati dve »prejemnici hkra-tu, a izplačala samo enkratno vsoto. Gre tu za več tisočakov lir. Pri tem si je ona mislila, da se ljudje ne bodo upali pritožiti proti njej vsled velikega terorja, ki je vladal v Brdih. Ko pa so bili prizadeti obveščeni od invalidskih društev, da so njiho-
in novo leto. Prosim pošaljite tovarišem Slovencem naš slovenski list. Semenič Ivan, Sibir go-rod Krasnogorsk, ulica Perenso-na 37, SSSR. — 27 novembra 34 leta.
—Trnovo, januarja 1935. -Vsa naša mladina je vpisana v fašističnih mladinskih organizacijah. Toda samo z vpisom se Italija ne zadovoljuje. Vsi člani morajo delovati v organizaciji, najmanj kar zahtevajo je, da se redno udeležujejo vseh fašističnih proslav in parad, človek bi mislil, da je naša mladina navdušena za tako igrajčkanje. Vendar pa je to vse drugače. Naši mladini je tako odvratna faši-stovska uniforma kot vse ostalo, kar je fašističnega. Upira se, kjer se le more in kadar nanese prilika. Najlepši dokaz za to je bila zadnja fašistična mladin-
, , , v . ska proslava, na katero skoro ve vsote bile točno nakazane, sol	. -J , m , .. , , ___„.„j,___________ inihce m prišel. Takih dokazov
imamo brez števila. Najzna-
,	, , . . , , Show. No, to pa ne vem kaj je
Vstal sem, da bi jo pobral, pa . , • » ,	, ,. ' , .
nKo	. , -v. ,	m komaj čakam nedelje, da bi
oba, starejsi in mlajši, sta se po- , , . . ,TJ » , , . „ ,, , , . _ stavila pred mene	videla t« prebrisane Newburza-, dolf Karel, posestnik- iz Lomov
Halef je najin prepir na vi. ne' kifb«do uprizorili to stvar, pri črnem vrhu ki je bil obso-
dez malomarno poslušal Pa do- p ^J*? Petjf, P°d vodstvom, jen na tri m pol leta konfmaci-
bro sem opazil da ima puško že. ,Kev; 1Ja*"\ Tobo£«*oyone- je, ter čuk Anton, posestnik iz
pripravljeno za strel in prst ob ^ ^f" Saj «e se spominjam Predgriz pri črnem vrhu, ki je
, • nekaj let nazaj, ko so za Mate-peteiinu. Da sem samo le mig- . , . ,	... v v .
nnski dan naučile nase cc. sol-
cw„„-r	, i • , , ske sestre naše malčke, da so
Sklonil sem se, da bi pobral , ... ,	.......
tudi kompas	nastopili v lepem petju m jih je
"Pusti! To je moja last!" se I°dil »f.. P"1^«" ^plan,
je zadri mršavi.	1 ReV" MatlJa Jager" Res kar ne
7„„„. ;, .	, , , . moremo se načuditi šolarjem sv.
/igrabil me je za roko, da bi	, . , . . ,
Vida. kako lepo pojo vsako nede-
me preplašil.
Mirno in hladno sem mu dejal:
"Le kar sedi spet! Govoriti moram s teboj!"
Ijo pri osmi maši in tudi od delavnikih. Nad 200 teh otrok bo nastopilo v nedeljo v SND.
bil obsojen na tri leta konfina-cije. Oba konfiniranca sta poročena. Prvi ima pet nepreskrbljenih otrok in ženo, drugi zapušča tudi številno in nepreskrbljeno deco, razen tega je še invalid in mu manjka roka. Vsi se čudijo, kako so mogle oblasti naprtiti temu mirnemu človeku tako hudo kazen, čuk se sploh
pričeli nadlegovati poštarco. Ta je najprej zanikala nakazilo. Prizadeti niso odnehali in so se pritoževali dalje. Ker je postajala zadeva preveč javna, je po klicala zdaj enega zdaj drugega v urad in se izgovarjala, da je bila pomota in da bodo sedaj do bili denar v nekaj obrokih. Kot se vidi iz poročila, je ona svoj obrok že dobila.
Da si bomo še na jasnem, moramo končno omeniti, da je to žena znanega zdravnika D'Otto-neja, o katerem smo že pisali. Njega je imela ta žena popolnoma v svoji oblasti in je kot politični tajnik pod njenim vplivom mnogo škodoval našim ljudem.
—Hotedršica, januarja 1935. — V Gornjem Novem svetu, ki
nikoli ni pečal s kako politiko in! leži prav blizu meje pri Hotedr
Navidez malomarno vprašal:
"Kaj je to?"
"To je samokres."
"Samokres? Čudno! Kako se pa strelja ž njim?"
Pokazal mi je. Pozorno sem ga poslušal, nato pa dejal:
"Ti nisi iz rodu Hamelekov, ampak si — džaur!"
"Zakaj ?"
"Vidiš, da sem uganil! Če bi bil pravoveren sin prerokov, bi me bil tamle s tistim samokresom nemudoma ustrelil, ker sem te džaura imenoval, kar je največje razžaljen je za pravover-
Sedaj pa še nekaj gleda naših "Jaz nimam ničesar opraviti lokalnih listov. Res, predolgo s teboj !"	1 smo pustili in poslušali, da so
"Pa jaz s teboj! Sedi in po- nas zasramovali. In zato, da so slušaj, če ne, bom streljal!" iz nas katoličanov norce brili,}
Grožnja je pomagala. Sedel smo jim pa še plačevali. Mi sme, .... ,. J ... . rj ... je.	jim nosili dolarje, oni so nam pa	1Z™\ Itah^ +
Vzel sem samokres v roke in v zobe pljuvali. Mislili so, da se| Pasedaskepatiiz poročila, sta
Ifnlr im	n/Jr\/\l i	1 n l 1 r\
dejal:	jih prav vsi bojimo. Pa kako so
"Kakor vidiš, imam tudi jaz se zmotili. Prav nič se jih ne tako stvar! Odloži svoj samo- bojimo. Vsak katoličan naj od-
je živel čisto zase, ves samo za svojo domačijo. Pravega vzroka konfinacije nihče ne ve. Do danes so konfinirance pošiljali 1 na razne otoke in ni bilo nikoli slišati, da bi politične kaznence
Kot
rice cez morje je, kjer bosta
v afriške koloni-morala odsedeti
kres, sicer bi se utegnil moj iz-1 pove brezverski list,, pa bo takoj } v"80 konfinacijsko dobo. prožiti!"	' mir. če jih ne bomo mi podpi- Dr«£e.štiri crnovrske
Položil je samokres poleg se-	rali> tucii izhajati ne bodo mogli be, pa tako, da mu je bil vsak	bl'ez katoliškega čistega zraka, hip pri roki.	Naša narava je že taka, da "Ti nisi iz roku Hamelekov,"\	ljudem radi pomagamo, vi "našem začel.	prednjaki nas pa zato brcate, "Sem."	nas in našo katoliško vero. Že "In tudi iz Gafse nisi prišel!"	večkrat sem slišala v cerkvi na-
"Sem."
"Kako dolgo že potuješ wadiju Tarfawi?"
"Kaj to tebe briga!"
"Zelo mnogo! Tamle gori leži truplo Francoza, ki si ga ti umoril!"
Zlobno se je zarezal.
"In če bi ga tudi bil, kaj
nega muslimana!
Sicer pa nosijo takole orožje]tebi mar?" le džauri, neverniki. Kako naj j ">je mnogo. Le bi bil prišel takle samokres v ro-jmoram vprašati." ke sinu Hamelekov? Ti ga je kdo podaril ?"
še duhovne, ki so nas svarili: ne p0 podpirajte brezverskih listov, ki vas radi vaše vere zaničujejo. In že v cerkvi sem sklenila, da grem in odpovem ta brezverski list Enakopravnost. To sem tudi storila 11. februarja 1935 in odločno povedala, da ga ne bom več plačala in ga prepovem v mojo hišo.
to
par reči tej
"Ne."
"Si ga kupil?"
"Ne."
"Torej zaplenil?"
"Da."
"Komu?"
"Nekemu Franku."
"Ki si se ž njim boril?"
"Da."
"Kje?"
"Na bojišču."
"Na katerem?"
"Pri Gerari."
"Lažeš!"
Tedaj mu je zmanjkalo potrpežljivosti. šinil je pokonci in prijel za samokres.
"Kako si dejal? Da lažem? Ali te naj pobijem na tla, kakor —."
"— kakor onega Franka gori v wadiju Tarfawi?"
Roka mu je omahnila, lice mu je zasinelo. Pa premagal se je še ter grozeče vprašal: 1 "Kaj hočeš s tem reči?"
Segel sem v žep, izvlekel časopise in poiskal morilčevo ime.
"Reči hočem." sem nadaljeval, "da čisto gotovo nisi iz rodu Hamelekov. Tvoje ime poznam. Ti si Hamd el-Amazat!"
Preplašen je odskočil ter iz-
"Katere?"
"Kdo je bil tisti človek?" "Ne poznam ga." "Zakaj si ga umoril? In njegovo žival povrh?"
"Ker se mi je tako zl.jubilo.' "Ali je bil mohamedan?" (Dalje prihodnjič.)
Ivo smo delali za SND, smo ■ hodili največ okrog katoliških ljudi, ker smo jih poznali, da so dobri, pridni in da imajo denar in ker smo vedeli, da se brez kaše tolieanov nič ne naredi, ne narodni domovi in ne cerkve. Tu-| di jaz sem kupila za par sto dolarjev delnic za SND. Tudi sem članica SNPJ, dasi nisem nikdar pristopila k njej, ampak ste nas kupili od Delavske zveze. Bila sem tudi naročnica Enakoprav-: nosti in ste že javno pisali o "na-Kje je bih prvo gledišče v Ze- iši Rozi." Dokler ne veste, kak-(linjenih državah?	šno kravo ste kupili, se ne sme-
Prvo poslopje, zgrajeno v Ze- te ž njo hvaliti, da vas ne brcne, dinjenih državah z namenom, Ti "naprednjaki" so iz nas da bo služilo za gledišče, je bi-, vse cente izmolzli, pa vseeno nič lo sezidano 1. 1716 v Williams-! nimajo, čeprav se ne morejo burgu. To poslopje je bilo leta | hvalit, da so kaj dali za naše cer-1748 prodano mestu za mestno kve.
hišo in sezidali so drugo glediš-| H koncu pa še enkrat: le priče. George Washington je več- dite 3. marca v SND in zago-krat posečal to gledišče, kot ka- tavljani vam, da se ne boste ke-že njegov dnevnik. Leta 1752 sali. Za 35c ste lahko v dvorani so v tem 'gledišču vprizoriii igro od dveh popoldne pa do polnoči. "Otelo." Predstavo sta posetila Pa tudi večerja se bo dobila tudi poglavar Cherokeejev in prav poceni. Samo za ples je njegova žena. Poglavarjeva že- vstopnina 25c. na se je tako vznemirila, ko je! Vse to gre za olepšavo našega videla, da se igralci na odru bo- Clevelanda, za Jugoslovanski
areti-
rance je doletela mnogo milejša usoda. V teku enega meseca so bili izpuščeni iz koprskih zaporov še sledeči: Lampe Ivan, Ko-renč Jakob, Požanel Dominik, ki so vsi iz črnega vrha, in Hlad-nik Jakob iz Lomov pri črnem vrhu. Jasno je, da so se z veseljem zopet povrnili v domačo vas po tolikem času odsotnosti in tolikem trpljenju. Dolgi meseci, ki so jih prebili po raznih ječah v Gorici, Vidmu in Kopru gotovo niso ostali brez vsakih vidnih sledov in ohranili bodo še dolgo spomin na to, kar je bilo.
Ostale tri aretirance in sicer Pivka Franca, Rejca Franca in Rudolfa Jakoba so po daljšem zaporu v koprskih ječah poslali najprej v videmske zapore in od tam so bili prepeljani v Rim, kjer so baje zaprti v znani "Re-gina Coeli." Ta pot nam jasno pove, kje se bo njih usoda končala. Postavljeni bodo pred posebno sodišče. Gotovo bo treba precej časa predno bodo prišli na vrsto, saj je znano da ima omenjeno sodišče vedno polne roke dela. Ni izključeno, kot se je skoro vedno godilo pri vseh procesih, da bodo pretekli dolgi meseci. Mlini v Rimu navadno rae-ljejo počasi, a meljejo vedno dalje.
—Gorica, januarja 1935. — Te dni se je nenadoma raznesla vest po Gorici, ki je za nas senzacionalna, ker se kaj takega le redko zgodi. Na Dobrovem je poštni inšpektor izvršil v tamo-šnjem uradu revizijo. Rezultat te revizije je bil, da so poštarco spravili v luknjo, na njeno mesto pa je prišla druga. Obdol-žena je poneverb, ki jih je vršila že eno leto. Ona je svojo službo izkoriščala in je ubogim
re z meči da je poslala nekaj kulturni vrt in za Baragov spo-' kmetom razna nakazila za inva-Lje Sibirije SS
ovojih ljud, na oder, da se ig- men*, lore.) vsi pridimo v ne- Hdnino, pokojnino in pošiljatvei Sv Vida pri uuci ne pomorim m«H «t>lini V rlolio v biNU. Vs:il» i« ----- •	.	, v :	... „
šici, je ljudska šola za ves okraj. Tako morajo otroci iz najbolj oddaljenih krajev po celo uro.hoditi predno pridejo v šolo. Pouk se začne že od osmih zjutraj in tako je šola za otroke, posebno sedaj pozimi prava muka. V šoli morajo ostati ves dan, to jet od osmih zjutraj do petih popoldne. Učiteljica je hotela uvesti celodnevni pouk. Pri tem pa je zadela na odpor pri otrocih, ki so morali ves dan ostati v šoli brez. jedi. Pripomniti moramo, da jim v šoli niso dajali ničesar kot sicer v nekaterih drugih krajih, kjer dele celo kosilo.
Ko so tako lačni otroci hoteli opoldne oditi domov h kosilu, se je učiteljica postavila pred vrata in jim branila, da bi šli iz šole. Med otroci in učiteljico je nastal prepir in kričanje in slednjič je prišlo do pravega pretepa. Otroci so si izvojevali izhod iz šole in učiteljica je pri tem dobila marsikako gorko.
Vsa zadeva je šLa naprej. Učiteljica je naznanila ves potek dogodka pri karabinjerjih in ti so pokhcali starše v kasarno na odgovor. Starši so povedali vsi kako je z njihovimi otroci v šoli, ki bi morali radi celodnevnega pouka stradati. Povod vsemu je dala le brezmislena novotarija učiteljice, ki ni pomislila na lačne in daleč stanujoče učence. Stvar se je končno poravnala in pouk se sedaj vrši redno samo vsak dopoldan, popoldne pa so otroci prosti.
—V soboto 26. jan. je umrl v Senožečah Jernej šturm, oče univerzitetnega profesorja v Ljubljani dr. Josipa Šturma. Pokojnik je doživel častno starost 91 let. Preostalim naše sožalje.
—V Dornbergu je umrl 28. jan. poznani patriot in zaveden Slovenec Franjo Berce, oče učitelja Rafaela Berceta in stric dr. Lojzeta Berceta.
—Pred kratkim je prispelo v Julijsko Krajino pismo naslovljeno na .uredništvo nekega slovenskega časopisa, ki že od 1929 ne izhaja več. Vsebina pisma je sledeča:
"Dober dan, -tovariš redaktor našega slovenskega . . . Uljudno vas prosim, da bi vi napisali v naš slovenski list pozdrav iz dal-
čilnejša pa je izjava mladega avangardista, ki se je kot priden in vesten sodelavec, sicer Slovenec, a vzgojen v italijanskih zavodih udeležil nekega društvenega izleta na mejo. Ko se je vrnil je med drugim rekel, da bi bilo vse lepo in dobro, le ko je bil čisto na jugoslovanski meji, si je zaželel, da bi vrgel obleko in orožje od sebe ter pobegni! čez mejo, čeravno so vsi govori, ki so jih voditelji priredili in ki so bile naperjene proti Jugoslaviji, imele drugačne namene. Navzoči so obstrmeli. Vedno so se ga izogibali, ker se jim ni zdel zanesljiv, kot velik zaupnik fašističnih vodij, pač pa zelo nevaren. Kljub vsem težnjam, vsiliti naši mladini fašistične ideje in približati jo italijanstvu, so dosegli tako neznaten uspeh, da za enkrat ne more biti govora.
—V času od 17. do 30. oktobra je umrlo v Gorici 43 ljudi, med katerimi so ta-le neitalijan-ska imena: Marija Cotič, roj. Gregoric, 69 let; Ana Gomišček, leto; Matilda Dobrila, 85 let; Alojzija Petkovšek roj. Bizjak, 51 let; Terezija Primožič, roj. Ramot, 81 let; Ludvik Pisk, 24 let. Marija Pavletič, roj. Gas-pardič, 41 let. Marija Boltar, roj. Srebernič, 85 let; Anton Lutman, 50 let; Marija Bregant, 35 let; Valentin Filipič, 84 let; Ivan Leban, 16 let; Terezija Ba-jec, roj. Tončič, 61 let; Franc Peric, 54 let; Terezija Medve-šček, roj. Kravanja, 65 let; Katarina Furlan, 69 let; Stanko Šmuc, 23 let; Terezija Fajn, roj. Mrak, 71 let; Jakob Goija, 83 let; Štefanija Podgornik,- 37 let; Rok Laharnar, 83 let; Katarina Goljevšek, roj. Sošol, 75 let; Jožef Primožič, 70 let; Lenart če-larin, 28 let; Angel Torkar, 3 mesece.
Sin ubil očeta, da zakrije lastno sramoto
Sayre, Oklahoma, 26. februarja.—V Beckham okrajnih zaporih se nahaja 14-letni Jack Campbell, kamor je bil poslan potem, ko je ustrelil svojega očeta, ki ga je ostro posvaril, ker je fantič kazal nemoralne slike na ulicah. Umorjeni oče, ki je bil protestantovski pastor, je dobil obvestilo od mestne policije, >da bodo fanta aretirali, če bo še naprej kazal nemoralne slike otrokom. Ko je oče posvaril sina, je slednji šel po puško in ustrelil očeta. Rekel je. da ni mogel prenesti trdih očetovih besed.
--O--
Bivši newyorski župan pravi, da je "suh"
London, 26. februarja. Jimmy Walker, bivši newyorški župan, ki je bil radi nerednosti v uradu bil prisiljen se odpovedati županskemu uradu, je bil včeraj klican na sodnijo radi tožbe, ki so jo naperile proti njemu razne ameriške kompanije. Bivšega župana tožijo radi dolgov. Walker je na sodniji izjavil, da je popolnoma bankroten in da živi od tega, kar mu daje njegova druga žena, bivša igralka Betty Comp-ton.
DNEVNE VEST!
Tudi v Jugoslaviji imajo slabe kotle
Niš, Jugoslavija, 26. februarja.— Policija je prišla na sled vzroku "zastrupljenja" kakih 20 kmetov v niški okolici. Kmetje so nenadoma zboleli in policija je bila prepričana, da jih je nekdo zastrupil. Toda včeraj so našli kotel, v katerem so kmetje kuhali žganje, katero so potem uživali. Kotel je bil poln zelenca.
Švicarji volijo za daljšo službeno dobo
Bern, Švica, 26. februarja.— Včeraj se je vršilo po vsej Švici narodno glasovanje, ki naj dožene, če so Švicarji zadovoljni z daljšo vojaško službo kot je zdaj v navadi. 506,886 državljanov je glasovalo za podaljšanje vojaške službe, 431.902 pa proti.
Avstrijski kancler proti povratku Habsburgovcev
London, 26. februarja. — A v-
>	q . y . .	i i i v)	A« i JJ/wmii |V<«V » I i,J V a v IVIll 'X	---—	* ^
m; pomorijo med seboj. V deljo v bNU. Vsak je prijazno| izseljencev iz Amerike splačeva-i Ivan Starše, sestre, brate in vse! volila Habsburžnom
V Al'lr..	I. !l	i. I.' .......I.Ikmi m lol/Vrtv«., .1 1	«...	*	'	i
.» ------- - - .1 # 1"
New Yorku je bilo postavljeno vabljen in iskreno dobrodošel, prvo gledišče leta 1732.	1	Rozalija Zupančič.
| la le deloma ali sploh nič. Zlasti je strigla pisma iz Amerike, v
;ti ijski kancler Schuschnigg je SSSR. Jaz sem iz j včeraj izjavil, da sedanja av-Vipavi Semenič:strijska vlada nikakor ne bo do-
povratka Avstrija
rodne Slovence in Slovenke po-j na avstrijski prestol, /.dravljam za božične praznike ostane republika.
Nemci se veselijo poraza predsednika Roosevelta
Berlin, 26. februarja. Nemško časopisje se veseli, ker je bil predsednik Roosevelt poražen s svojim načrtom v senatni zbornici kongresa. Der Tageblatt trdi, da je Rooseveltov načrt na popolnoma napačni ekonomski podlagi in da škoduje enako Ze-dinjenim državam kot ostalemu svetu. Senatna zbornica je postopala popolnoma pravilno, ko .je zavrgla Rooseveltov načrt. -o-
Bi šel rad v smrt namesto Bruno Hauptmanna
Trenton, N. J., 26. februarja. Governer države New Jersey je dobil včeraj pismo od nekega Stanley Pristupa z Brooklyna, v katerem Pristup piše, da gre namesto Hauptmanna na električni stol, ako mu Hauptmann plača $6,000.00.
MALI OGLASI
Zahvala
Uradnikom in članstvu društva Lipa št. 129 in dr. Cleveland št. 126 SNPJ se prav prisrčno zahvalim za prijazno postrežbo kot v priznanje za ustanoviteljico društva Lipa ob priliki 25-letnice, ko sta omenjena društva praznovali slavnost z banketom v S. N. Domu preteklo nedeljo. Posebno pa se zahvalim uradnikom društva Lipa št. 129 SNPJ za lep šopek cvetlic, ki mi ga je prinesla hčerka Mrs. Frank Mahnič na banketu. Zahvalim se tudi vsem govornikom na banketu, posebno predsednik.® društva Lipa Mr. Jos. Trebcu in našemu tajniku Mr. Joseph Banu za tako lepe govore, in želim, da bi društva še tako lepo uspevala v bodočnosti.
Marv Kisovec.
ŽENE IN DEKLETA
sedaj je čas, da si naročite fino spomladansko "STERLING" suknjo ali suit direktno iz tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
Izberite vašo suknjo ali suit sedaj, plačajte nekoliko takoj in drugo pozneje.
Prosim oglasite se, telefonirajte ali mi pišite, da vas peljem direktno v tovarno. Vam se vljudno priporočam.
BENN0 B. LEUSTIG
1034 Addison Rd.
druga vrata od St. Clair Ave. Tel. ENdicntt 8505
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 273^.1935
1 9 • «■* • ■
DRUŽINA JAZBORSKIH
(Za "A. D." prestavil M. U.)
in molita za mojega sina." Bos so grozili, da bodo popustili, po
je šel preko veže ter odprl vrata sobe, v kateri je imel svoje rogovje. "Fric! Mojo svetilko!"
V gr^du je postalo tiho. Le
stopnicah. Cul je ropot in udarce kladiv.
V mrliški sobi je bilo kakega pol ducata ljudi zaposlenih s tem, da prevlečejo stene a čr-
Bleda in težko sope se je Kitty vzravnala. "Ni ti treba olep-ševati, kar sem storila.." Okreni-la se je k očetu in tedaj so jo zopet zalile solze. "Odpusti mi, papa, če ti povzročam žalost. A moram ti povedati: v Gradcu sem bila danes. Pri Albertu." Grof Jazborski je molčal in niti žilica ni trenila v njegovem obrazu. Le njegove ustne so se stisnile, da so pobledele. Zmedena, solznih oči ga je Kitty gledala. "Vedela sem, da storim nekaj, kar tebi ne bo prav, a nisem mogla drugače. Kakor ljubim tebe, papa, tako ljubim tudi njega. Umreti bi bila morala, ako ga ne bi bila danes videla."
Grcfove oči so se razširile. "Danes? Zakaj ravno danes?"
Brez besed je gibala Kitty roko. In kakor v obupu so pogledale nje oči mi'tveca, a potem očeta.
"Zakaj ?"
"Tega . . . tega ti ne morem povedati . . . danes ne . . ."
Grof Jazbcrski je oči vidno razumel. In pod pritiskom njegove pesti, ki se je oprijela po-steljnjaka, je les zaječal.
"Papa!" je zavpila Kitty iz izmučenega srca in opotekaje je iztegnila roke proti očetu.
Robert jo je zadržal. "Ali les nimaš niti sence nežnočut-ja? Poglej vendar papana: kaj si mu storila!"
"Ti!" je zahropel grof Jazborski. "Ti mi mojo ubogo koz-ko pusti pri miru!" Objel je Kitty ter se pomiril. "Ni bilo
Dr. Anthony L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0919
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
IIE 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P. J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
prav, kar si storila — a jaz te lahko razumem!" Tedaj je ugledal gospodično Dorotejo, ki je stala med vratmi trepetaje in solzna. "Doroteja! Pridite! Odvedite ubogo dekle v posteljo, saj že skoro ne more več stati!"
Hitro je gospodična Detelje-va prihitela, prijela grofovo roko ter skušala izraziti svoje globoko sežalje. A on je zmajal glavo in dejal grobo: "Pustite to! Saj vem, da ste mu bili dobri. Tedaj ni treba besed. Skrbite raje za ubogo kozko!"
Kitty je ovila roke okoli očetovega vratu in pritisnila ob-razček na njegova prsa. Par-krat ji je s težko roko pobožal svetle lase, potem pa jo je porinil proti gospodični Doroteji, ki jo je odvedla iz sobe.
Grof Jazborski se je okrenil proti mrtvecu. Medtem ko je pekočih oči opazoval mirni, voščeni obraz mrliča, je lahno predse pokimal. "Ti na hladni postelji! In oni drugi . . ." Težko je vzdihnil, pritisnil pesti ob senci ter padel na kolena. Sklenjenih rok, kakor kmet pred sveto podobo, je molil na glas, nato vstal ter poljubil mrtvega na obe lici in na usta. Ko se je okrenil je ugledal ob vznožju oRberta, ki je stal, kakor bi stal ob paradnem mrtvaškem odru kakega kneza.
"Ah, tako? Ti si tudi še . . tretji?"
Okoli grofovih usten je nastala čudna 'poteza in segel si je v brado. "Kaj boš pa ti počel nocojšnjo noč? Pri nas nihče ne drži. banke, tedaj boš mo ral pač spati."
"Oče!" se je zadri Robert. A isto sekundo se je že njegovo zgražanje pomirilo. "Spoštujem tvojo bol, čeravno te dela nepravičnega napram živim."
"Tako?" Grof Jazborski je ostavil sobo. Na zadnji stopnici si je sezul gorske čevlje ter trudnim glasom poklical slugo. "Kje je Mohor?" Mohor, ki je sedel na temni verandi, je pritekel in grof je dejal: "Pojdi v vas!. Župnik in kaplan naj prideta. Želim, da čujeta gori
prihod obeh duhovnov je za ne- nim blagom in okinčajo dvig-kaj minut prekinil temni mir. njene pare z nebrojem cvetlic. Skoro vsa okna so bila vso noč j Sobastijan Zaplotnik je imel razsvetljena.	vodstvo v rokah ter je prikaze-
VABILO
VABILO
VABILO
na
MASKERADNI PLES
katerega priredi
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA
na St. Clair Ave.
NA PUSTNI TOREK, DNE 5. MARCA
Igra Ed Guenther orkester. Za žejne bo skrbel zato pripravljeni cdbor, za lačne pa pristne slovenske kuharice. Pričetek točno ob 7:30 zvečer..
Vabi—ODBOR.
Pozor, harmonikarji!
Izšle so prve note za piano harmonike za slovenske plese. Ta album slovenskih plesov je uredil J. Krachtus in vsebuje 11 zbirk najbolj poznanih slovenskih melodij, polk in valčkov.
Cena je $1.00, po pošti $1.10. Plača se v gotovini, v money ordrti, ali poštnih znamkah, kar se pošlje z naročilom.
TO SO PRVE NOTE NA TRGU ZA SLOVENSKE PLESE. Ne
odlašajte z naročilom.
ANTON MERVAR
MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
SF1
V sobi gospodične pi. Dete-Ijeve so gorele štiri sveče in dve luči. Ni mogla svoje sobe dovolj razsvetliti. Sicer je res poskušala spati, a ni mogla in je zopet vstala. Kolikorkrat je ob Kittyjinih vratih prislijžko-vala, vsakikrat je čula tih jok. | Šele kasno po polnoči je postalo tiho tam notri in sedaj je zopet pričel teto Dorotejo skrbeti ta molk. Tiho je odprla vrata.
Obe sveči, ki ste razsvetljevali sobo, ste že skoro dogureli ter nemirno obsvetljevali posteljo. Medlo se svetlikajoč so se vili razpuščenj lasje okoli kakor lilija -belega obrazčka, s katerega ni mogel spanec docela izbrisati žalosti in utrujenosti. Nalahno so se gibale nežne čipke nočne obleke nad nemirno dihaj očimi prsi, češče so se zganile napol odprte ustne, kakor bi v snu govorile, in lahno drgetanje je stresalo bele roke. ki so počivale na svileni odeji.
Gospodična pl. Deteljeva je bila ob tem pogledu tako ganjena, da so jo solze zalile. Ko je z nežno previdnostjo hotela popraviti odejo, je opazila listič, ki je bil padel iz Kittyjinih rok, ko je zaspala — brzojavka iz Gradca, prošnja globoko zaskrbljenega, ki prosi za dobrohotno obvestilo, dali se je kontesa Kitty srečno vrnila. Gospodična pl. Deteljeva je oči-vidno za trenutek pozabila, kaj je prinesel minuli dan nad grad. Srečen lesk je šinil iz njenih oči, ko je spravila brzojavko ter jo porinila pod Kittyjino roko.
Speča se ni zbudila, a nje prsti -so občutili dotikljaj in se zaprli nad listom.
Brezslišno je gospodična Deteljeva upihnila sveči ter šla iz sobe.
Noč.je minila.
Ko je Fric stopil naslednjega jutra v grofovo sobo, je bila luč dogorela, a postelja je bila nedotaknjena. Grof Jazborski je sedel pred odprto železno blagajno ter spravljal vanjo skrinjice, v katerih je hranil zbirko svojih draguljev, s katerimi si je preganjali del noči. S težkim vzdihom je zaprl blagajno, jo zaklenil ter stisnil pesti ob čelo.
"Dobro, da si prišel! Baš sem te hotel klicati. Pove i mi . . . kaj se mora prav za prav sedaj še vse.zgoditi?"
"Presvitlost ste lahko brez skrbi. Grof Robert je že ukrenil vse potrebno. Brzojavke sc že včeraj odšle in grof Robert je skoro do polnoči pisal seznam naslovov, na katere je treba od- j poslati naznanila. Njegov slu- [ ga je odšel ob štirih zjutraj v ; Gradec in bo zvečer pripeljal j vse, kar je potrebno. Z gospodom župnikom je tudi že govoril. Pogreb se bo vršil jutri! ob devetih predpoldne. Pogreb j bo oskrbela neka pogrebna družba iz Gradca, tudi godba in pevci bodo prispeli od tam."
"Nehaj vendar!" je hropel grof Jazborski in zavlekel usta, kakor bi bil baš kar požrl žolča. Trudno je vstal ter šel po sobi in se hripavo zasmejal. "In ves ta pomp je navlekel Robert? In tako hitro? Re-špekt! On drži glavo pokoncu, ko bi drugi že vsi razum izgubili." Z na hrbtu prekrižanimi rokami je obstal pred zidom ter strmel v rogovje.
"Ali smem presvitlosti prinesti zajtrk?"
"V miru me pusti. Mene je
tek minil za dolgo."
"Ampak presvitlost bi si morali vendar drugo obleko . . ."
"Črno? Kajne? Nu, tedaj, zaradi mene! Prinesi mi jo!"
Kake pol ure kasneje je šel grof Jazborski v staromodnem salonskem- -fraku, čigar rokavi so bili prekratki in čigar šivi
val svojo vsestransko nadarjenost. Plaha žalost je govorila z njegovega zaspanega obraza, trudno je bil sklonjen, a ko je ugledal na pragu grofa, je njegova glava klonila še globlje med ramena.
Grof Jazborski je nemo pogledal po sobi, segel z roko v brado ter se na mestu okrenil.
Mojster Zaplotnik je hitel za njim ter ga vrh stopnic dohitel. "Prosim, gospod grof ... tu sem še nekaj našel!" je šepetal ter vzel iz žepa telovnika majhen, v košček časopisnega papirja zavit predmet. "To mu je moralo pasti iz žepa."
Grof Jazborski je predmet sprejel in pokimal. Ko je potem v svoji sobi sedel v našla-, njaču, je trepetajočih prstov papirček odvil. V njem sta bila oba jelenja mandlja. Dolgo ju je držal na ploski roki in solze so mu zalile oči, medtem ko jih je opazoval. Z vzdihom je segel v žep po denarnico ter v njej spravil mandlja. Sedaj sta našla zopet svoje nekdanje mesto. Čez nekaj časa je dvignil s tal zmečkani papirček ter ga preiskal, dali ne vsebuje še kaj druzega. Pri tem je preslišal lahno trkanje in je pogledal šele, ko so se vrata odprla.
Prelesnik je stopil v sobo s ponižno žalnim izrazom in medtem, ko je vrtal klobuk med prsti, je tožil: "O, moj Bog, ljubi gospod grof, kake stvari so prišle nad vas! Včeraj si niti misliti nisem mogel, kaj bi bilo ... in ko sem sedaj prinesel srnjaka doli . . . kaj sem moral izvedeti! O, moj Bog, gospod grof, kako se mi smilite — kar povedati vam ne morem! In ta dobri, ljubi človek!"
Grof Jazborski je poskočil in i njegovo čelo je žarelo, kakor bi ga bil kdo v obraz vščipnil. S stisnjenimi pestmi je stopil korak proti lovcu in zavpil: "Ven! Ti. . . ven!"
"Ampak gospod grof!" je za-
jecljal osupli Prelesnik.
"Ven s teboj! Ti si kriv, da sem ostal gori! Da sem šel ž njim, pa se ne bi bilo zgodilo. In jaz sem hotel iti, a ti, ti si me zadrževal! Izpred oči mi pojdi, ali pa se izpozabim nad teboj! Mrha! Morilec! Izpred oči! — Ven!"
V	očigled tega brezumnega izbruha jeze, je smatral Prelesnik za najbolje, da se umakne. Ko je prišel na verando, se je pokril, pogledal preko ramena nazaj ter tiho zažvižgal predse. — Potem je stopil v shrambo, kjer je bil pustil puško in palico. Stari Mohor, ki je klečal na krvavih tleh in baš srnjaku snemal rogovje, je opazil na Prelesni-kovem obrazu, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. "Kaj ti je?"
"V miru me pusti!" Besno je vrgel Prelesnik puško na ramo in odšel. Ko je prišel na cesto okoli gradu, je napihnil lica.
V	Zaplotnikovem vrtu je uzrl Liziko in Bregarjevega Artdrej-ca. Dekle je rezalo s škarjami poslednje cvetlice, katere je polagalo v košarico, ki jo je nosil za njo Andreje. "Dober dan, Lizika!" je zaklical Prelesnik čez plot. "Ali tudi ti delaš venec za gospodo?"
"Da, a že bolj slabo kažejo cvetlice."
"Seveda, lepi časi so minili!" S to modro opazko je 'šel Prelesnik svojo pot. Ko ga je pot vodila mimo Mostarjeve hišice, je postal njegov korak počasnejši.. Gledal je okna, pomežiknil in se smehljal. "Zdi se mi, da ne bova dolgo vzdržala midva?" je mrmral ter se ozrl nazaj po poti proti gradu. "Potem moram pa začasa skrbeti za gnezdeče." Popravil si je klobuk in stopil je na dvorišče. Pri vodnjaku sta se igrala starejši Mostarjev otrok in deklica. "Hej, ti, mali, ali je tvoja Malka doma?"
"Nak, v vas je šla, da kupi cvetlice za venec. Ampak oče je doma."
"Tako, oče?" Smeje je stopil Prelesnik proti hiši, pokukal je skozi okno v izbo ter potrkal na šipo.
Isto minuto je šla mimo Rog-ljevka, ki je baš prihajala od kramarja. Temno ji je šinila kri v obraz, ko je ugledala Pre.
lesnika in hitrih korakov je šla I jo za nekako trgovsko podjet-proti domu, da čimprej pove si- j je? Mučiti naj se dam in potem nu Franclju čudno vest: Preles-jnaj še plačam za to? Daj de-nik trka pri Malki na okno! set krajcarjev!"
Na križišču je srečala hotelsko deklo, ki je nesla velik venec belih nagelnov v grad.
To je bil prvi venec, ki je prispel v grad. Fric ga je nesel v grofovo sobo, iz katere je donel razburjeni grofov glas. Ko je sluga vstopil, je grof obmolknil. Grof Jazborski je stal ob naslanjaču, v katerem je sedela Kitty, v črnino oblečena, tresočih se rok in objokanih oči. Med očetom in hčerjo se je moral odigrati resen prizor. Grof Jazborski je ob pogledu na venec namršil obrvi, Kitty je vstala, globoko ganjena opazovala cvetlice ter odstranila p a r uvelih cvetk.
"Kdo je poslal?"
"Hotelir, milostiva gospodična."
"Sporočit^, da se prisrčno zahvaljujemo."
Fric je pokimal in se okreni! k svojemu gospodu. "Prosim, presvetlost, koliko naj dam ljudem, ki prinesejo rože?"
"Dati? Ah, tako, to smatra-
Medla rdečica je šinila na dekličina lica, ko je vzkliknila: — "Ampak, papa. . ."
(Dalje prihodnjič)
ZA nOBKK PREMOG IN POSTREŽBO POKLIČITE
L. R. Miller Fuel Inc.
1007 E. 61st St.
ENdicott 1032
REJENl PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljemo vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, O. I	Tel. Wickliffe 110-J-2

BRAZIS BROS.
RAZPRODAJA
O PRENOVITVI

J. A. BRAZIS.
lastnik
DANES PA JUTRI JE ŠE ČAS, DA KUPITE PO TEH CENAH IN SI PRIHRANITE DENAR
Narejene v tovarni OBLEKE	7E
POVRŠNIKI Vi"«*«
SUKNJE
in vec
Narejene po meri: OBLEKE fljlfi 7i|
POVRŠNIKI SUKNJE!
m vec

HLAČE, narejene po meri iz finega sukna
$3.50
Ta razprodaja bo trajala samo do 1. marca 1935. Majhno naplačilo vam bo shranilo vsako blago, ki ga želite.
BRAZIS BROS.
6905-07 Superior Ave.
Kupujte direktno od izdelovalcev Anton Kastelic, manager

Pridite si na vsak
način pogledat ta novi
REFRIGERATOR
Pivi pogled na novi 1935 We3tinjhouse vam bo povedal, da je refrigerator, katerega ste iskali. Na zunaj je to najlepša ledenica, ki je bila še kdaj izdelana. Znotraj boste videli novo izdelavo, ki vam b« pcmagala pri vašem kuhinjskem opravilu. Pomnite tudi, kadar gledate ta Westing-house, da se stotine tisečsv družin raduje njega ekonomije in mehanične perfekl-nc-.vti. Je to najbolj popularni refrigerator na trgu.
Ta refrigerator ne potrebuje pozornosti — niti mazanja ... in mehanizem je garantiran za pet let. Kateri drug refrigerator da lahko toliko?
Piemikajcča polica da dovolj prostora za visoke steklenice in kante).
Trojni oddelek za zelenjavo, mlekarske izdelke in sadje.
NA RAZSTAVI PRI
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Ave.
15301 Waterloo Rd.