List 26.
Slamoklajarji.
v
Če, dragi bravec, greš poleti ali v jeseni memo ka-košnega pašnika in ogledaš mlado živino, javalne da boš drugač rekel, kakor da naš kmet za živino se vse premalo skrbi. Kjer je pa živinoreja zanemarjena , ondi se tudi po-Ijodelstvo gotovo na višo stopnjo ne povzdiguje; zakaj eno brez druzega obstati ne more; dobre njive potrebujejo tudi dovelj gnoja, obili gnoj pa da tudi obilo klaje za živino. Umna živinoreja je steber, na ktero se opira kmetijstvo.
Tu pa tam se kmetovavci nahajajo, ki živino imajo le za silo in da jim gnoj dela. In tako tudi ravnajo ž njo. Marsikdo misli, če ima več živine, mora si tudi več gnoja napraviti. Toda, kdor tako računi, se dostikrat jako opehari, in zlasti tisti gospodarji, ki se z natriletnim obdelovanjem polja pečajo , in menijo , da bodo s pičlo pridelano krmo tudi obilo živine preredili; največ se zanašajo na obilo pridelano slamo. Pa kakošni borni in mrhovi repi pridejo konec zime iz njihovih hlevov!
Preobilna klaja s slamo — pravi dr. Kuhn — je velika potrata in rakova pot za kmetijstvo. Nikoli ni slame dosti, malo gnoja in še ta ni dosti vreden, slabo rejena živina, malo mleka in se to stane drago: to so nasledki slamoklaje. Slama sama ni v stanu živine pri dobri moči ohraniti, pa še to je, da želodec s samo slamo nabasan še iz slame ne more  vsega izvleči, kar je v nji tečnega.
Kdor pa slamo z dobrim senom meša , bo živino pri mesu ohranil, in krave mu bodo pri umni mešanci obilo mleka dajale. Ce se slama za klajo na drobno zreže, po-pari, zavre in se zmehča, lože jo živina prebavi in bolj ji tekne.
Res je, da se s slamo in nekoliko repe goveda pre-rede\ — al kako? Tako da pri življenju ostanejo; druzega dobička ni od nje pričakovati. Slama ima mnogo lesnih nitk v sebi. Ako slami le lesne nitke vzameš, ostane le tretji del redivnih stvari v nji, ki jih želodec in čeva prekuhajo za živino. Pri vsem tem je pa še vprašanje, ali je želodec živinski v stanu, redivne moei iz teh lesnega lakna izsrkati. Gotovo je, da ne zda 250 funtov slame toliko kakor 100 funtov sena; 400 funtov bi je moglo biti. Potem bi mogla molzna krava 100 funtov dobre slame povžiti, da bi dobra 2 funta prave redivne stvari v se dobila. 100 funtov slame je na videz tako velik kup, da bi se vstrašil vsak še tako neusmiljen slumoklajar, ako bi imel ta kup v vamp uboge krave spraviti.
Ravno taka bi bila tudi pri človeku, če bi le sam krompir jedel. Da bi se s samim krompirjem človeškemu truplu dostojna obilnost redivnih reči dala, bi mogel želodec veliko več krompirja povžiti, kar ga more prekuhati in redivnih reči bi šlo dosti   brez vsega prida od  njega preč.