Največji tlovcntki dnevnik -e v Zcaii\jemh državah Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA The largest Slovenian daily < in the United States:- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays (Yi and Legal Holidays. \}f S0,000 Readers TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September ZU 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of Msrch 3, 1879. TELEFON: 4687 cobtlandt, no. 16. — štev. 16 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 19, 1918. — SOBOTA, 19 JANUARJA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVI. PROFESOR S. LOZANIČ v Člani srbske misije, ki je dospela danes v New York GENERAL M. SASIC Mirovna pogajanja. -OOO- MIROVNA POGAJANJA SO SE OBNOVILA. — LENIN JE NASVETOVAL BOLJŠEVIŠKIM DELEGATOM, DA PRlCNO POGAJANJA, — NEMŠKO-UKRA JINSKA POGODBA. — RUSUA JE BAJE BREZ PRAVIH VODITELJEV. -ooo- True translation filed with the i*mt master at New York, X. Y. on Jan. 10. 1918. as required by the Act of October 6. 1917. Berlin, 18. januarja. — Po pozdravu mirovnih delegatov v Brest-Litovsku je v sredo boljševiški zunanji minister Leon Trocki privolil, da se pogajanja obnove. Nemški zunanji minister dr.. Kuehlmann je za Troc-kijem pozdravil delegate in je nasvetoval, da naj prično pogajanja glede štirih toek, katere so predlagali Rusi. 8 tem se je strinjal tudi Troeki. Prihodnja seja je bila določena na jutri. V privatni seji z Ukrajinci je prišlo v sredo do sporazuma v glavnih vprašanjih glede bodočih političnih od-nošajev med centralnimi državami in Ukrajino. Oficielno poročilo imenuje ta sporazum 44odločilen korak naprej". Kakor pravi ofičielno poročilo Wolfove agenture, so v pondeljek nemški delegati izjavili, da ne bodo odstranili nemških čet iz zavzetega ozemlja tekom vojne, pa naj Rusija sklne separatni mir ali ne. Petrograd, 18. januarja. — Prišlo je do nevanu-ga položaja md Rumunsko in boljševiki. Revolucjonarni odbor devete ruske armade ,je poslal rumunskim vojaškim oblastim dveurni ultimatum, ki zali teva prosto pot za ruske čete skozi Jassy, ki je začasno gl. rumunsko mesto. Washington, IX C., 18. januarja. — Poslanec C. li. Miller je danes v poslanski zbornici na vprašanje M. Londona iz New Yorka, ki je pred nekaj dnevi hvalil boljše-viško vlado, pojasnil, kje se nahaja 50 tisoč ruskih vojakov, ki so pred dvema letoma poslani bili v Francijo. — Zdaj se nahajajo blizu nekega pristanišča v Franciji, — je rekel Miller. — Pomorili so vse častnike že poleti in zdaj jih drže kot kaznjence, katere imajo obkoljene francoski bajoneti. — Miller je rekel, da ni treba misliti, da bi Rusija še kdaj bila faktor v vojni na strani zaveznikov. Rekel je, da je Rusija brez pravih voditeljev. — Rusija se ne bi zdaj več mogla vdeležiti velike vojne, ako bi tudi hotela, — je rekel. — Vsi častniki ruske armade, ki so sposobni, da bi prevzeli poveljstvo v bit ki, so bili z malimi izjemami pomorjeni. Rekel je, da so oni častniki, ki niso bili umorjeni, odstavljeni in odstranjeni. — Nemčija more" mobilizirati armado in korakati proti Petrogradu ali pa proti Moskvi vsako uro, kadai hoče in to ve sama in svet tudi ve. Miller, ki je član odbora za zunanje zadeve zbornice, je rekel, da je prejel informacije od člana Rootove komisije, s. katerim se je v jeseni sestal v Franciji, potem od časnikarskih poročevalcev, ki poročajo v ameriški glavni stan in od poročil, ki izvirajo iz diplomatičnih virov. — Od časa, ko je narod, katrega so predstavljali rojaki in delavci, prišel do kontrole Rusije, ni bilo drugega kot zmešnjava, morjenje, stradanje, ubijanje, v družb vseh zlili dejanj, katere si človek more izmisliti. Ruski narod je stal z odprtimi usti in strmečeini oč mi, pijan svobode. Prenehal je s produkcijo pridelkov Vsako poročilo naznanja, da bo lakota obiskala vsako hi šo v Rusiji pred prihodnjo jesenjo. Preživljajo se s tatvino. Zaplenili so vsa važnejša trgovska podjetja. Pobrali so denar po bankah. Iz "tal s* potegnili leseni tlak, da so ga porabili za kurjavo. Resnica je, da je Rusija popolnoma brezupna. V An gliji in Franciji so Rusijo izbrisali iz knjig in mi moramt storiti isto. London, 18. januarja. — Petrogiajska poročila naz njajo, da bodo v Petrogradu nastali nemiri, ko se sesta ne narodna skupščina. Pripravljajo se velike demonstracije za obrambo na rodne skupščine, ki pošilja pozive na narod, v vojaške ta bore in posadki bojnih ladij na Nevi. Poročevalec "Daily News" pravi, da bo čisto gotov< prišlo do nemirov. Petrograjska gamizija se vedno bol razdvaja in vlada je ne more nadomestiti. Kakor poročajo razni poročevalci, l)o narod porabi vsako priliko, da bo pokazal svojo nezadovoljnost. 1 Hrane pogosto sploh ni mogoče dobiti. Vedno pa s< je more dobiti le s težavo. Petrograd je že pozabil, kak o kus ima — mleko. ^Bem—m—»——— ■ ■ ———— ■. ■ ... ____ Iz Rusije in Avstrije. Ruske železnice so v silno slabeči stanju. — Avstrija ni zadovoljna s Nemčijo. True translation filed with the posl master at New York, X. Y. on Jau, 19. 1U18, as required by the Act of October b, 1917. Petrograd, Rusija, 18. januarja Rusko ofiielno ugotovilo, ki je bi lo izdano danes. ,<> zdaj že-lerniee v rokah raznih roparskih band ter da je transportna služba popolnoma disorganizirana. Iz vseh krajev prihajajo poro čila o nemirih iu izgredih na železniških postajah, katere vprizarja jo vojaki iu drugi. Železnice so v rokah drhali. Va gone odpirajo ter oropajo njihovo vsebino. Veliko število dobičko-lovcev transportira svoje stvari ne da bi kaj plačali za transport —> Mi prosimo Sovjete, naj jih pri zopetnein urejevanju razmer na železnicah nič ne plaši ter na." preskrbe posebne oddelke Rdečt Garde, prostovoljce in drugo spo sobo vojaščino za obrambo želez nižkih prog, mostov, n skladišč. Lc^don, Aiig'.ija, 18. januarja Brzojavne agenture so dobile i/ Curiha ter drugih Švicarskih mest poročila, da so izbruhnile na Dunaju in drugih avs-trijskih mestih stavke. V zvezi s stavkami fce vrše tudi nemiri. Nemire je povzročilo v prvi vr sti ->ledeče : preložitev mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku, nepresta no zmanjševanje krušnih porcij (zmanjšali so jih zopet na polov i co) ter policijske odredbe proti delavskim zborovanjeni. "Exchange Telegraph'* je dobi1 brzojavko, da se je vršila v sredo zvečer na Dunaj mirovna demonstracija, ki se je končala z nemiri Demonstranti so plenili zaloge žl vil. Brezžično poročilo iz Bern a naznanja, da so v poodelpek zjutraj izbruhnili štrajki v tovarnah m. Dunaju, v Gradcu, Brnu, Loncu iu W iener Neustadtu. istmjkarji se vprizorili nemire ter prišli v kon flikt s policijo. Avstrijske oblasti zelo vsnemir ja situacija v Pragi na Češkem. — Na mesto civilnega guvernerja sc postavili vojaškega. Dunaj»ki dopisnik časopis 41Neusie Xaehriehten \ ki izhaja v Monakovem. pravi, da se vzdr žujejo govorice o avstrijski ka bine*ni krizi. Ministrskemu pred-sednikn ▼on Seydleru ne nasprotujejo samo Cehi in Jugoslovani, pal pa tudi »ocijatisti. Irska ne bo imela konskripcije. True translation tiled witi> the matter at Xew York, N. T. trebseinami za ameriško armado in zaveznike. Administrator Garfield je podpisal včeraj zvečer določbe. predsednik Wilson jih je potrdil. To se je zgodilo kljub vsem protestom, ki so prerokovali nevarne posledice te <»dredbe in kljub prošnji senata, naj se zadevo začasno preloži. Dol« M ilu. ki so bila razposlana državflim kurivniin administratorjem, s<* nekoliko razlikujejo od določil v izvlečku, objavljenim v sredo Določil a so povzročila veliko zmedo, in podrobnostih si jih VMttk jm> »toje tolmači. Odredite določajo. da naj lrndo zaprta zapadno od Mississippi ter v Loiiisiani iu Mimiesoti za pet dni z malimi izjemami vs<« tovarne ter da bo sploh vse obratovanje vstavljeno vsak pondeljek tekom desetih tednov, začenši s 21. januarjem. Odn-dh* j«* bila izdana zategadelj, ker upa kurivna administracija preskrbeti s premogom vse potrebne odjema h-e, med njimi tudi železniee, lastnike hiš. javne naprave, prevozne naprave ter izdelovalce hrane. Včeraj zvečer j«- bila izdana dodatna lista onih podjetij, ki >o izvzeta. To so podjetja v raznih industrijah, i zajH.sl jena pri {»oglavitnem vojnem delu. Ta lista vsebuje ladjedelnice, ki izdeluj«?jo vladna na ročila, tovarne, ki izdelujejo koutrakte za vojaške in mornariške uniforme, izdelovalce šotorov, ki so takoj neobhodno potrebni ca vojaško silo. V originalni odredbi, ki je bila objavljena v sredo, je bilo določeno, da smejo časopisi izhajati v omenjenih lotili dneh, da pa smejo v omenjenih pondeljkili izdajati le take izdaje, kot jih izdajajo ponavadi na praznike. Ves dan prihajajo sem protesti od onih, hi so zainteresirani pri podjetjih in vihar v kongresu se nadaljuje. Veliko senatorjev zahteva, naj se stavi direktni poziv na predsednika Wilsons, češ, da je kurivna administracija napravila veliko napako, ker se ni ozirala na pro-njo senata, da se z odredbo toliko časa počaka, dokler se n^ uvede natančne preiskave. •^•natova prošnja je imela obliko resolucije, o kateri j«- debatiralo in sprejeta je bila s 50 proti 19 glasovom. Sprejeta j«' bila v mmb Času, ko je dr. Garfield podpisal odredbo. Pred tem naj bi bil kurivni administrator pred senatnim preiskovalnim odborom, da bi navedel vzroke za ta svoj sklep. Kurivni administrator j«* včeraj zvečer izdal dolgo iz javo. v kateri je jm)jasnih svoje postopanje. Izjavil je. da ga je k temu koraku prisilila nujna potreba za prevoz ameriških čet na ono stran ter za opremo ameriških iu zavezniških čet s hrano in potrebščinami. V svojem poročilu je tudi rekel: V shrambah naših atlantskih pristanišč se nahaja na tisoče in t is« »če ton muiiicije, hrane ter drugih produkt ov, na stotine ladij, napolnjenih s potrebščinami za naše može in zaveznike čaka, ker ne morejo odpluti, kajti njihove shrambe za premog so — prazne. Najbrže bodo poskušali doseči v senatu preklieanje sekcije živilske postave, na podlagi katere so bile izdane te odredlie. toda veliko jih je prepričanih, da bo vse prizadevanj* v tej smeri prepozno. Cena vojno-vartevalnih znamk za mesec januar, februar in marc. -o--— JANUAR: FEBRUAJt: tj«* ^ »Att M*§Q ^»figy Um «—ta h» ft* H P^i^nviiiilnHp yfauTTLtanM t^'jjhbm'^a - Hertlingov govor. Predsednik in kurivo. True trauslaliou filed with the post master at New York. X Y. on .lau. 19. t*.»ls, as requireresene-čenja. Vojna poročila. True translation filed with the post master at New York. X. Y. on Jan, 19. 11*17, as required by the Act of October tf. 1917. Pariz, Francija, 19. januarja. — Na več krajih fronte je bilo živah no artilerijsko streljanje. V- Champagne so Nemci dvakrat posksili napad na francoske postojanke na višinah, pa oba napada sta bila orezuspešna. V sredo so Francozi s posebnimi topovi spravili na tla eno nemško letalo. Armada na vzhodu, IS. jan. — Zapadno od Vardarja in v kolenu Črne je bilo artilerijsko strelja nje. V boju z granatami je bila odbita sovražna patrola v okolici ikumbi. Predsednik Wilson in kurivni ad ministrator sta pojasnila svoje sta-išče. — Odredba je bila potrebna Trtie translation filed with the post master at New York. X. Y. on Jan. 19. 1918, as required by the Act of Octot>er 6, 1917. Washington, D. 18. januarja Predsednik Wilson in zvezni ku rivni administrator Garfield sti izdala danes vsak svoje ugotovilo v kateri branita drastično odred bo za varčevanje s kurivom, ki ji zadala tako velik udarec industrij in delu. Predsednikovo ugotovila se gla si: — Jaz sem se posvetoval z Mr. Gar fieldom. predno je bila izdana včeraj kurivna odreba. Jaz se popol noma strinjam žnjirn, da je bilo tc potrebno, da je bilo to bolj po trebno kot sem si mislil. Ta vojni zahteva velike žrtve. Žrtve takt vrste so pa veliko manjše, kot b bile žrtve življenj, če bi se zgodi lo drugače. Absolutno potrebno je spravit ladje proč, absolutno potrebno jt odpoinoči prenapolnjen ju v pri staniščih in na železnicah, absolut no potrebno je preskrbeti prevo; (velike množine hrane, absolutni potrebno je, da bodo ljudje v svo jih domovih na gorkem. To je to Pomanjkanje h.-ane. True translation filed with the po=t master at New York. N. Y. on Jan. 19. 1918, as required by the Act of October 6, 1U17. Chicago, 111., is. januarja. — Časopis "Daily News'' je dane* natisnil sleeee poročilo. ga je dobil od svojega poročevalca, kateri se nahaja z ameriško armado v Franciji: Potrebno je bilo za nekaj časa zmanjšati krušne raeije za armado To se je zgodilo vsled omejenih zalog moke in vsled težuv pri prevažanju. WMhington, D. C.. 18. januarja Uradniki kvartirmojsterskega department zanikujejo. da bi ameriškim vojakom v Franciji manjkalo kruha in potrebščin. Poslanska zbornica je danes s 136. glasovi proti 48. zavrnila "Man Power'* predlogo, ki i« predi"^a- la končkripeijo (prisililo vojaško (.lll/Kn -m IrcL-ft rej potrebno. Polovične odredbe b' nas nikoli ne privedle do zažel^ nega cilja. Če bi ne bila izvršena ta akcija hi se razmere od dne do dne z o žirom na prevoz hrane in premoga le malo boljšale. VfJed velikega na groinadeuja pri prevozu, ki je na stalo v zadnjih par mesecih. Jaz sem popolnoma prepričan da bo akcija take vrste uspela tei da se bo narod te dežele v domoljub nosti in lojalnosti strinjal s to po trebo kot se je strinjal z vsako, ti kajočo se vojne. Izgube laskih ladij. True translation filed with the posl master at New York, N. Y. on Jan, 19. 11118, as required by the Aet of Octobei 0, 1917. Rim, I-talija. 17. januarja. ficjelno poročilo, ki je bilo dane izdano, pravi, da znašajo laške u gube preteklega tedna dva parni ka več kot z 1500 tonami. En par nik in ena jadrnica je bila neuspe šno napadena. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci. Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK 8AKRER, tt (hrthill Blrtet,W>w Tut, H, T, Nemške čete gredo na zapad. Trne translation filed with tbe po« luanter at New York. N. Y. on Jan. 19 IMS, an required by the Act of Octobei • * 1MT. London, Anglija. 18. januarja Brzojavka iz Rotterdama j>ravi da se z danaanjim dnem «krajiaj< t Nemftiji po tniiki vlaki s* 60 od l*Mk6t. Za Txrek oe občili, dj J morajo živila in druge stvari, ki so se nabrale na nekatet-ih mestih, ; razposlati. ; | Poročevalec, ki je poslal to vest, i pa pravi, da se lahko z vso resnostjo lahko domneva, da je prav! vzrok ta, da se bodo prevažale , *te na zapadno fronto in kar J najbolj hitro za JkcnceDtrnano o- m ' • " • m . . tr:, ifCBKVO. ^ Dopisi. Conem&ngfe, Pa. Lz zjiane eoneniaugliške naselbine nimam danes poročati nič kaj vesel epa. Umrla je prtxl par tedm nenadoma rujakitija Marija Ključ-evsek iz Johnstowna, oziroma Moxhaina, soproga Martina KijiK-evšeka, kojega pozna eela okolica že dolgo vesto iet kot lia-prednjaka v vseh zadevali. Zapustila niti je pet malih oftrocieev, od katerih ni niti eden sposoben za najmanjše delo. Teiji žal ost-uejae pa je, ker ni bila bolna niti toliko časa, da bi se mogel njen lastni miož dogovoriti i njo o nge-ui nenadni boleznd. Zjutraj sse je počutila še zdrava kot po navadi in je še pekla kruh za sv«je drage, pup old ne pa je bila že mrtva in že iso jo obsipale . prijateljice in prijatelji ter društva z nenadnim obiskom, z vem-i in cvetlicami, ko je ležala na mrtvaškem odru. Reviei je odtekla kri in zdravtnik je tolažil moža, da bo kmalu bolje, ko pa je ta odšel, je nastopila hitra smrt. Dne 10. jan. popoldne pa je u-inrle »zojMit druga mati dveh otrok in soproga Ignacija Orožnika v Conenniugh, prej Starie, doana iz Višnje gore na JM-anjskem. L'mrla je za zastrupi jen jem. krvi in bila bolna le par dni. Njen soprog je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi jo rešil pri življenju. Poklical je na mesto dva zdravnika, poleg lega še po-str«ižnieo iz bolnišnice, toda vsi trudi in poskusi rešiti jo gotove smrti so bili zaman, podJeči je morala v cvetoči starosti 30 let ter zapustiti dobrega ki skrbnega soproga ter dva mladoletna sinčka. Obe smo zagrebli na hrvatskem pokopališču in za obema žalujejo mali otročiči, moža ter nebroj prijateljic in prijateljev ter zaian-eev. Nič več, nego naše najglobo-kejše sožalje moremo izrekati žalujočima, to je Ignaciju in Martinu ter nedolžnim otročičem, ki so sedaj brez dobrih in skrbnih mater. Druge pomoči in tolažbe vploh ni in preveliko žalovanje tudi ne pomaga. Vajine dobre soproge počivate v-grobu, vidva in mi ostali pa s*? borno dalje borili med živimi, dokler je nam čas odločen. Potolažita se, saj vesta, da nista, vidva jprva in ne zadnja v talci nesreči. Umrlima pa želimo mimo spaaije ter priporočamo občinstvu v blag spomin. Ka se tiče detla v naši naselbini, je še dovolj dobro. Naši Slovenci zaslužijo precej dobro, tako da še nikdar bolje. Je pa tudi resnica, da je sedaj vso veliko ali >*ric Sam v svojo armado, še več jih pa čaka na drugo vojaško povelje. V resnici jih je veliko, ki ne vedo, kaj bi storili, bi-li šli uelat ali bi čakali, kdaj bodo vpoklicani k vojakom. Imajo karte, vedo, da so vsako uro lahko vpoklicani, toda brez dela čakati je pa zopet težko. Večinoma so šli n? delo, so pa še nekateri, ki čakajo odrešenja, oziroma vpoklica, da se gredo spoprijet s kajtzerje-vimi vogaki, kateri že kar vidno pešajo radi dolgotrajnega napora in prevelike nasprotne sile. No, pa saj menda bo le wodel kajzt»\ da se mu jo nemoigoce dalje vstavljati in da je že skrajni čas odložiti meč ter reči: 4'Ne morem več. dra^i moji kolegi! Podajano se in obvarujmo s tem vsaj to malo človeškega življenja, kar ga še imamo; ako tega ne storimo takoj, loinirl in izkrvavel bo n«m-ško-avstnjski narod za veliko vrsto let, ako že ni." Upajmo, da bo ta strašna vojna kmalu končana in da bo dosegel zatirani narod v resnici ono, kar mm pripada po \aoj sveti in človeški pravici. I Ko sem ravno pri pisanju, hočem še nekaj sporočiti. Zadeva je resna, pa tudi smešna, toda res-niqna Pred Božičem ,je prišel iz Frtts-burgiia, Pa., nek rtaijanski font z zlatnino v Johnstown, to je poleg Canemaugh. Gotov je bil, da bo napravil izvrstno kupčijo, in res jo je. Prvi in drugi dan. je med svojimi italjanskipri bratci napravil vsaj primerama toliko, da se mu je izplačalo. Tretji dan se je QMienil, da bo ibolja. kupčija, kajti spoznal se je z več ItaJtjaai ter si segli v roke kot seveda dobri: brstje ene iti fate krvi. Zvečer jih je hoto^fonit z riatjuno obiskati m Mi so ga srečati i na potit, vrgli xua močno vrv okrog vratu, ga potisnili na tla, potem so mu se zvezali roke od zadaj in še noge. Odvzeli so mu vtso zlatnino in kar je imel skupička, ga pustili ležati v temni noči ter so lepo mirno odšli. Mimoidoče ljudstvo ga je o-iprostilo verig, fant se je pobral, šel tožit na stanovanje, kaj se anu je zgodilo, toda zlatnine in denarja pa le ni bilo. iSel je na policijsko postajo in naznanil drugi dan načelniku policije v Johnstownu. Povedal je natančno, kako se mu je zgodilo. Načelnik policije mu pravi, da vidi. da ima uro. katere mu lopovi niso odvueli, in zato mu ni vrjel. Fant je šel žalosten domov in drugi dan se vrne z gospodarjem, kateri mu je upal zlatnino, da mu jo proda v Johnstownu. Gospodar je povedal lia policiji, da je vse resnica, kar je fant izpovedal in se čudil, zakaj mu sne verujejo. "No, ako je tako", se mu je reklo, 4'potem pa verujemo, toda blaga vam ne moremo vrniti, ker ne vemo, kdo ga je odnesel." Pričela se je gonja in zasledovanje lopovih, toda ni ne duha in ne aha po tatovih. Gospodar in fantič sta se lepo vrnila v Pittsburgh brez zlatnine in brez denarja. Torej op^dninjam. one potnike, kateri potujejo, da naj pazijo, da se tudi njim kaj takega ne pripeti, kajti iti v Cleveland brez zlatnine in brez denarja bi bilo prežalostno, še bolj pa neprijetno ležati zvezan na cesti v temi ter v tej mrzli zimi. O, presneto, to bi bilo pa res odveč! Za danes pika j pa še prihodnjič kaj novega. Pozdrav čitate-lje-m in čitateljicam tega. lista. Ivan Pa j k. New York, H. Y. V slovenski cerkvi v New Yor-ku, 62 St. Mark's PLaee, se bodo v nedeljo 20. januarja slovesno blagoslovile nove cerkvene orgije. Ker orgije še niso popolnoma plačane, se bo pri tej priliki priredil tudi ofer po starokrajski navadi. Kdorkoli vpošteva lepo cerkveno petje in zna tudi ceniti pomen or-gelj, bo prišel k tej nenavadni slavnosti in bo tudi daroval kak nikel v ta namen. Želeti je, da bi se nabrala polna cerkev naših rojakov, ki so bili še vedno ljubitelji lepega petja. Zato je upati, da bo v nedeljo obilna vdeležba. Conem^ugh-Franklin, Pa. Tukaj je obče poznanemu in spoštovanemu rojaku Andreju Vidricliu umri njegov sinček Willy. To je zelo hud udarec za rodbino, ker je bil Willy izvan-redno živahen in nadebuden deček. Naše vkicnio sožalje. . Poročevalec. Chicago, HI. Dne 13. januarja si je Jakob Anžiček, ftanujoe na št. 1038 W. Erie St., vzel življenje s tem, da si je prerezal vrat. Samomorilec je bil doma od Trebnjega na Doleaijskem. Hi v; L je v Ameriki nad 25 let in bil dvakrat oženjen, a ostal brez otrok. Zadnji čas je bil vdovec in je nekaj tednov 'bolehal: vsled tega se domneva, da ii v hipu blaznosti vzel življenje. Star je bil okoli i>5 let Bil je član dveh podpornih društev okn-roma jednot, ene slovenske in ene češke. Nji j v miru počiva'. Janko Pieško. Waukecran, 111. Tukajšnja naselbina je sedaj 2 tedna prava Sibirija: snežni zameti in viharji so tako silni, da jako neljubo dirnejo človeka, ako Mna v tem času kaj opraviti zunaj. Železniški kakor cestni promet je bil ves ustavljen in vsakemu se je zdelo najboljše, ako se je mogel peči držati. Toda zopet v tej stvari ovira. kaj*i marsikatera liiča ni imela premoga, torej v resnici pravi zimski križ. Tukajšnji društvi 4'Moška Jed-nakopravnost" štev. 119 in "Sloga" št. 14 SNPJ. sta imela tudi neljubo oviro, kajti prirediti sta imela 13. januarja \escIieo, a kei je bil na predvečer snežni vihar tako hud, da je napravil cele ba rikade po ulicah ter tako v nedeljo o viral vsak promet in je bila sploh »nemogoče iti tekmcuvati 2 mrazom in burjo, tem manj pa : da bi šei kdo na veselico in igro 1 posebno ženske in otroci. Zato jc 1 bila veselica prestavljena na dint 26. januarja, to je v soboto zve ' čer. Ker je čisti dobiček name-njeji za dar Slov. Nar. Domu, za torej se prosi vse občinstvo v na selbini, da bi se v obilnem številu odzvali na zgoraj omenjeni večer Program tudi obeta dosti razve drila, kot pozdravili govoa- pred s cd nice društva 'Moška Jedna kopravnost" št. 119, potem igri , "Trije ženini1*, katero vprizor 1 dramatični odsek Slov. Nar. Ci talnice, deklamaeija ter še razne drugo veselje. Dopis se mi vleče kar naprej sa ■ mo od snega in veselice, a kmalv • hi pozabil omeniti kaj glede Či talnice. Rojaki, kateri imate ka.; veselja do branja, pristopite tei si tako lahko izposoj ujete knji i ge, katere potem berete v teh dol gih .zimskih večerih, kajti branje je blagostanje. Pa tudi se lahko kdor ima veselje, pridruži naše mu dramatičnemu odseku kot di jletant na igralnem, polju. Vpis; I se vsak lahko od 9. do 12. ure do poldne vsako nedeljo. Novoizvoljeni odbo«r Čitalnic« za to leto je sledeči: Louis Gre Irmic, predsednik; John Zakovšek podpredseduik; Malh. Ogrin. t:rj nik; John Jerina, blagajnik- Vinko Pivk. Paul Poklaj in Math V arse k. nadzorniki; Mary Hrova-tin in, Leopoldina Varšek, knjiž nicariei; Math. Ogrin, knjižničar; Math. V-c-Ikovrh, reditelj; režiser dramaitičnega odseka Math. Varšek, režiserjeva svetovalca Vinke Pivk iu ?«al Pekla j. _John Brufts. IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV, SPADAJOČIH K SLOVENSKO-HRVATSKI ZVEZI. i/eujem arajevm lajniKi so prodni .stvu naravnost na uredništvo plašila, d ! kov pravočasno popraviti. Istotako naj ' Zveze. L Uružtvo st. Jožefa št. 1 t Calumet, Micli. — Predsednik: Joseph Vertin; tajnik: Joseph Stefanec ml., 8tb St., Calumet, Mich.; blagajnik: John SuniC — Društvena seja vsako četrto nedeljo • v mesecu. [ Društvo sv. Matije štev. 2 v Baltic, L Mich. — Predsednik: Paul Lnkanlch; tajnik: Joseph Panian, Box 27, South Range,. Mie-h.; blagajnik: Math. D. LIkovich. — Društvena seja vsako prvo - nedeljo v mesecu. Društvo sv. Frančiška Rt 5 v Mane-> stique, Mich. — Predsednik: John ll<>-žieh: tajnik: Stefan GeBhel, 229 Cledar ! St.; blagajnik : iieorge Gorshe. — Dru-t Stvena seja vsako drugo nedeljo v me-, secu. i Društvo sv. "Nikole St. ti v Calumet, j Mich. — Predsednik: Math. Žaltz; tajnik: Anton P. Božič, 4807 Red Jacket Shaft Location; blagajnik: I/uka Stefanec. — Društvena seja vsako tretjo - nedeljo v mesecu. UruStvo sv. Lovrenca št. 7 v Ely, x Minn. — Predsednik : Math. Zgune; tajnik : Anton Gradi-sbar, Box B. F.; blagajnik : Jolin Koščak. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Irana št. 8 v Calumet, - Mich. — Predsednik: Joseph Maljko; 1 tajnik: Blaž BoŽman, Box 432 Ca- • lumet. Mich.; blagajnik: Mihael Les^ — Društvena seja vsako drugo nedeljo v mesecu. ) Društvo sr. Roka št. & v Calumet Mich. — Predsednik: Martin Mihelčič; _ rajnik: Matija Ozanich, Box 102; bla-t ga j nik: Math. Chopp. — Dragtvena seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Društvo sv. Ane št. 10 v Calumet, 3 Mich. — Predsednica: Lucija Sehaltz; i' tajnica : Margareta Geshel, 218 7tb St.; bla^ajnica: Margareta Jadrich. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. ; Društvo sv. Ane st. 11 v Ely, Minn. ..Predsednica: Johana Stol; tajnica: _ Amalija Virant. — Društvena seja vsa-_ ko tretjo nedeljo v mesecu. Društvo, sv. Alojzija St. 12 v Bizbee. Ariz. — Predsednik: Vlneeslav Mihe-liC: tajnik in blagajnik: Jakob Koče-var, Box 383-*$, Lowell, Ariz — Društve- 2 na seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Trojstvo št. 13 v Calumet. Mich. — Predsednik : Marko JoliC; ' tajnik: Marko Sprajc, 815 0th St.; blagajnik: Ivan Perlich. Društvena seja - vsako prvo nedeljo v mesecu. . j Društvo sv. Obitelj št 14 v Dodge-„ vlile, Mic-h. — Predsednik: Jos. Lau-rh-h: tainik: Mihael Knmn. «<>v 44: i. U« UU^IUIUIJU I l>v PfllLUIl'Ullli' Jill lil u- ila se zamore imenik društvenih uradui-j naznanijo spremembo na glavni urad blagajnik: Ant. Hertevič. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Jožefa št. 15 v Coppei City, Mich. — Predsednik Ivan Pajnio; tajnik: Georye Pajnič, Box 114: blagajnik : George Pajnieh. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo Matere Božje Lurdske št. 16 v Calumet, Mich. — Predsednica : Frančiška Ozanich ; tajnica : Marija Jotich. i 116 Portland St.; blagajn le« : Antonija Badoševich. — Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mestn-u. Društvo sv. Cirila ln Metoda št. 17 v Ahmek, Mlčb. — Predsednik: Joseph Butala; tajnik in blagajnik John K. Grene, Box 412. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. , 1 Društvo sv. Srce Marijino št. 18 v So. Range. Mich. — Predsednica An-; djuljana Štimac; tajnica: Katarina . Bel jan, Box 354. DruStveua seja vsai.o i drugo nedeljo v mesecu, i Društvo sv. Barbare 5t. 3'J v Aurora, , Minn. — Predsednik: Matli. Turk: tai . nik: Peter Prijatelj. Box 173; blagaj-. nik: Louis Hočevar. — Društvena seja L vsako tretjo nedeljo v mesecu, j Društvo sv. Petra št 20 v Eveletb, , Minil. — Predsednik; Peter Maurln; ; tajnik: Frank Lenich. Graixl Ave.; blagajnik: John Agnich. — Društvena seja vsakp tretjo nedeljo v mesecu. t Društvo sv. Štefana št. 21. Chlsho'tn, Minn. — Predsednik: Joseph Lani: tajnik: Anton Hren. 327 Birch W. St ; ; blagajnik: Louis 1 »robnich. — Društvena seja vsako tretjo m*deljo v we-. secu. i Društvo sv. Jeronma št. 22 v lron-t wood, Mi<-h. — I*r«Mlsecation. Ironwood, Mich. . Društvena seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo podporna zveza siovenskili . fantov št 23 v Calumet, Mich. — Pred-: sednik: Jakob Mušich: tajnik: John . Fret z. 30S Franchtoun. Calumet, Micli; , blagajnik: Paul Sehaltz. ml. — Dru-, štvena seja vsako drugo nedeljo v me-. secu. | Društvo sv. Petra in Pavla št. 24 v Virginia. Minn. — Predsednik: Math. ! Vukellch; tajnik: Mihael Stimac. Box - 1U8; blagajnik: Karlo Bof. — Društve-; na seja vsako četrto nedeljo v mese SLOVENIC PUBLISHING COMPANT (« corprration.) KltANK SAKSj.ft, President. LOCIS BKNEDIK, TreAaorcr. Plaf-e of Busies* of the corporation and addresses of above officer«: S2 Cortland t Street, Borough at Manhattan. New York City, N. Y. Ca o o leto velja list ca Ameriko Za celo leto ra mesto New York $5.00 in < unado................... $3.50 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 i«m ."ta.................... 2.00 Za četrt leta ca mesto New York L50 tVr r t i t-ta .................. L 00 Za inozemstvo ca cclo leto...... 6.00 "M AS NAiUtDA" ichaja vsak dan lcvremSi nedelj ln praznikov._ "glas naroda" — ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays _Subscription yearly $3.50. _ Advertisement on agreement. _ l»opisi brez porlpisa Le osebnosti se ne prlcbč-ujejo. Denar naj m blagovoli po&iljati po — Money Order. Pri hi -•♦»ni rabi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje btraliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in puSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" R-J fVrtlsndf St..__New YpTk City. Telefon r 2KT« Oortlandt. "HEB3U NE TRPITE. Za protin, bolečine v križu, na straneh, ali kjerkoli, ohromelost kosti, in druge bolezni, ki nastanejo radi prehlada, tu je zdravilo. j To ni zdravilo, katero je treba vdrgniti v kožo, ker to zdravilo razžene bolezen na droge dele, ampak i 1 lPnTl/\ PROTIPROTINSICO | pvJJS^MpI žliCno zdravilo katero zdravilo je pomagalo vsakemu, ki ga je rabil. Eua stekleniea $1.00. tri steklenice $2.50, s pošto s^2.S0, šest steklenic za popolno zdravljenje $5.00. K meni lahko pridete s CROWN PHARMACY katerokoli tajno boleznijo, in zdravil vas bom popoL 2812 X. 7&th STREET, E. noma tajno. • CLEVELAND, O." Slovenska-Hrvatska Z veza v Združenih Državah Ameriških in CanadL Ustanovljena 1. januar- ia 1903 v Calumet, /^gyj^ Inkorporirana 11. junija Michigan. ' ^^^^ 1906 V drŽ3Vi MlCh" GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GREGoiiiCU. Box ^J, Dodger lile, Mlch. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletb, Minn Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH IAS OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARBANAS, First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: I. nadzornik: ANTON GERZIN. Eveleth, Minn. II. nadzornik: JOHN B. MALNAIt, Calumet, Mich. IIL nadzornik: PAUL SHALTZ, 209 Seventh St., Calumet, Mich. POROTNI ODBOR: I. porotnik : MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet, Mich, m. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Min^ POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKA S STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 2G8U First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: AKTHONT LUCAS, Calumet, Mich, ■ ..i Opomba-—VsiMopisovanja. kakor tndl spremembe ?1anov ln Clanlc naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Slovenic Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calumet, Mich. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Btink, Calumet. Mich. ProRnje za novo prifttople člane in Planice naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika: John S. Stefanez. 26SV, First Ave., Milwaukee, Wis. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. ZgoDc, Box 423, Ely, Minn. TTradno glasilo: GLAS NARODA__ Pozdravljeni! -OOO- \ rrviiutkuf ko izhaja ta številka našega lista, sprejema mesto New York srbsko vojno misijo, ki se mudi v Zilru/A liili državah v namenu, da povspeši interese srbskega trp(M*t'^a rodu in da pojasni ameriškemu občinstvu po-1'^.aj srhsk**ga in s tem tudi ostalih jugoslovanskih narodov. Izza francoske misije, kateri je naeeloval slavni junak mar-al Jo. fre, najl>olj znan izza uspešne bitke pri Marni, ni bilo nobene misije, katera bi bila pozdravljena na tako oduM vljen in odkritosrčno ljubeznjiv naein. Sprejema se bodo vdeležila skoraj vsa greaternew->%i>ka slovanska društva, vse kulturne in dobrodelne or-gat izaeije in sokolstvo v številu, kot g* še ni bilo videti v kakem ameriškem mestu. Vse to priča o iskrenosti čustev, ki jih go je vsi slovan-ski narodi v Ameriki z A mer i kane i vred do naroda, ki je v sedanji vojni največ Trpel in nad katerega se je razlila prva in največja ploha bojnega ineteža. V t<-m smislu jiozdravljamo tudi mi Slovenci srbsko voit o misijo, ne kot misijo kake ofieielue države, temvel k<>t i> i>i jo naroda, ki je s svojim nastopom dokazal svoje 1"<;miIijo iis]m»subljenost do svobodnega življenja v družbi svoiuxltiili narodov. I b*. Vesnie napeljuje srbski misiji, je priznan diplomat. a\l.»r iu politik. Njegov govor pred zbranim senatom v VV t-l.ii':;tonu, je vzbudil naravnost senzacijo, in vsi a-i > n ki listi so se jmhvalno izrazili o tonu in vsebini.tega Isto velja tudi glede drugih članov srbske misije, ki so za-topniki armado ali kulturnih delavcev Srbije. Poleg Belgije je bila Srbjia dežela, ki je vzbudila naj več sočutja pri vseh sočutnih ljudeh. N je usoda je bila usoda vseh majhnih in junaških na-i-odov, ki no postali plen večjih ropaželjnih in močnejših A meri kanec je vse to razumel in jasno je, da bo da-na-nji sprejem srbske misije v New Yorku nadkriljeval »■• -prejeme, ki smo jih v tako kratkih presledkih doživeli v našem mestu. Mi Slovenci imamo pa obenem s Hrvati še veliko več vzmka. da prav iskreno pozdravimo zastopnike trpeče Srbije, kajti bližji so nam jh> krvi, jeziku iu kulturi kot vsi drugi. I*« zdravljeni zastopniki srbskega naroda, zastopniki l atve. iih iu najbolj nevstravšenili lx>rilcev za jugoslovansko stvar! s rejema vas ameriški narod in sprejemajo vas ro-i i vaš<* kr\ i, vašega plemena. l tlik«» ste zagotovljeni, da vam j« vspričo simpatij ki f/li trojimo napram vam mi in Amerika — uspeh zago tovlien* * —----OOO Ponižna prošnja. -ooo \ Ameriki je le malo slovenskih rojakov, ki so se po- v^peli v jM.litiki. znanosti ali umetnosti ua visoko stališče. Malo jih je, a nekaj jih je vseeno. I s ljudje naj bi bili nekaki vez med priprostim hlovetiskim ljudstvom v Ameriki in vladnimi možmi ter veljaki, nahajajočmii se na odgovornih inestijb. Malo jih je. toda nekaj jih imamo vseeno. Ako š<> te izgubimo, bomo jxxlohni čedi ovac, ki je izgubila pastirja in ne ve kam ne kod. Med našimi najsposobnejšimi ljudmi je tudi Father i-raneis Jager, profesor čebelarstva ua minuesotski univerzi. . " V ofu ielnt •m listu '"Minnesota in the War" eitamo v « iatjkti o profesor j" Jagru sledeče pomenljive besede: Father Jaeger is a German Catholic priaet.. lz } i ejumeiijei>ih ozirov bi prosili gospoda profesorja za malo ]>ojasnilo: — Ali je bral omenjeni članek in če je poslal uredništvu popravek ali ne? ooo Pri izbiri prijateljev mora biti človek oprezen. Številni bodo * ^>r r llMrtiia Btoch. Ctmo City, Črta. pain.expeixe^3 je postal domača heseda v vsaki slovenski druzmi # ^^ radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečmalvin I Sedajnc razmere so nas primoralc. povišati ceno na ( 1 S ^ centov za stck'.cnico. ako »hočemo, da ostane j I m* ka^ovos,li in enako učinkuje. 1 terffl S S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto 8 SS^B 3 močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo i rJ&tfl ceno ničvrednih ponaredb. ' 1 k Stari, pravi Pain-Expeller dobete le V zavitku kot jc 1 tt' tu naslikan. Pri V:upovanju pazite na sidro znamko, 1 w na Loxcl in na noše ime. ■ ^^^ H Travi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-S W in naravnost od nas. Steklenica za 63c. je ko- ■ —r;str.eja kot pa za 3£c. ker obsega več kot dvakrat V toliko. 1 F. AD. RICHTER & CO, AH, r Ay 74-8O Washington Street, New York vXj EOJAttL ITAEOflAJTE flg NA "GLA0 FA50D1" KAJYlOn OOYXHfflQ DHBVmK V ZDEUZKKIH SlUVil r- ■ 'Ti" - • — - v- -rr-.t OtAS NAKOPA. 19. JAN. 1918. Nesramnost Nemčije. -oro Tru»* rmiiHUtU« HM with the postmaster at New York. N. Y. ca Jen, 19, r.'lM. o* r«^«! Art of October H, 1917. —- Ako je diplomacija pametno delala in če je to moralo priti, bo odločil ediuole čas. Sedaj pa je na tehtnici usoda nemškega naroda. V tem slučaju pa ne more biti nobenega obotavljanja, nobenega omahovanja. Nemški narod je edin v svojem neupogljivem sklepu, da se ne v-kloni jarmu in uspela ne l>osta niti smrt in niti hudič. Tako je pisala dunajska "Arbeiterzeitimg" dne 5. avgusta 1914. Nočemo žaliti političnega in literarnega okusa čita-teljev z nadaljevanjem teh izjav. Ničesar se ne reče v teh izjavah glede misije oproščenja drugih narodov. Cilj te vojne je baje ohraniti in zavarovati "nemško humaniteto*\ Obramba nemške kulture, nemške zemlje in nemške humani t etc je menda misija ne le nemške, temveč tudi avstroogrske armade. Srb se mora boriti proti Srbu, Poljak proti Poljaku, Ukrajinec proti Ukrajincu in vse to za — nemško huma-niteto! 40,000,000 duš nenemškega prebivalstva Avstroogrske smatrajo za navaden zgodovinski gnoj na polju nemške kulture. To pa ni stališče mednarodnega socijalizma in tega tudi ni treba prav posebno povdarjatL To ni niti čista narodna demokracija v svoji najbolj elementarni obliki. Avstroogrski generalni štab pojasnuje to humauiteto v objavi z dne 18. septembra: — Vsi narodi naše čestite monarhije, kot se glasi v naši vojaški prisegi, morajo nastopiti proti vsakemu sovražniku, brez ozira kateremu ter stati skupaj kot en mož, črpajoč pogum od svojega tovariša... -ooo- Iz slovenske zgodovine. -ooo Vraz in Prešern. -ooo- Vraz je izprva deloval v smislu slovenske ideje, živ-ljenske razmere in neupoštevanje njegovih jezikovnih zahtev pa so ga odvajale k ilirizmu tembolj, ker tvori njegova ožja domovina — vzhodno Štajersko — po svoji zemljepisno-narodopisni legi prehod iz slovenske kulturne sfere v hrvaško. Vraz je na romantično slovansko gibanje odgovoril z ilirizmom. Njegov individualni odgovor bi bil mogel biti kolektivni odgovor samo za panonske Slovence, to je za manjšino, ki se je še ohranila ob skrajni periferiji slovenskega- ozemlja. Ako bi se bilo tu nemoteno nadaljevalo delcTVv. Cirila in Metoda, potem bi bil položaj seveda čisto drugačen. — Prešern je živel v osrednji pokrajini Slovencev, na Kranjskem, kjer je najbolj vplivala kpilturna tradicija velike dobe: slovenske reformacije. Tudi Prešern je bil odvisen od življenskih razmer, tudi njegov odgovor na sodobno slovansko gibanje pe bil individualen, da, naravnost genijalen, saj je Prešern klasik, ki spada med u-metniške veleume človeštva; toda Prešernov odgovor je mogel biti in je v resnici postal kolektivni odgovor za ka-ratanske Slovence, to je za večino, ki je potegnila za seboj tudi manjšino. Cop in Prešern sta čisto pravilno pojmovala svojo nalogo med Slovenci: dovesti potujčeno inteligenco v slovensko kulturno sfero; zato ji nista smela in mogla nuditi jezika, ki bi se bil preveč oddaljeval od govorice slovenskega ljudstva, ker bi s tem ne bila dosegla svojega namena. Ta < 'opov in Prešernov nazor je sprejel tudi Vraz in menil, ostal največji organizator ilirske ideje pri Hrvatih na škodo svojemu pesniškemu talentu. Kar je dosegel tam, je bilo izključeno pri nas: z ekletičnim ilirskim jezikom in slovstvom ni bil možen uspeh niti med potujčeniin meščanstvom niti med kmetskim ljudstvom po Slovenskem. <"'op je pisal, da Slovenci ne razumejo Ilircev. Ako je celo Vrazu samemu je delal ilirski jezik težkoče pri pesniškem ustvarjanju, kako bi mogli potem zameriti Prešernu, da je pesnil v jeziku, ki ga je obvladoval mojstrsko. — Nikakor ne sinemo pozabiti, da sta cerkev in država v svoji absolutistični politiki smatrali mlado narodnostno gibanje za revolucijonaren pojav, nevaren obstoju države. Leta 1825. je rekel v Ljubljani avstrijski cesar Franc I., da preveč ljudi študira, kmet naj dela, ne pa hodi v šolo, študiran je se mora mnogim zabranitL In slovenski narod je predstavljal samo kmet; slovenski buditelji so bili kmetski sinovi! . Vraz j<- vzbujal razpoloženje in pripravljal tla za i-dcjo narodnosti, njegovo delo je bilo ekstenzivno: v širino in ne v globino. Zato je tudi mislil, da lahko prezira zgodovinski razvoj in ureja slovanstvo aprijoristično. Nasproti Vrazu zastopa Prešern analitično metodo, ki iz posameznih euot gradi celoto. Zato je njegovo delo intenzivno, zagotovljajoče trajen uspeh. Havno od metode je odvisno, ali dospemo do cilja ali ne. Formula: mali narod potrebuje velike kulture, ima metodičen pomen, v nji je izražena smer. jngoslovanstva nas vodi pot le s posredovanjem slovenstva, a ne — preko njega. Gotovo je večje ali manjše število prebivalstva važen narodni faktor; toda na drugi strani je zopet res, da potrebuje politično nesamostojna masa, ki se še le prebu- ja k duševnemu življenju, v prvi vrsti kulture, sicer o-stane žoga, ki se ž njo igra usoda. Konsolidiranje in organiziranje mase pa je drobno delo od moža do moža, od stopinje do stopinje, izhajajoče iz realnih tal življenskih pogojev. Zato je Čop odklanjal oBoža vatel je mas; zato je bilo Prešernovo in Bleiweisovo stališče individualizacija ju-goslovanstva v smislu slovenstva kot samostojne enote, organično spojene z drugimi južnimi Slovani. Prešern je dal na sodobno slovansko gibanje tako si-janjen odgovor, da je postal narodni zastopnik Slovencev pred celim svetom: pesnik in učitelj svojega naroda v smislu metodičnega postopanja pri reševanju velikih kul turnih vprašanj človeške družbe. In kulturni dedič Prešernov med Slovenci, — Fran Levstik, je leta 1863. jasno določil vsebino jugoslovanske ideje po jezikovno-slovstveni strani tako-le: — Slovenski in hrvaško narečje se nam zditi podobni dvema rekama, tekočima iz istega vira, zasuknemma poznejše vsaka po svojej, blizu druga druge tekočej stra ni, in prav zato je naša sodba, da ni treba kopati vodoto-| čin, po kterih bi eno strugo popolnoma usušili, vodo iz i nje obmovši v sosednjo strugo; ampak ravnati se nam je po naravi same vode, ki vedno preminja svojo strugo: i skrbeti nam je, da se obe strugi zlijeti počasi zopet v eno, kakor sti iz početka imeli samo en izvor. — Za samostojno narodno življenje ne zadošča samo duševna kultura, poleg nje je treba tudi gospodarske izdatnosti. Druga drugo izpolnjujeta: gospodarstvo je podlaga vsej višji omiki, ki zopet blagodejno vpliva na razvoj gmotnih sil v narodu. Ko je napočila v Avstriji ustavna doba 1860. leta, je poklciala tudi Slovence na politično polje, kjer ravno odločujejo oni socijalni sloji, ki so močni v — kulturi in gospodarstvu. Kakšna je bila socijalna struktura Slovencev v ustav ni dobi? Politika avstrijskih Nemcev je bila centralistična ir germanizatorična. Opozicija Slovanov in Madjarov je nasproti germanizatoričnemu centralizmu nastopala v znamenju federalizma. Zgodovinska ali politična narodnost bi naj odločevala v tako zv. zgodovinsko-političnih individualitetah. Bi, se je boj za obstoječo ustavo in proti njej. Slovenci so se pod Bleiweisoviin vodstvom pridružili federalizmu, pri tem pa pozabili, da je med njhni in drugimi federalisti velika razlika. Brez svojega plemstva in meščanstva je prihajal pr Slovencih vpo^tev kot politični faktor samo kmet, primi t i ven v kulturi in gospodarstvu. Edino na Kranjskem se je polagoma razvijalo slovensko malomeščanstvo, še zelo nezanesljivo in omahljivo. Zato je bilo naravno, da je po absolutizmu in fevdalizmu zasedlo njegove postojanke po Slovenskem meščan stvo tako zv. zgodovinskih narodov: Nemcev, Italijanov in Madjarov. Politika naroda, ki je zgodaj izgubil svojo državne neodvisnost, svoje plemstvo in imel sredi svojega ozemlja tuje in potujčeno meščanstvo, ni mogla biti taka, kakor pri narodih z razvitejšo socijalno kulturo. "Slovan": "Vivat ereseat, flo-j reat!" L Adamič. ' j t j' NAZNANILO iN ZAHVALA. -1 Tužniui srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znan- : eem žalostno vest, da mi je nemila smrt odvzela drago ženo • MARY KLJTJČEVSEK, rojeno Poglajen, v starosti 35 let. Doma je bila iz Zagorja ob Savi. Dne 19. decembra 1917 sem se podal na delo ob 6. uri zjutraj in je bila še zdrava ter vesela in isti dan zvečer ob 8. uri je že uiurla. V se prizadevanje in zdravniška pomoč je bila zaman. Vzrok je bil utekanje krvi. Zapustila >ui je pet iantkov v starosti od 1. do 12. let. Ranjka je bila dobra žena in i«a-;i. Živela sva skupaj 13 let v naj-epsi zastopnosti in ljubezni, zdaj pa me je za vedno zapustila. Ranjka je biLa članica društva -•»v. Alojzija št. 36 'TSKJ. v Cone-maugh, Pa. Tem potato se lepo zahvaljujem Omenjenemu društvu sa prekrasni venec, odbornikom pa za točno in vestno poslovanje. Iskreno se zahvaljujem mojemu bratu iin njegovi soprogi, ker sta jii priskočila na pomoč in vzela ajiiiljjšega sinčka w oskrbo, ka- i cor tudi za preskrasni venec: isto tako se zahvaljujem g. Franku Jurjovcu in njegovi soprogi za prekrasni venec; nadalje izrekam srčno zahvalo g. Josipu Kaušek n Mrs. K osma t in, ker sta nabrala pri sosedih svoto $15 za prekrasni vt*ne« iz svežih cvetlic. Sploh se prav lepo zahvaljujem vseon sosedom in prijateljem, ki >o mi priskočili na pomoč v največji potrebi in žalosti ter me to-ažili ob času žalosti pri mrtva--kem odru dtao-e ranjke žene. Ranjko smo položili v grob na hrvatskem katoliškem pokopali-'•ču na Morrellville. Bodi ji lahka Luja zemlja! Žalujoči ostali: Martin Ključevšck, soprog. T.ouis, Martin, Stanko, Frank in Fric, otroci. Johnstown. Pa., 16. jan. 191S. j ]{. F. D. 7, Iiox 21. -OOO- SLOVENSKO HRVATSKA RESTAVRACIJA A. ZUPANČIČ, lastnik, priporoča tukajšnjim rojakom svojo novo urejeno restavracijo. — Izvrstna postrežba. — Domača kuhinja. — Glasovir na razpo.ago. . -Ugodno scsl&jališče Slovencev in Hrvatov. 443 East 84th Street, New York City. mi. V greaternewyorški slovenski naselbini imamo lep broj zabavnih društev, med katerimi zavzemajo seveda pevska društva,* prva častna mesta. Nalojro vrši vsako društvo "po svoje" iu morda jih deli in razdvaja različno mišljenje ki pa stvari ne škodi, ker go je našo pesem vsi z vso vstrajnostjo, a. vso ljubeznijo in v tem smo edini, da, jednaki. Med pevskimi društvi je stal i bivši "Zvon" v prvih vrstah. gojil je in širil našo pesem v preprostih iu razkošnih dvoranah, pel je Slovencem, Slovanom in — tujeem. In stekel si je zaslug, ki se mu jih meniničtebinič ne morejo vzeti. Pri občnem zborovanju, ki se je vršilo dne 9. januarja v Zevniko-vem slovenskem domu, se je rodil iz "Zvona" — "Slovan". Menda se jim je zdelo ime *Zvon" present imeutalno, predomače, pre — starokrajsko! Bilo kako bilo, — "Slovan" je vstal in peščica naprednih onih Slovencev-pevcev, se je dela spravim, času primernim imenom, s katerim se p on os it i more m — mora! In poročati to vest ostalim bratskim pevskim društvom v Greater New Yorku — »i štejem v čast. Priznati moram, da med nami ni vse tako, kakor bi moralo biti, a bodimo pravični! Popolni nismo in slabosti imamo vsi — brez izjeme — take ali take. A svesti si, da po jemo vsi enoinisto — slovensko pesem, mislim, da ne pretiravam trdeč, da je in bode edinole pesem naš« — most .preko katere«* ae prejalklej najdemo vat pri cilju — združeni!.... Društveno premoženje biviega Zvona se je utoČMDO uročil« "Slovanu". Financijelno stanje prerojenega ne novega društva "Slovan" je potemtakem dokaj ugodno. Istota-ko imajo v gotovini, not in znakov v vrednosti 100 dolarjev, in Če še pripomnim, da ima "Slovan" ra-zun aktivnih pevcev (pet jih je v službi uncle Sama) in 25 podpor nih članov, sem govoril o društvu, katerega obstoj je po teh faktih — zagotovljen. Staremu odboru se je izrekla zaupnica in isti stari odbor je moral prevzeti vodstvo v "Slovanu", člani so namreč tako zahtevali — unisono! In prav so imeli! Trium-virata ala " Tomas-Mue-Drgane". se ne najde tako brzo sličnega in "Slovanu" je le čestitati na ta kem odboru. Predsednik g. Tomas bode z znano železno energijo tudi nadalje vztrajal na poti, ki je edino h prava: "Bodi naroden, napreden goji našo poesem in pokazal bode^ častno slovensko svoje lice." Njegova asistenta, tajnik g. Mu. in blagajnik g. Drganc mu bosti gotovo tudi v bodoče vestno stali na strani. Vsi pevci pa z menoj svojim pevovodjo vred, prosij< slovensko našo naselbino naklo njenosti tudi v bodoče, obljubljaje Vara, da bodemo kot pristni Slovani — Slovenci, - gojili našo pe sem vse k d ar, branili in zastopali življenjska svoja prava, pomagali in nastopali z naao pesmijo vso povsod, držeč se slovanskega ge sla: "Tko pjeva, zlo ne misli." In ako nikdar, bratje pevci ši rom lepe ara našega Greater Net* Yorka, danes se Vam nudi prill ka, da pristopite v pristno slovan sko pevsko društvo! Oklevali ste mnogi! In dolgo! A če Vam poro čam, da sta prva pristopila na&r vrla bast ista, gg. Peter Cerar in Gustav Šobel, ka eo ipso mladi naš tenorist g. Ivan Bibič, sem reke* vse! "Slovan" pričakuje dobrih pevcev! Kdor alovanako čuti: "V aaitkolol" , m v v'Mi Vestno zdravilo dela čudeže* Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In ■^—mmm^^ to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in HlE m posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — H I II i4 smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin I I razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati fijg^ cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati vec in da bo figVj^^H temn na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost St^^^MSl P"8*31t)St Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od- JRfe** tH jemalca. HH TRIINER-JEV JIM ameriški Elixir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. c9[^^ffi|H^9HlTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-JBMSBwff^llTPlilSlJMMB ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ! ^^^^BMliill^B^Mj^^^Bter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene " TRINEI kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče dOS&SiB^Cto I ™n0' Pri zaPrtiu» neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni ■ oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja ! ■ žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se'bo ^ITTER-W1 HE »vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. i I V vseh lekarnah. s k I TRINERJEV LINIMENT ^^Bj^CTrV ■ prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, \ Inevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč J ^LlTv^l^^ ^ I hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, niiMiPlovo ^ I napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- ] i ^ORKE VINO ■•tr®1" vso utrujenost. V vseh lekarnah. joseph t*iw*» I TRXNE&-JEV ANTIPUBIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-g^Ablyj.fr'** K septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg- j ' 1 jan je, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. ■^^B^^^^E^HHHr Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ^^HI^HHEiv^^^ mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, • 4333-1343 $0. ASHLAND AVE., 6KICACQ, ILL. Posebno naznanilo. Doktor Oowdrtck. aajr«| IpKtaittl. prtntMi • Mbo) v Oaratoa« m IW tuiiihi otroj* m odrmTtJeoJe bolnik moC Is ten Tukaj bo nadnljoval tati r ■ cjkCta sdroTl]«aJa. kakor ]• uporabi*«] v eojkoljfttta Ulnlkrnk t Brropt Pota« ■ no ro£«na nit m oanvt« lo pr«IKc noko bolno oMbu a X-tarkl br«mi>U>*» ako m pusti potni prt bKib »-lra»ltl Vnwo Jo. kSc In kako Vm ta odravll. «D kok« 4oUo ne t« bolal. prtdlt* k t«on eollkeva tpoctalteta te pokafldt m. kol —ro op Voo otertm. Aii imate V^ pn^t. DoiaClno » t»»oO«ui J! V \ Mi K toaij tmato oe» oil imoto kator. d i 'm^^I f| S iiko. Oo »proioto «o Soiotlno no toOvt- H- Njegovi rasllčnl stroji, katere Je nabral a vseb delov sveta, tvorijo najpopolnejši in nojboljt! urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnoro Čudodelnih strojev, U doeetejo svoj namen, ko vse drugo nI ve£ pomagalo Je vseeno, kaka Je Vain bolesen; ako zdravnik najde da je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitre Vas prične sdravltl, da ste na potu boljftanja In stalnega sdravja. Zdravnik ne man Vašega tetko prtalutenags denarje., ako niste dosegli popolnegs uspeha Ogtaatt« ee prt nJem In povejte mu svojo boravo o triglavskem kt|«tiika iu o sledovih nek-Ua; j h led* iiikuv na Gorenjskem. Mimo drugega navaja v teui Afmu prvte pripovedko o Zlaloragu ter pratfavlja, tU iuvi t* pH|N«tt(Mii «mtiKj m- v t^utnnv atarih bovških ^miij-jev, pv dal (>a Ua um jo jr ne ki Mf»imifr iianuhifira btifa. < rltUria OTt-jcue uuutti trea ta tiurva; utu t»y!i tukaj |>u IWhtuaiiiiu f>rtob«i:A v niuviitiiriit prevodu. PUiiioi Jfwrc* in »ka lovit a kutiiu aa bili nj*«ga dni ^»Saiiiu-■*ki r~J Tair: «ft (iivUv^lf fiele xe-ur. Ms ja uti»«*ga. iwnd^jewga »r-ea, ki jih $.jud*tvo ht&ioi.i«i nja 4r UmliSt > Pugaimua •o /ahajaie v d mirno da so pomagale HirMia^o« v -li. iHročni-rmu-i bile v {N^iro; iin. "tli v m* iu? dtu v varctvo belili žen, h,*iirj»' or Je ^pona-v«ti zdravilu* muri p tMav^i »H«*-. Na (T*'«1 k petri t m h je |» njih v<»tji klil* fmla da «« k ore MrMimavniii ljudi lahko dota vale hrano. Lju **ki za hvab w i* kdo zaw4 ali me drzni! v bližino njih bivališča, ao * jf^i t ka menilo tiifo t noč-tuiai nalivi iu viharji, ki ko ar vrnili a (T»»ra. naintiW nazaj Na f^ir^km ffit-brtiu, rijftr ate- toe * iar strmo v Soako dolin.. «o nm pasle njih lape bele koze ter straiile dohod, ( e se je kdo pri bližaj ufjxrtvan, so te hm neute-goma lomile -skale z gorskega robu. Vodil jih Je jtostaven kozel z iriatimi rozini, Zlatorog jh> ime-nu. Bele iene ho ga bile začarale toper vsako poškodbe. Najsi bi ga bila zadela *tre1čeva krogla—-Kamor je kanila *amo ena kaplja njegove krvi, inwlisi -na golo skalo ali na ledeni sneg, tarn je zdajci pri k lila iz nje zel čudovito zdravilne* moči triglavska roža Ko je Zlatorog použil list te zeli, je takoj ozdravel, in najsi bi ga bila krogla zadela v c-ave. Št' večji jo bil čar njegovih zlatih rogov. Komur bi so posrečilo ubiti Zlatoroga in zaseči enega njegovih zlat iti rogov, ibi imel ključ do y-zakladov zlatu šn srebra, ki jih mnogrvglava kača straži v gori Bogatinu. Benečan, ki je iztikal po zlatu, je p ne/al ob vhodu Bogatinove jame. Videl je. kako ^ je Zlatorog h svojim rogom dotaknil ka če, brž je bila krotka kakor jag-nje ter mu je pustila, da si je v zlatem potoku, ki teče akozi jamo, jmtosil v»ata rogova. Benečan je ka*nej»* dobil iver zlatega roga. ki si ga bil Zlatom«; obdrgnil ob skali. Z nio je lahko dvignil vse zaklade sveta: v.^e žive dni je poten. immkI vrtčf /lata iz Bogatina na La*ko lak«* sitfVu kaki r ti Benečan pr nihil Wee iz Trente; netiv« leiiH** iti pohlepno-*! ljudi je eeJo doline behh icu irpreiuenila v ka imnrto puščavo. T«« se je zgodil«? t a kode: T*k ra; ua tmvških tie h >c ei bilo c**»t . »arao sor»k;i je držala i* Kobaiidu preko Bovca v Trti*. Tam so mule laških tovor-nike\ pi-nršaJe bogato beuečan-all« blago na Nfnriko. Kjer se izlila Korit niča v Sočo, je «t*ta kiv-nia. ki so tovorniki radi ostajali v njej. Izborna kivmariea je bila visoko v časteh; t dobro jedjo in rtijnam vinom je vedela »lajšati počitek. Sc bolj je ugajala vsakomur njena hčerka. Ta je bila krepostna in najlepia dukliea v vsej dolini. Imela je mnogo snubsčev, toda izbrala *i je mladeniča k Trente, ki je slovel daleč naokrog za najboljšega lovca; imenovali ao t« lreirt>kega lovca. To je bil ain alepe vdove in ua njena stara leta je skrbel zanjo z zvessto otroško ljubeznijo; tudi ao v obče govorili. da je v varstvu beKh žen. Poznal je - se steiffc. Toda kakor zlato in lišp marsikomu zmoti glavo, tako se je tudi z dobri k an jam in laskanjema Vaških kramarjev deklici naselil napuh v sree. Neko nedelo, ko je |k| Hynrri t b^tgatimi tovori v Benetk krcino. Kdeu izmeni njih • M !;:d ,'vs^ud - je pO- zkn^ul z zlat« m in obljubami pre-»ibpiti dekiut«. Nataknil ji je zlate obročke na prste ter ji obesil niz bu*erov (»koli v~ralu; sro*tom je plačeval ognjevito laško vino in velel rodeetrt. da So igrali na pita /da ji i je prišel tudi trent»iki 1<" . • v dni-'»o. Ko je svojo dekii-eo puutvel na ples«, j*e je jako ku-j .la m ko ji je r jK.m*»el zlati tujcev a^kii, j- dejala zoamehomr., da so Lahi prikuptii g.»s-]KKlje. do |N-ikupn«*jM t»d J'jega, ki vendar potna vse zaklade v gorah, pa ji dotlej triglavske noie ni pri-i>*-l iz kni-me Na ga je »reea! oduren «• pridi prav. "jekni k»v*H;kiao v*»ltče goias ili o njt n. da je že uiarNii»atere«a vrte«, fanta .spravi" v ve"-!H»M. Ta je vedel atjM^ft« pripoveviovati o zakladih v !:^atii.n in o lepih dekletih na Iji^keia; ^»rikapii ae ji:a je že marsikdo, ki je »rt kal po sakla-j dih. Se putauči sta kronila v gore. <: bi zatela Zlatorogi: saj je tientski love*- vedel za njegovo najljubše bivališče. Zalotila sta g:i /e dv»poldne. Strelčeva krogla ie zadeta Zlatoeoga; težko ranjen se je ppLizii na ozko polk*o, ki se j*- konča vala ob neprLstopni skalni steai. ' Za menoj \ je zaklieal />eleni lovec, "ključi do Bogatina so najini!" Zdsijei je ugledal mladenič r.a nevarni stezi med le-l materi vodo za oči. Spomin na mater, njegov angel varuh trta mu zaklicala: "Nikar dalje, naj ti bodo dovolj triglavske rože I Osramočena te bo pro-sila t veja ljubica, naj ji odpustiš, ker se ti je rogala.'* Zeleni lovec pa je vzkliknil: * Še je čas. da ukrotiva Zaltoroga, prodno se nuužije rože čudotvorne. Osrči se,1 bogatejtdi boš od vseh kramarjev,' ki ■so tvojo ljubico izavedli v nezvestobo i" Tedaj je omagal glas zla. i*o sledu krvavečega kozla, zaznamo-, vanem z rožami, sta plezala lovea l>o r^tezi med življenjem in smrtjo. Toda Zlatorog se je okrepil s čudotvomo rožo; nacnovo oživljen, se je pognal proti svojima preganjalcema po ozki «tezi. Ro ( sta mu bleščala v soincu krasneje nego kdaj; omamljen od bleska, je pogledal t rent ski lovec! v hrezdatfjo globel; že se je opo-tekel. Zdajei še cci skok Zlatt na Laško!" V tem je bil bridek kes obšel dekletu srve. Strahonia je čakala. kdaj vine lovce, iiele ko so se . . ... vrnile lastovice ni je Soča mrast-J la od raztoi>ljenega snega v go- ralL, je priplavalo po reki truplo trentskega lovca. V rokah je dr žal šoj>ek triglavskih rož. Ko »o pozno poleti -paafeirji prišli Jezersko planino, so ugledali pusto skalnato krajino. Bele žene so se bile f«i vseiej ločile od tega kraja iu z oijimi bele koze; o nekdanjem planinskem raju ni *»m'ei ostati nki najmanjši sled. Zlatorog jc bil razkačen razril lepe travnate fpa&nike; še dandanes se vidijo v skalnatih tleli vti- «ki njegovih riatiii rogov. * * • Tako Des« biiLaun, ki 4e dostavlja, da tiči v tej pripovedki spomin lta tiste .davne -čase. ko je še dobrodejna «noč doline ibranila pogubnega vplivi visokih gora; posmeje pa je človeška prfhlep-no»t prirodnim silam na stežaj odprla vrata. Tudi (|>rarvi Deseh-maan, da je pripovedka o trent-skem lovcu zajeta it živfjenja. i II. Pripovedka o ZlatorogiL je «e davno izginila iz frloverudcegpa naroda. tako da daudanes ni več aledu o utfej. Pozabljena bi bfla bržkone tudi I>eaeH0annova reprodukcija. da ni ivsnski novo-romaoitik Rudolf Baumbach leta v Upskem pri todsngi z& ito^h Ai> wfiwiw A j' ' izdal svoj«-ga epsko - lirskega "Zlatoroga''. Kudoli Baumbach se je rodil dne Ke|»leBtbra 1W0. leta v Kraniehsfeldu (Thuringen). Njegov oče je j»rLšel čez nekaj let za dvo:iiejni adravnika v Meiningeu. Tam je dudoif Bautulxach dovršil gimnazijo, študiral potem na vseučiliščih v l.ipskem; "Wurzburgu ki v Ileidelbergu. kjer je bil pro-f>aoviram za doktorja n»od?wlovja (filozofije*, potem še v Frciburgu na Bndcnskem in ua Dunaju. KaMieje jc- služboval kot domači in zasebni učitelj v Gradcu in v Brnu. dokler ni prišel leta lv7u. kot vgojitelj v rodbmi l>o-gat-^ru trgovca Aseenduiisa v Trst 1 -eta se je odpovedal tej službi prebil pa je pot can še sedem let v Tr>tu ter živel s« ni o pisateljevanju. Naposled se je prei»eiil v Memingen. kjer ga je vojvoda imenoval za dvornega svetnika ter aiu poveril upravo svoje kujižuiee. Dne 21. novembra leta ga je mu rt otela večletnega hudega trplj^nja. A Tr*u je bil Baumbach jak«. dela » en član novoustanovljene podružnice Nemškega in Avstrijskega planinskega diuštva za I^risiwjrsko. Seznanil se je tain z našin rojakom profesorjeaii Vi-Ijecnom 1'rbasom. ki ga je o]>ozo-ril na pripovedk*« o Zlato rogu. Banaibacil je potem -r.a S"voje oči gledal krasoto takrat še uijIo zna n^-ga triglavskega kraljevstva, ki j" tako . avdušeno potlej se je Baamlmch bavil aauio t manjšimi srtvarmi. ki se v njih učltno kale vpliv J. V. Seiieffia. Sedaj pa se je z vs<» dušo vdal poeziji pripovedke o Zla-torogu. dj jo pretvori v tisto vrsto epekih pesnitev, ki so jo tako radi negovali nemški novoroanan-tik i: v mali epos z vloženimi lir-skimi s}>evi. Dodobra je prouči! I rbifsovo nemški pisano narodopisno črtico o Slovencih, da jo uporaibi zlasti v bajeslovnem ozi-ru in da svojemu deiu pristno naroden slovenski kolorit. Tako je potem v svojega "Zlatoroga" »pravil Rojenice, Škrata^ Čateža, izkoristil mi m o tega narodne motive o lepi Vkli, o Petru Klepcu, 0 kraljeviču Marku in o kralju .Matjažu; posegel je celo po istrski legendami pravljici o pusti-njaku, ki jo je bil priobčil J. Volčič. MoH* je šel v tem oziru nekoliko predaleč; zakaj verjetno ni posebno, da bi bili do bovških pastirjev prodrli vsi ti bajeslovni, oziroma pripovedni element*; vendar so V njegovem delu imenitno nameščeni in mu še v višji men dajo zuač-aj siovenskonarod-ne pripovedke. In tako pripovedko je hotel tudi v tehničnem oziru podati nemškemu ol>čiiistvu, zakaj iz>di se mi, da ni kar tako brez namena v posameznih oddelkih uporabil nemščini precej nc-prikladuega trohejskega dese-terva! Dovolil pa si je eno veliko pesniško svobodo: to -Uramreč, da je iz " Ziatoroga" pahnil demonskega zelenega lovca ter ga nadome-s bpelo. Z zelenim lovcem je iz ' Zlatoroga'' izginil precejšnji del narodnega značaja. To jc Baunrbachu že leta 1880. nekdo očital v ljubljanskem časopisu "Laibaeiier Wochenblati", kjer se i udi omenja, da v bovških planinah au take 44 ženske atafažc<', zakaj tam da se bavijo samo z ov-•čarstvotn, in »lioer r.gcilj pastirji. vrendar pa jo treba prmiati, da s pesniškega stališča lepše sodi v Baumbaehovo pesnitev motiv ljubosumnosti nego demonska moč. ki ne misli na nič drugega, kakor kako bi ljudi pehala v pogubo in smrt. Zato pa so tudi prizori, kjer nastopa Špela, izredne lepote, ada-f»ti prizor, ko hiti Špeta za lov-ee.m po usodni pati v gore, tm prizor na soškem mostu, ko plane v vodo, da-bi bila v smrti združena s trentskim lovcem. Baumbach je iz Tista pogosto-ma v vročih poletnih mesecih za-(ha j al na Gorenjsko, zlasti »v Mojstrano in na Bled. Tukaj . Rojakom v Johnstownu, Phts-burgbu, *Pa., in ok6!ici naenanja-tmo, da jih bo v kratkem Obiskal naš ^e&atopfiik i|Cr.i#fT0 HIWI in prosimo, "da nm gredo na roke. Nekaj o Zlatoroga i " i • Ob uri hrepenenja. O pridi kakor pesem bajna, ki v mrak trepeče nad vrtovi; čez polja jo poj o zvonovi; o pridi k meni tihotajna, ker čakajo te moji dnevi — Ker čakajo te moje sestre, da za zveniš v večer sanjavi, da brazde moje zvon pozdravi in blagoslovi moje žetve. O pridi, dušo mi ozdravi! Ozdravi mojo hrepenenje, ki je kot rožnat blesk večera, nad lesi v jasno noč umira in v tvoje zvezde se blestenje s poslednjim pramenom ozira. O pridi k meni v tihi noči in snežnobele dlani svoje položi na vse rane moje iu v moji duši vihrajoči pomiri dvome vse. vse boje. In v svežih svojih ust škrlata v razkošju strastnega objetja zli j v polje moje duše cvetja, da zažari, kot njiva zlata v poljubih zažari poletja.... Hvaliti kajzerja je drago Frank J. Birsh, trgovec v Man kato. Minn., je bil obsojen na 5tH. dolarjev, za tri mesece v ječo tet je moral plačati $10t> za Rdeč Križ in kupit i za $1000 Libert v bondov. prispevati $50 za You ni Men's Christian Association in o> za Knight*« of C-olumbus. ker j« .rekel: "Nam bi šlo boljše po*, kajzerjevo vlado. Aretirani Nemec radi krive pri sage. V Milv>~aukee, "Wis., je bil Ed win Arnold Schmidt, star 2-t let aretiran od posebnega preiskoval ea distriktnega pravdnkkva. Ob dolžen je. da je krivo prisege pred B. J. Stearnsom pri -odgo varjanju na vprašalno polo rad vojaštva. To je prva aretacija t< vrste. Schmidt je prisegel, di podpira svojo ženo in sana, kar pc ne odgovdirja resnici. Izpufečen j« bil na svebodo pod $2000 varšči ' ne. Kazen za lfak prestopek je oc dveli 5o sedem l&t zapora._ Jugoslovanska ^^^ Kato!. Jednota Ustanovljena leta 1*98 - Inkorporirana leta 190(1 Glavna urad v ELY, MINN«| GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, Bx 251, Conemaugh Pa Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLEii, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih snirtnin: L0C1S COSTELT.O s;lliaa Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. IV NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. ' M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI. GREGOR J. PORENTA. Box 176. Black Diamond, Wash LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn.. Box 4S0. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa. 9 PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Miun. 3IATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Hii.- go. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ^KRABEC. Stk. Yds. Station RFD. Bo\ 17. D river. Colo. FRANK KOCHEVAR. Bix 386. Gilbert. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakr.r tudi du, jut", sama prevzamem \ nt irii'tikiwti, a aladkosti Ixrt'u delila, je rekla * nasmehom, ki ga ne ?x«a.liuu nikdar. Nehote *esu xardel pri tej 1k*hc-da " aladkcM i " ; Mpunnil sem ae bil ze»grieux denar *rro l a B. V .iit.il trn in odgovoril nekoliko — l>ruy;:i MMrgerita, upam, da mi opiHMit-i.s. ako ne Ihiiii delil k te-Ih)j d runih xladkosti, kakor one, o k alt-H h bom ved»*l, <>d kje so tu ki |K»j4lt'jo na moj ravuji. — Kaj naj to pumeni? — - To pomeni, da te imam jako mda v d-dur, kjer se je x eili -{»ojuiiii z vho silo in hitel •♦•m k njej ter vzt-1 njeno gLevo me*l »voje roke in jo poljubil. - Ali mi utipustii? sem šepnil. — Saj vidisš tu i je odgovorila. Toda na eno t>i te opoczorila, dragi moj. da je dane* šele drugi dan in re iinam kaj mlfHiatiti. Ali mitliš tako držati svoje obljube glede pokorščine T — Ah, Marjjerit.i, kaj hoče«! l*rwe»- te ljubim iu ljubosumen1 mmu na v>ako tvojo misel, ki ni m«tju. To, kar ni i ravnokar na-alikala, bi Me sprav do ob pamet .sam* »reče, a kar ,e prej to mi tišči na nreu. - Ali počani, pata! Pomeniva m» najprej! je rekla ter vzela obe moje roki v »voje in se uzrla v ni«* t. lUNKivebout, ki s^ mu je bilo nemogoče u*bav4jati. — Ti ne ljubiš, knj ne, iu bi rad preživel z menoj tri, štiri ineseee na debeli. Mamo z metioj ? In jatz Uidi. jaz bi Ikila tako arečuia, a tudi treba mi je tega radi •rnoj^a zdrav-ja. Toda. predno morem za toliko čaaa iz 1'siLza. moram prej uredit j moje zadeve, iu ti vtaš, da so zadeve take ženske vedno zoto zamotane. Vidiš, in našla s«ui sred stNo, kako jih razmotati ter spra-^ iti v sklad, nje in mojo Jjubezen do tebe. ]>a. ljubezen, ker brez šale: neumna sem res dovolj, da |e Ijubtui, Iu zdaj se mož postavi v veliko pariško »vrenje, ki me de i* £<4* iiw4uv i-aao »re^no, lic gre i«, a«ucak doWam. In pdtea . ■ » me zgrabi včasih tudi naenkrat . lin peneuje po mii-nejšnin življe-i itiju. ki bi me spominjalo .mojega i deliiLsrtva. Ah, človek je imel pač . vedno svoja otroška leta, naj je •postal pozneje culo to. kar sem ' podala jaz... O. ne boj se, ne - boon ti pripovedovala, da tem hči j vpokojeuieita polkovnika iai da! ■ sem bila vzgojena v Saint Denisu. j j I-bogo kmečko dekle sem in še i pred deaetimi leti nisem znala zapisati svojigu imena. To ti je dovolj. kaj nef bi zakaj si ti prvi, » katerim hočem uživati tdusti te' želje, ki se je rodila v trn-ni? Za to. ker sem spoznala, da me lju-i»i-š ti radi mene iu no radi sei>e, zakaj vm drugi so nte vedno 1 jat-] l>ili le radi sobe. Seveda sem žive-h> že večkrat mi deželi, a še nik-'dar ne tako, kakor bi si biia želela. L)«» tube se obračam za to 'Hadko »rero: ne liodi torej hudo-j ■ »en in ne odreei mi je. Samo to si i-eei: reviea ne bo vee dolgo, in »ekega d.ie bi si bridko očital, da nisem storil zanjo onega, četsar >ie j»- prvič v življenju proesila in utr bi ji bil tako lahko storil. Ktij sem mogel odgovoriti na take besede, iu pred vsem še ve« v sjKuuinih na prvo idatlko noč in drhteč pričakujoč druge? i t rg pozneje je biia Margerita v mojih rokah in če bi bila zahtevala, naj sto-rim izanjo najstraš lfj-ii zločin, niti za hip bi se ue bil ix>tnišljal. ('b šentiii zjutraj nein odhajal. I — Iu drevi? sem vprašal. Objela me še l>olj vroče, a ui iiki odgovorila. Trkom dneva pa ^cm -jiivjel sledeče pismo: Predragi moj! l>anes se počutim zelo slabo in zdravnik mi je zapove-j dal popolen mir. V*lcd tega poj dem nocoj ]>očivat že zelo zgodaj in te ne bom videla. Toem šel p< »gledat v vsa gleda-i linea, v katera jo oua zahajala, a v nobenem je nisem našel. Ob enajstih pa »sem se napravil v ulico d'Antin. Oknu Marge rit i nega stanovanja niso bila rawvetljena, a ven-dai- som ptuzvonil. Vratar me jc vprašal, kam grem. II gospodični Oautier, sem odgovoril. — G<*»jKKliične >e in domov. — Jo pa počakani. — Saj ni nobenega doma. l.reszdvdimio mu je bilo vse to naročeno. In k»*r sem imel kljiič. bi bil lahko vdrl po sili v njeno sobo, toda bal sem se smešnega škandala in rajši zo^>et odšel. Toda iz uiice nisem mogel. Zato sem se ustavil v bližini ter opazoval M-aingeritina okna. Zdelo se tui je, da me čaka še kako veliko i ' presenečenje, ali vsaj da se pre-! i pričam, kako opravičen je bil moj sum. Okvug polnoči ho jc ustarvil i pred hišo št. 9 voz, ki sem ga ja-> ko dobro poznal. Iz njega je skočil grof G. in izginil v hišo, voz • pa je oddrdral zopet dalje. Za hip sem upal, da porečejo i tudi njemu, da Margerite ni do-i m a, in" da ga bom videl zopet od- - iti., toda ob štirih zjutraj sem ea-' kal m vedno na ust em mestu. r O. pač veliko sem pretrpel te - zadnje tri tedne, toda zdi se mi, da vm to ni niE proti onemu, kar Vrnil sem se domov in se razjokal kakor otrok. Menda ga on oloveka, ki ni bil prevarjeai vsaj enkrrt v življenju ni ki bi ne vedel, kako Prašno je to. Zvijal >em se pod temi nirzlič-' ; nimi sklepi, ki padajo na eloveka kakor težke pesti, in ki miedi vsa-| kdo, da jih bo lahko tudi izvršil; in odločil sem se. da se vriK.n k svojemu očetu in k isvoji sestri, k tej ljubezni, ki me ipae ne bo varala nikdar, i*ikdar. ! Toda hotel sem, da Margerita] ve, zakaj odhajam. O tem sem tako trdno uverjen: samo mož, ki dotične ztmske ne ljubi ve«, jo za-pusti. lie da ji pisal prej. Vsaj dvajset pisem seen sd izmislil in jih zopet zavrgel v svoji glav*. Imel sem pač opraviti il žensko, enako vsem takim deklinam, ki sem jo bil opletel s sanjarsko po-j; ezijo. iu ona je ravnala z menoj kakor s kakim imladičem ter me s varala na najbolj neroden, debel ; način, ki je mogoč, z naravnost neumno nesramnostjo. Moje moljubje se je dvignilo na površ je. Da, Bfcg ne daj, da bi pokazal tej ženski, koil.ko trpim, ko grem od nje! In tu je pismo, ki sem ga ji na-'j pisal s svojo najelegantnejšo ]>i savo in s solzami divjega srda ter ] peklenskih boleč in" v svoiih očeh: i !< Preljuba Margerdta! I pam, da z Vašo boleznijo j ni bilo hudega. Sinoči ob XI. sem jtrišel, da bi povprašal, I kako Vam je; povedali so mi.'] da ste z doma. Gospod grof < G. je imel pa več sreče, ko se -je prikazal malo pozneje, in ; ob štirih zjutraj je bil še ved- , no pri Vas. , • Oprostite mi, da ste se mo- * rali dolgočasiti par ur z menoj in bodite uverjeni, da ne potzabim nikdar srečnih ur, lci se imam Vam zahvaliti za- j aje. ( Prišel bi bil tudi daues po- ] gledat, kako se počutite, toda ] vrniti se moram k svojemu ^ očetu. f j Z liogom, ljuba M ar ge rita! Glejte, jaz nisem niti dovolj !»<>g*t, da bi Vas ljubil, kakor bi si žetlel to jaz sam. niti do- . volj ubog, da bi Vas ljubil ta- j ko, kakor si želite to Vi. Po- < zabiva torej, Vi mene, ki 1 Vam pač ne more biti veliko ] na njeni, jaz pa srečo, ki je ] nisem mogel dasečL Vračam Vam Vaa ključ, ki . ga žalibog nisem nikdar rabil in ki Vam pride morda še prav. če boste Še večkrat bolni, kakor tite bili sinoči. Aranand. Kakor vidite, nisem imel dovolj moči. da bi bil končal svoje ! pismo brez impertinent ne zbad \ Ijivke: golov znak, kako sem bil še vedno zaljubljen. rit al in zopet pre«";ital sem vaaj desetkrat to pismo iu misel, da bo Margerito bolelo, me je nekoliko pomirila. Poskusil sem se vmisliti v čustva, ki jih povzroči, iu ko j me je prišel moj sluga ob osmih ] budit, sem ,nm ga dal, da ga jej j nese takoj. -- Ali naj počakam odgovora? je vprašal. (Ktlkor vsi služabniki, se je imenoval tudi moj sluga Jo-, i žet'.) ji — Ako vas povprašajo, ali je treba odgovora, recite, da lie ve-41 ste in da (počakate. 1 j Oklenil sem se bil torej še tega J zadnjega upanja, da ani odgovori, j Kako smo ubogi in slabi! {j Ves čas, ko sem potem čakal i slugo, sem preživel v nenavadni i razburjenosti. Zdaj sem se nam- i reč zopet zavedel, pod kakimi po--J goji je postala Margerita moja, ; ter se vprašal, s kako pravico sem ji mogel pisati tako nesramno pismo, ko ji je biio treba odgovoriti samo. da ne vara grof G. mene, ampak veliko (bolj jaz grofa G. Zdaj zopet sem se apotmxiil vseh priseg tega dekleta in si skušal dopovedati, da je bilo td pismo še celo veliko premalo ai da ni dovolj brutalnih izrazov, ki 1>i jih človek vrgel v Ofbraz ženski, ki se( na tak način dela noanea iz tako! iskrene ljufoeaEm, kakribio setn do-j kazal jaz. In potem sem si rekel zopet, da bi bilo boljo ako bi ji ue bii pisal, ampak šel tekomL dneva osebno k njej, in da bi bil imel velijo več užitka, če bd Jbil sam na lastne oči videl solze, ki bi j ili jej bMa iesilila moja očitanja (IMia yr^r^iift) ----- - " • .- • • - - - • nrdF ... . ';; Slovenske vesti. s - Calumet, Iftinn. ; Ker sta imeli v posesti opojne i pijačo v suhem indijanskem tecri-| toriju, sta bili aretirani od po-možnega ezinega maršala Bi-ad-(leva Julija Kovačič in Lucija S tarko vie iz tukajšnje naselbine. Prepeljani t-ta bili v Vii-ginia, iiiiin.. v ječo. kasneje pa se bo-deta morali zagovarjati pred veliko poroto v Doluthu, Mirni. Hibbing, Minn. V (Tiieagi je bil aretiran John He«tič kot "slacker". Poslan je bil v tabciišče Dodja-e. Iowa. Pontic je zapustil IILbbin^ kmalu po registraciji ter se naselil v Chiea-gi, kjeu- so era zalotili ter postavili pred naborno komisijo, ki ga je ^»oznala za "tauglieh". pon-t* je ameriški državljan. Kol vzrok dezertacije je navedel, da' «e. njegovi sorodniki bojujejo v avstrijski armadi. Pa to ni iiie po-magjio in moral je takoj iti. Calumet, Michk Prva poroka letošnjega leta se je vršila v slovenski eepkvi v soboto 5. jan., ko .sta sklenila zakonsko zvezo John Smrekar, rojen v Kotu, fara Semič, in gdč. Frances Čolnar, rojena v Rimu,' fara Lukov dol na Hrvatskem. Srečnemu paru sta prisostvovala kot priči Stefan Hut al a in Anica Lavrič. N o v op oroč e nea sta dobro znana med tukajšnjimi rojaki. V sredo jan. je zapustilo tukajšnjo naselbino 15 novih rekru-tov, ki so odšli v Camp Custer. Mich. Ti so nadouiestuiki onih, ki so bili poslani domov radi fizičnih nedostatkov. Med odšlimi se nahajajo tudi naši rojaki: John Sunič, Geo. £>neler in John Prola. i i Tamarack, Mich. . V nedeljo 6. jan. sta bila v calu-metski slovenski ceikvi Itrlesana dva nil^da Aruedikanca, in sicer: Matija Frančišek, sin Matije in Margarete Udovč. in Ferdinand, sdn Janeza in Marije Peč aver, oba tukajšnje slov. naselbuie. Laurium, Mich. Naš vrli rojak Jakob Vertin leži hudo bolan na pljučnici na svojem domu. Medtem ko leži oče doma na bolniški postolji. pa je bila njegova petletna hčerka Francika operirana v C. & II. bolnišnici za appendicitis (slepiču). ;; Zlma je tukaj I ki rada dommU kaiaK. prahlad in ' ' hripo, aJiinfluenco. Ns piipustit«, ' 1 (i da bi s« vas kai^J trdno prijel; ( , . ■ vstavita ga takoj, da se na ta ' ' način iaognate komplikacij, ali 4 1 l i posledic kal^a. Yzamite , , ;; Oevera's \ \ mJ Balsam for Luncs i J: (Severov Balzam za pljuča), in * ' < I kmalu se boste prepr*-«, da je 1 \ I » ta balzam zelo prijeta dravilo, s katerim se zdravi ksi«. j. hripa- < ► vost in vnetje v sapniku. To se ( i I j zdravilo priporoča otrokom i od- . raslim. Na vsaki ^klwiiq je T I • natančno navodilo o uporabi • ( > Cena 2Bc m 60c v lekarnah. I ! » ^ '—T j, ITITII iy ......... T I > slmenah {Trtl t fcr) « leta ltia? | i *• • Deklica je opera«ijo srečno predala in bo za par dui že prišla domov, dočim želimo njenemu očetu, da bi sreenti prestal nevarno kri-ko in se spet počutil zdravega. Miss Catherine Kostelee iz tukajšnje n«iselbine, ki je bila na božičnih počitnicah pri svoji in Later i, je odšla 6. jan. nazaj v Ypsi-lmiti, Mich., kjer obiskuje državno normalno šolo. Svoje študije bo dokončala to poletje, ko jo bomo ob povratku domov lahko po-(zdravili kot novo učiteljico. Ahmeak, Mich. I V nedeljo 6. jan. je umrl meti tukajšnjimi rojaki znam Hrvat Andrej lirozovič. Zapušča vdovo in več otrok. Pogreb se je vršil 9. jan. iz hrvatske cerkve. Predrzen bančni rop. — Policaj obstreljen. Chicago, HI. — Maski ran ban dit je izrabil 16-letno Heleno E-vans za ščit in se spustil s policajem v dvoboj, ko je spodletel roparski napad na Southwest Trust and Savings banko. Policaj Martin Flyun je dobil v tem boju kroglo v nogo in zahvaliti se ima škatlji iz aluminija v žepu, da ni bil ranjen nevarno. Kmalu potem, ko je banka odprla svojo vrata, se je z avtomobilom pripeljalo pet banditov. Dva bandita sta ostala zunaj na straži. trije so pa vstopili v banko f samokresi v rnlrah "Roke kvišku!*' so zakričali banditje. V tem času je vstopil policaj Flvnn iz predsednikove pisarne in je takoj odprl ogenj na roparje. Bandit, ki je pridržal Heleno E-: vans, ko je hotela pobegniti, j« je! hitro izrabil za ščit in je pričel s samokresom odgovarjati na strele policaja. Streljal je, dokler ni imel zadnji naboj v samokresu. Priri-nil je dekleta do vrat. jo sunil na stran in skočil na ulico. Pri tem je oddal le en strel, ki je zadel policaja v nogo.- Policaj je padel na tla, toda vlekel se je do vrat in prišel do uli-ee, ko je avtomobil z bandit i od-dral. Streli*so privabili na pozori-šee policaja Wheelerja, ki je pa prišel prepozno. Oddal je par strelov na avtomobil, ki je pa zgrešil cilj- ' . Avtomobil so kmalu po pone-srečnem roparskem napadn našli zapuščen na ulici. Poslovodja Newberry Automobile Livery kompanije je izpovedal, da je kmalu po osmi uri nekdo naroČil avtomobil, ki je de-ial„ da se piše Haliday in da želi. da pride šofer po njega na dom. Po prosta je odšel šofer Abraham Kreisel. Sel je v tretje nadstropje, kot mu je bilo naročeno. Povedali so mu, da Haliday živi ▼ drugem nadstropju. Potrkal je na vrata in rekli so mu, da ni Hali-daveva družina naročila avtomobila. Ko je prišel na ulico, ni biio avtomobila nikjer. I Policaj Weehler pe izpovedal, da lahko vsakega bandita spozna ki je sedel v avtomobilu. Od daleč je videl, kako je padel bandit ko je prišel iz banke, toda tovariši so mu pomagali na avtomobil. Policija sodi, da je bil bandit težko ranjen, ki je bojeval dvobo s policajem Flynnom. Devetkrat omožena. V La Crosses, Wis., je umrla 89-letua vdova Emma C. vaoi Sickle, ki je bila poznana kot misterioz-na ženska z niinogo ljubeznijo. Poročena je bila devetkrat. Sedem njenih mož leži zakopanih na vrtu pred -njeno liišo; želela jc. da bi bila spravila ostaoiko še o-stalih dveb v ta skupni grob, toda jo je doletela prej smrt. Na nagrobnem kamnu imajo vsi na-ipise razen enega; zakaj da ga nima eden, ni hotela razodeti nikoli : misli se pa, da zato, ker je on edini !d jo je enkrat zapustil. Želela je sama, da so jo položili v skupni grob k lujenim možem. MOŠKE BOLEZNI KX2™ t Dr. Koler najstarejši sloven tki zdravnik, špecijalist v Pitta bnrghn, ki ima 28-letno skuš njo v zdravljenju vseh možkih Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi kate rib nastanejo bolesni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo, REVMATTZEM, TRGANJE. ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČrME. OTEKLINE, ŠKRO ?LE IN DRUGE KOŽNE BO LEZNI, ki nastanejo radi ne Kzte krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati J a? Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 za krvne bo lesni * Uradnae ure: Vsak dan od 9. are zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., • PITTSBURGH, PA. SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. « hbsHS S Bj*^ -Ja ^ujjH gi , ; Rasen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino: Pesem. -j | Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument. j Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. | Nemila cilji in Rusija. \ Praznik v Petelinji vast i Padec rodbine Romanovcev. Prag. | Prednost brzojava. Problem Alsacije-Lotarinike. j Pesem jetnike*. Ukradeno pismo. | Kozaki in njih vojska. Red. I iatvinski kmetje. Veliki dobitek. j Nevidna poslanica. Rasno o otrocih. | Buchara. Doživljaj francoskega iurnalista, j Čudne pogrebne določbe. Venizelos. | Album. O postanku koledarja. | Krščanska svatba pri Kafrib. Nemški napadi s plinom. | Večni koledar. Živali in aeroplani. | Petelinji boji Ruska revolucija. j Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke. j Sala. Aforizmi. j Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, JT. Y. denih skoro niacm razumel, ali razumel sem vse, kar je govorila če sem ji pogledal v obrti. Razumel sem. da me je mislila privezati za zmirom na to temno predmestje, na to blazno življenje, ki sem ga živel v tktih časih. In keT me je zaraditega zazeblo po vsem tele*u do dna srea, sem spoznal da je nisem ljubil in da je bilo mo-je poželjenje umazano in nizkotno. — Teden dni sem blodil kakor v sanjah in se nisem mogel odtrga ti: bal sem se krvi, ki bi se prikazala, ee bi prereza! nenadoma te vez med nama. Ali prerezati sem jo moral, o tem nisem premišljeval več; samo odlašal sem. ker je človek tako slab ki bojazljiv. Tisto noč. ko sem se bil namenil da znjtraj rano pobegnem, je bila pri meni in mi je povedala, da sta vedela oče in mati o najini ljubez ni ž** dolgo, kmalu po prvem večeru, ali da molčita, ker jima je bila ona tako naročila. Obadva da sta zelo srer-na in da sta se jokala. ko jima je povedala____ .laz Uem uga-sui] luč. ker ji nisem mo-1 rel več gledati v obraz in ker ml je bilo, em čutil toploto njenih lic. "Bog s tabo. Maiei!" va sla narazen; še en nasmeh na njenih, na mojih ustnicah in s'v«r j" bila pri kraju. &la *.va in *va *»e pridružila drusrod. in če sva s.- f»ožiteje kdaj srečala, sva se po zdravi a prijazno in sva si bila hvaležna za tiste lepe ure. Zdaj pa je bilo vse drugače. — Brirada sv« drug na drugega in Vedel >» in, da bi zakrvavela oba bi prerezala to vez med nama Tako sem jo <-hjeinal z nem čakal na njo dolge uoči, Vf< trepetajiV' od pože 1» iija. % srcu pa s**m mislil, kako o u bežal. In zdaj ti povem, kako se je po tem zgodilo. Prišla jc nekoč k meni, ob eni pono- i je že bilo in vsa je bila iz mučtua: oči rdeče, obraz bled prozoren. Takrat se mi.je zelo za smilila in sem jo vpraša 1: "Temu p* j*' tebi življenje Mah i * Se predno je dan, pa sko m vsi. noč, zmirom wto delo! Kaj imaš v tem življenju, kaj imaš na svetu T" Nič mi ni odgovorila. >amo pri-vila se j** k metli, čisto blizu, ua pi sa. in mi je pogledala v ,>braz Nikoli msc«n videl takih oči in ves sem »e prestrašil; čutil sem, da je posegla i»o moji i>rihodnjosti da me je vzeLa vsega; nikoli bi ne bil čutil tega tako jasno, ee bi mi bila odgovorila na glas: *4Tebe imam na svetu!" Že sem zganil z roko, da hi ae ji iztrgal in da bi pobegnil, bre^ klobuka, ponoči, pc stopnicah navzdol, — ali stal sett tam in sem se iklonii in sem jo ee 1«> poljubil, zato da bi ne videli mojega obraza. Potem pa sva sedela na zofi ir pripovedovala mi je, kakšno br najino življenje, kadar se poroči vr in si napraviva lepo stanovanje Ljubila me je. zato ker sem bi' tako blag in umuiljen in nesebičen — pomisli! — in ker se nisem o zirai na svoje prihodnjo** ter seir si bil izbral njo, ubogo šiviljo, ko bi lahko dobil v&e polno bogatih in lepih "deklet. In celo očeta in mater sem si bil naložil ua rame to težko breme, ki bi se ga kdr drugi prestrašil. Ali za vse to m daje neizmerno ljubezen in skrbe ia bo zame, tako da bom ebto po zabil na breme, ki •«■ ai «a br naložil..* .. Takp i« pripovedovala s šepeta jo&m glasom ia njene oči so bib vlažne ia tiščala ae je k meni. Nje- ** :jr* m ... : Ko sem pospravljal svoje stvari i so se mi roke tresle. Zmirom bolj j se mi je mudilo, kakor da bi se žf vse podiralo nad mano; in tako j sem metal v kovčeg perilo, obleko |knjige, vse navzkriž: ključa nisem .mogel najti in hodil sem [>o sobi kakor neumen; eelo pod posteljr ^m ga iskal in naposled sem ga našel v telovniku. Stal sem še in sem gledal, če nisem bil kakšno reč pozabil — ka kor stoji starka v goreči hiši sre d i izbe. stensko uro pod pazduho in se ozira po kotih, že pol oinote-na in nič ne misli. . . . Pospravil sem vse in nato sem odprl vrata in sem šel. j Ko sem bil ua stopnicah, me jc j obšel čuden strah in začel sem be-ižafi; po ulici sem skoro tekel, tako da so ljudje gle«lali za mano -bežal sem dol v mesto in potem š< dalje, uro daleč, v drugo predmestje. Tam sem šel v kavarno in sem napisal pismo, da sem se preselil iu da naj izroče moje stvari po strežčku, ki ga pošljem. Nobem-drusre besede.... Tako se je nehalo. ,Šest tednov pozneje, že na zimo potrka nekdo na moje duri iu prikaže se jitari, nj«n oče. Velik se mi je zdel, in širok, njegov obraz pa je bil plašen; gledal je nestalno in mi ni pogledal naravnost v oči; videlo se mu je, da je bil zelo v zadregi. "Tukaj ste torej zdaj.... lepa izbica**, je dejal in se je hotel nasmejati. Jaz sem sedel za mizo, niti po zdravil ga nisem. "No. . .. jaz sem le mislil. Komaj jc mogel govoriti; bese de so bile brez glasu, bral sem mu jih na ustnieah. Nekaj se je bil pač namenil doma in se je napotil ua to dolgo pot, kljub svojim bolnim nogam, zdaj pa je stal pred mano in je čakal kakor otrok, da bi mu rekel besedo. Jaz pa sem molčal in se nisem ganil, nekaj grdega in nizkotnega se me je bilo polastilo in skoro bi se mu bil za smejal v obraz. Hotel je reči še nekaj, ali ustnice so se premeknile in niso rekle ničesar: sklonil je nekoliko glavo in je odprl duri in se je okrenil, da bi odšel. Toda šc predno je zaprl duri za sabo, se je vrnil, prišel je bliže s težkimi in nerodnimi koraki, stopil je na src do izbe in je snel po komedijant-ski črno kučmo, iztegnil je roko daleč od sebe in je pljunil predme. Nato je odšel. In ko je odšel, sem se začel tresti po vsem telesu, ne vem zakaj in sem moral leči na zofo, tako mi je bilo slabo.___ Pred Božičem sem se izprehaja' zvečer ulicah. Mraz jc bilo in pomalo jc naletaval sneg. Takrat sem jo srečal. Prišla > mimo, majhna in suha, zavita ' d«»Igo siromašno ruto. Nosila j« veliko škatljo; najbrž je nesla de lo v mesto. Šla je hitro, z upo gnjenim telesom, in njen obraz ji bil droben in bled, obraz tistih be raških otrok, ki prodajajo cvetic« po gostilnieah, šopek za dva kraj carja. Ne v ustnicah, ne v licih n-bilo kaplje krvi. Na čelu so se j sprijemali mokri lasje, z roko J-tiščala ruto na prsih. Ni me vide la — njene oči so gledale prazno naravnost, iu niso videle ničesai no damo. ki je šla počasi po trotoarju: ženska se je okrenila in je zaklicala za njo: *4 Dekle bera-ško, ali si pijano?" Jaz sem »to pil pred to žensko in sem ji hote! nekaj reči: vsa kri mi je šinila v obraz; no. pogledala me je začn d eno in je šla mimo. Malči je bila izginila v gneči iu jaz **m šel svojo pot. Rojake v Sirskem ujetništvu prosim, kdo ve za naslov sledečih: JERNEJ NOVAK, podomače Spanc iz Čateža na Doleti j-' sitem; JANEZ VALKNT1NČ1Č iz Peje, tai-a Št. Jur pri Grosupljem. FRANC PIRKAT. ki je bil svoje časno v Ljubljani: FRANC OMAHEN. podomače Span iz Dobrave pri Višnji gori: JOŽEF ARJAVC. fotograf v Višnje gori. Vsi ti se nahajajo nekje v ruskem ujetni- ' št v«. Kdor mi naznani pravi naslov, mu podarim 5 dolarjev. Pišite na naslov: John Novak. Box 14. Farrell. Pa.. U. S. A. < 1^-23—1) Kad Iu izvedel za naslov svojega biata IVANA GABRENJA. ki se nahaja nekje v ruskem ujetni 'ni. kakor tudi za naslov svoje »estre JOŽEFE GABRE-. N.JA, omožene MERŠE. ki biva nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake. Ze kdo ve. da javi bratoma: Frank Ga-brenja, SOI Broed St., Johnstown, Pa.T ali pa: Anton Gabre-nja, R. R.' St.. Girard. Ohio. (19-22—1) SLOVENSKO ~ i _ B j podp. društvo ra£vl| svete Barbare -i ^jF - ■ B— , Ea ZA ZEDINJZNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedei: FOREST CITY, PA. Ineorporiraa« dne SI. januarja 1M2 v državi Pennsylvania. GLAVNI I RADMKI: I*ml*ednlk: F. S. TACCHAK. 674 A h nay Ave., Iti«-k Sju-mg*. Wyu, INM!|tntlHc«ltita: JAK« »It lH»lJ-..\'i'. Ikis 181, Bmurfitoo. I»a. Tajnik: KHAXK PAVLOVru!*. bas »H7 Forest City. Fa. Pomutal Ujuik: AVurUT < K »STIŠA bos ,110 Fi>r»>st O t.v. Pa. RlMsaJoik : Jos!l» MAKIX«"!<*'. .X6 St. rialr An-.. «1t-\*-lan«l. ♦ »bio, Fi»iu. žn I Uamijuik in mutadk: A XT. HUCHM'AI, BID. No, 1', box 27, Bridgeport, . NAIIZORM ODBOR: Pr^.l»»*dnik uaitx. afton: J<»SIP PETEBXiaU tvw f»5, Wilkxk, P«. 1. natlxumlk : JKBXFJ HAFNER. h>>x U5. Burdlne, Pa. 2. iMirofnlk FRANC TERoKlO, R F. I>. No, 3. box 14«, Fort ^mitli, Ark, 2. p.»rotuIk: JOSIP liOUIB. l!»l»i 14ih St.. Spriiigflel.1, 111. \ RIIOt NI ZDR \VNIK: Dr. JOHIP V. URA HER. M.I E. «»hl.» St., PittsburpU, Pa, t radiu; Bkooiti: NAROIiA". 82 C\»rtlatHlt St.. N<-» York, N. T. On jena druktra. oein-ux* njlL uradniki ko naprodeni p< Ail jati vse do-pdi* direktno na grlav»»-fra tajnika in nUcoear drugega. Denar naj »e pa po-Mlja rdi no i p*»tQih, ek«i»re*uth ali banftilh denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Oekuv, na liani o v: Frank Pavlovčie, Farmers 4 Miner« National Bank. For«-*t Cttj. Pa. V alaCaja. d» opartjo dro«tvenl tajniki pri f»nr<«Yilfli frtavne-ga tajnika kake poiaanjkljiroatl. naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da t w> aaaMXt* napako popra vit L (&. i, dc rne. Tiho j* bilo; blara dva »»ta di hala težko v spanju; on je ča>ihl znjeeal, /.animiral, zamahinl g. r»» ktK in bal iM*m »e, »la bi *e ne pre dramil. Niim-ui ui»»irel nič misliti • aedej M-m in tew |n»»»lu»»al dolpe ure. 1 as»ih m ui mi>lil, da bi r».Hta zunaj, v*n» n«m**j uo, ko je bila komaj »Kt'iu, >«*iu Vfttal. kakor da bi mi bil kdo /.a[Hjv«-dal. iu »rtu ?»< napotil douiu. Iu malil >ein tu«l> i a«dh, da bi lejfcl v [Kiateljo, via bi1 ugasnil lip m da bi zatiMid oft in ►»»l»e| kakor v spanju, ee bi priala j ona tu bi m* sklonila nad mojim o- J brazoin Ali M-del »«*tn in »eni j< | čakal, nis<*m m* luo^el gen it i. In ko >em slišal, da j«' vstala d« m' je oilpravljala k meni. >em! vatal k' ja* iu »«*tji -»«• vex tr>-s»-l j Hodila j« tiho, »1« bi nikogar u« i vghudila. in p»>*»vrtUa je i lučjt na po*teljo v kobi, da bi videla, če j obadva «pita. Potem j« hte upihni ' la, a jaz »r-m narahlo odpiral du ri, ko »<'m /apajtil, da j' ugasnil Irak >v»«tb»b*-, ki je kvetil pre; Niwia bil zaljubljen vanjo —j * blazno«* ie bila. Ali pa »o bile si , nje ; tlovek trpi in ktrah ga je, ži i vi bol, resnk-no /ivljejije kakot ' podnevi,^a sjulraj vstane m se u | i)iij« s mrzlo vodo in po \tt>m tr-nljenju in atrahu Oktane sledu \et* in oaamehne se, če se »pomni, kak-Ano fudno življenje je zavei po Nisem bil zaljubljen vanjo, ali obalo me je bJo uekaj neznane fm. Živel urni «aa|n drugače nefro ^rej in uegro živim dane«. Če bi mo vel kako pozabiti to življenje, ee bi ta moga! kako ichriaati ix »po mina! Ali tako mi Irži na artu in ho obležalo orni za zmiroai.... Zdaj »eia bil čakih ve« dan do ma m *etn zahajal tudi v wbo aedel sem tam iti »na iHhduaal Mar ea, ko je pr\)»ovedo%al moje reči. Vet»el je bil, »la je mogel govoriti r mam.; malokdaj j« priid kdo k njim tn tako je ztmroiu molčal hi kadil. Nenairuo je bilo fj«"gt»To živ Ijmj«; klatil ae je po vneai k vetu pridno »e je dokopal do belega kruha tu do mirnega doma; in ko a* j« bil dokopal, je priila boleaen m tako v je npei vrnil v siromaštvo; to ga je bolele in rmirom je I tm miahl, da pridejo drugačni eaai in da ho delal kakor prej. "Morda aamo ir neaec dni« Mal ii, le potrpi!'' N«m ni v«del, dk ao mu laaje kc oačveli ia da a« mu ja hrbet upo«nd. Malči ni nič go-▼orila: tirala jc in ae j« časih o-wU I»ame m.it je iu*D»«Juul|k Ob jem^ti^jyih ia Pa ■iHKiš ii-.s. - .....k ^'^ažŽ^ti ia I CENIK KNJIG ' katero ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY f »2 CorUandt St* New York, N. Y* POUČNI KNJIGI: ibOOT »wmnnji>|l Hf TtttD —Al OoiMfl zdravnik v hrratakam Jealkn, rama ^m aitrt raCn&ar (nemško-angl) Poljedelatro Popolni nauk o fettelaracrn, ran. fLOO SadJaraJa r pocovorlh —JM (fctlapttw tr-HHrir alirr doru mo ZABAVNE IN KUNI DBUSU KNJIOSt cSlT «Maaa<| H^ja Odkritja Amerika ff,^ Pad Robana SL Teflandea j | »^BO nmtUmMm liaiiBiilJi Kil Trtna nI la trtoreia t—Mb Uma ItlnmJft t- JO SCcodovina c. kr. peipolka tL 17 a allkaml jp Življenje na aratrljskem dvora aH amrt eeaarjerlfia Rudolfa »79 RAZGLEDNIC«: Newyortte, boHna, velikonotea ln novoletna komad po 1—m dneat Album mesta Rnr T«t a kraa-atml allkamt mmM IDBVffV J1EWWWI * ■HUJiBTIVli Avatro-Italijaaaka vojna maja —.25 Aratro-ograki. veliki ranaa 1—M OaU net mali p-jfi Odi net veliki »— ^ Evropa vaaaa r^JSO Vojna atenaka mam UM Vojni atlaa t=M Emaljerldl: ABk, Aria, Odk OaL itd. po Edraiaaih ddiv mali • >-jl j Df.LORENZ. Jaa aem edini alorenako goto-reči ftpertallat moHdb bolant a 1 Ptttatmrdra. Pa Uradna ura: dnevno od 9. dopoldne do 8L ure aveflar. V pet-! klh od 0. dopoldne do Z popoL S V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL • i DR. LORENZ, , ■ Specialist mmUdh Meni. |«44 Penn Ave. H. mM. na uOtm. |K mu ■ - m* _ am nttHHtrca, ra j ^^»■wnaaaaaB^^H POZOB ROJAKI w N'ajusj.fcSneJe mazilo za Senike laae. kakor tudi za možke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v 6Uh tednih krasni gosti in dolgi laaje kakor tudi mofklm krasni brki ln brada in ne bodo odpadal in osiveli. Revmatizem, kosUbol ali trga-nje v rolcah, nogah ln v krilu, v osmib dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebUne v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamSim sa 95.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošt jeni zastonj. Krasni žepni KOLEDAR za leto 1917 aastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Chjcago ic sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko FMko, ki je pooblaščen sprejemati narod* nino za "Glas Naroda'1 in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti Us Večkrat prepotoval države, t katerih ao naši rojaki naseljeni in je povaod dobro pomaii. Upati je, da srn bodo Si rojaki t t9di osi-rih na roko, poaebno ie, ker ima 'pokvarjeno lava roko. Rad bi izvedel za JlARTINA ŠI-MEC, ker mu imam vet* važne-! jra sporočiti. Preje je bival več let tu v Nokomis, I|J.f iu poteui! je od žel nekam v Ohio. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve. kje se nahaju. naj mi sporoči ali naj se pa .sum javi. — Prank Tomaži?. K. K. 2, Xokoiuis 111. (19-22—1) ---- Želim izvedeti za naslov svojih; dveh bratrancev JOSIPA in! JANEZA Ml*SKO. Josip je bil! v Pittsburg-hu, Pa.. Janez pa v! ( levchu.du. Ohio. Prosim, da sel mi- oglasita na naslov: Jodin! šcrcelj 1931 W. 22. Plaee. t "hi-j "•ago. 11!. (19-22 —1); IOBE ŽELI DOBITI Dramatični inlsck Slov. Nar. Čitalnice v Waukeganu. HI. Kdor ima kaj it»ralnih knjižic na razpo-lago. naj blagovoli jKrslati iintrna in »ene istih na: John Bmss. 621—8th St., Waukegan. 111. (19-22—1) POZOR, SLOV. FABMEBJI! Kdor ima odveč kaj vinskih tis. etpov za hruške, jabolka, slive in češnje ter hoče prodati, naj piše j 11a spodnji naslov: John Herraek, 7. Plus. Va. (10-21—1) Rad bi izvedel za naslov -svoje sestre IVANE JEREB, doma iz fare Kovte št. 100 pri Logatcu na Notranjskem. Pred štirimi leti se je nahajala t New Yor-ku in sedaj je omožeaia. Izgubil sem njen naslov, zato pro«iiii. če kdo ve, naj mi ga pošlje, ali pa če sama čita tu ogl:-u>, naj sc mi ogla-si. bc«n zelo hvaleže«i. Zdaj se nahajam pri vojakih in moj naslov je: Frank Jereb. 31. Co., 8. Training Battaalon. Camp Sherman. Ohio. (18-21—1) žičem vojnega ujetnika v R isiji MATIJO MEDVED, dojna iz obeitie Dreženee na Primorskem. Njegov prejšnji naslov je bil: Vojeimopljemivj 31atija Medved, stancija Celjabinsk, konto ra iS. guberuijn Orenburg. Sibirija. Prosim ga, če to bere, da se mi ogla>L ali j»a ako kdo drugi ve za njegov naslov, I naj mi naznani, ker poročati mu j imam več stvari in tadi denar j mu bom poslal. Moj naslov je: I Andrew Bizjak, l»oX 10, Gifford MaKcan Co.. Pla., I*, s. America j (19-22— X , \ Rad bi izvedel za naslov rojakov < FRANKA ZALOKAR iu LOJ-j ZETA VEHOVAH. Poročati jima imam nekaj važnega o pokojnem sorodniku Andreju Za-j lokar, doma iz vasi Praprotno, občina Jurkloater (Gaii-aeh) pri Celju. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njun naslov, da mi ga naznani, ee pa sama citata ta oglas, naj se mi oglasita 11a naslov: John Resnik, Bok 116, Whrtnev, Pa. ŽENITNA PONUDBA. Fant se želi seznaniti s Slovenko ali pa Hrvatico, bodisi dekle ali vdova z enim otrokom v starosti od 25 do 38 let. Katero veseli na farmi, naj ini piše in ako mogoče, naj priloži sliko. Več se izve pismenim potoni. R. V. Snaider, Cliff Lake. Mont. (17-19—1) * STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Uortran Rnildina SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so ozna -ene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Baehnik Frank Kastelic John Resman Frank No. 329639 No. 44708 No. 44296 BVnlKvljioi^aftnin Samide Frank No. 330<33 No. 214380 oorroi Bear Dan. Kovač Frank ^ No. 260638 No. 260641 SinciČ John Besens Mary Miss Lenarsič Josip ^o. 330762 No. 330062 No. 44555 Spaniček Rozi Bobič Vajo Meden John No. 328894 No 260583 No. 331014 Starčevi* Johana Bozickovic Djuro Merkun Anton 33x070 No. 260581 No. 331355 T * . Braun Mary Mikolich John v No. 260643 No. 323252 ' ° Dolar Valentin Oswald Luis« Turk Gharles No. 330086 No. 260632 Xo- 330351 Grgurič Blaž Oswald Joe Turk Ivan No. 260573 No. 260621 No. 260647 Gubert Giuseppe Pintar Turk Jernej No. 323085 No. 330843 No. 329741 MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda 9HB VSAKOVRSTNE TISKOVINE TiK IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * » * DELO OKUSNO. * • * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. » * * UNUSKO ORGANIZIRANA. * * ♦ POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slevsnm Publisliisg Cs., ^ 82 Cortlindt Ht N«w W V - -----