Povsamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
SlBV. 154.	V Ljubljani, v nedeljo dne 10. julija I92L
Leto XLDL
»SLOVENEC« velja
po pošti na v«e strani Jugoslavije ln v Ljubljani: xa oelo loto naprej . K 240-— bi pol leta „ .. „ 120'— sa četrt leta „ ,. „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-—
Za inozemstvo oetolefno K Wt>. s= Sobotna izdaja: ~
i oelo leto.....K 40 —
sa lnosemstvo
• • • n
55 —
Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Urodn. telet štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
rab 4(«i*umfl
*Inserati: Enostolpni petltvrsta (U mM široka la 3 mm visoka aU n|e
prostor) ca enkrat . . , po K 6*— poslana Itd. . , po K 9*—
Pri večjem naročilu popust.
Najmanjši oglas 5 9/9 nun K15|
Izhaja vsak dan lzvzemil ponedeljka ln dneva po prar« nlfcu ob 5. uri zjutraj.
Opravi Je T Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln št. 349 ia oglase, »vitr. in češko 24.797, ogr. 28.511, bosn.-kero, 7563.
Krščanski socializem je v s Ino nagla-šal stališče, da se raz.nerje med delavcem in delodajalcem ne sme graditi na zgolj materialističnem temelju enostranskih gmotnih interesov, marveč da mora delavca in delodajalca vezati globlja vez obojestranske dolžnosti do dela, obojestranske obveznosti nasproti Bogu in bližnjemu, nasproti splošnosti. Še več: rčjni dr. Krek je zagovarjal stališče, da bodi razmerje med delavcem in gospodarjem družinsko kakor je bilo prvotno. T-.kom viharnih bojev in ogromnih prevratov zadnjih dob je pa polagoma prevzelo mah materialistično stališče socialne demokracije, ki pozna le razredno stališče .razredne interese, razredni boj med dvema deloma človeške družbe: delavcem in delodajalcem. Po Marxovem nauku med tema dvema ne more biti nobene skupnosti, nobene sprave, ampak le neizprosen boj do uničenja. Delo samo ocenjuje ta nauk po mrtvih številkah gmotnih vrednot, ne vidi v njem nobene notranje vrednosti, ampak ga smatra za prekletstvo. Delavčeva delavna moč mu je le predmet za kupčijo, pri kateri' vsaka stran gleda, kako bi se na škodo druge okoristila. Divja gonja za dobički, ki se je tekom vojne in po njej brez sramu in usmiljenja razvijala od zgtraj navzdol, je ta načela podkrepila in jim dala splošno veljavo. Zato ni čuda, da so tudi nemar-ksistične socialne struje zašle v vode socialističnega razrednega boja in osvojile večino socialističnih zahtev. Tako n, pr. brezpogojni in brezizjemni osemurni delavnik, izenačenje vajencev in poslov z delavci itd.
Polagoma se začenja kalna reka socialnega življenja zopet čistiti in stekati v svoje prave meje. Treznost se oglaša v vodilnih glavah in širokih masah. Namesto enostranskega razrednega stališča neizprosnega in razrednega boja zmaguje misel solidarnega dela vseh za vse. Namesto demagogiCnih enostranskih gesel se uveljavlja premislek, zahteve se diferencirajo. Tako se je n. pr. v vrstah krščansko-socialnega delavstva v Nemčiji odkrito začelo razpravljati o vprašanju, da-li je splošni, brezizjemni osemurni delavnik v sedanjih težkih gospodarskih razmerah vzdržljiv, ali ne bo marveč v gotovih okoliščinah škodljiv za splošnost in s tem tudi za delavstvo? Da, celo mnogi socialnodemokratični voditelji kakor Schlicke, Schmidt, Bauer, državni tajnik Miiller in Calvver so se izjavili proti brezpogojnemu in splošnemu osemurnemu delavniku. Krščanskosocial-ni strokovni tajnik Bosbach je nedavno govoril o tem predmetu v Monakovem in rekel tudi: »Eno je gotovo: da z maksim. osemurnim delavnikom kot šablono ne bomo izhajali, ne iz gospodarskih, pa tudi ne iz socialnih razlogov. Nekaj drugega je osemurni delavnik kot norma, ako se istočasno delo pospeši z večjim naporom sil in ako se s primernimi zakoni izpodmak-nejo tla trotom. Ne enakost, ampak zravnavajoča pravičnost mora dajati pra-vec pri določanju delovnega časa,«
Ravno tako se je v nemški mali obrti začelo gibanje, ki gre za tem, da se r o -kodelstvo zopet zave samo sebe, da rne k sebi in se organizira z o -
se
pet po poklicu in ne razredno, strokovno. To se pravi: organizacije mojstrov in pomočnikov naj si ne stoje nasproti kot dva nasprotna si tabora, ki skušata doseči vsak svoje interese na škodo drugega, ne da bi imela pred očmi kake skupne koristi. Mojstri in pomočniki naj mangjč složno delujejo za prospeh skupnega poklica, oba naj se enako zavzemata za vzgojo sposobnega naraščaja. Rokodelčev poklic še ni izgubil značaja samostoj. ustvarjajočega dela kakor delo v tovarni. Njegovo razmerje do dela, do gospodarja se ne sme presojati po šabloni, ki velja za industrijsko delavstvo. Tako se mora zlasti zavreči misel, da bi se vajenec izenačil z mladostnim mezdnim delavcem in se odtegnil mojstrovi vzgojni avtoriteti. Razmerje med mojstrom in vajencem mora ostati isto, kakor je bilo te-
daj, ko je rokodelski poklic stal na višku: razmerje učitelja in vzgojitelja do učenca. S tem pa seveda ni rečeno, da naj bi se gmotni pogoji za vajenca ne izboljšali. Nasprotno, tudi vajenec mora dobiti vse, kar mu po pravici gre. V tej smeri se gibljejo sklepi, ki so bili sprejeti na lanskem in letošnjem zborovanju državne zveze nemškega rokodelstva. Strokovno organizirani pomočniki pod vplivom so-cialdemokratične razrednobojne misli takemu preokretu še niso naklonjeni, a ni dvoma, da mora končno zopet prodreti
zdrava misel poklicne solidarnosti in časti. To se bo zgodilo tem prej, čimbolj bodo tudi mojstri razumeli to solidarnost.
Tako se delovni svet zopet polagoma obrača k večnoveljavnim zakonom, po katerih je delo in trud dolžnost in čast ter blagoslov ob sebi, ne pa samo sredstvo za pridobivanje gmotnih dobrin. To prepričanje pa ne bo zmagovito prodrlo prej, dokler si ga ne osvoje vsi brez razlike in v prvi vrsti tisti, ki spravljajo dobičke od tujih žuljev.
Bo| za Carigrad.
Jugoslovansko - rymur»ska zveza proil kemalistoml
London, 9. julija. Iz Aten se poroča, da se tam vrše pogajanja med grško, ru-munsko in jugoslovansko vlado, da bi se podvzela skupna akcija za slučaj, če bi kemalistične čete napadle Carigrad, istočasno je neka velesila sondirala teren v Belgradu in Bukarešti, ne bi Ii Jugoslavija in Rumunija hoteli pomagati zaveznikom braniti Carigrad, Dočim Grčija v takem slučaju zahteva zase v obliki kompenzacije za Smirno del albanskega ozemlja, zahtevata Jugoslavija in i. imunija, da naj zavezniki ostanejo nevtralni, ako bi se razvnel kak konflikt z Bolgarijo, kateri naj bi se naložili stroški za ju^C-.lovansko-rumunsko intervencijo v Belgradu. Anglija in Francija pa bi raje videli, da bi Jugoslavija in Rumunija to delo opravili zastonj.
London, 9. jul, Reuterjev urad poroča, da so Grki v Traciji, pričakujoč napada kemalistov na Carigrad, zbrali divizijo.
Ako izostane napad, bo ta divizija na razpolago poveljniku zavezniških čet v Carigradu generalu Harringtonu.
Carigrad, 8, julija. Pogajanja med angleškimi delegati in kemalisti so se prekinila, ker so pogoji kemalistov pretirani.
London, 9. julija. Mustafa Kenial paša je pozval angleškega vrhovnega komisarja v Carigradu, generala Harringtona, naj se udeleži konference. Temu sestanku se pripisuje velika važnost. Smatra se, da ta poziv dokazuje, da je angorska vlada pripravljena na sporazum z zavezniki. Vrhovna komisarja Francije in Italije v Carigradu bosta obveščena o izidu sestanka, da čimprej o tem poročata svojima vladama.
Angora, 8. julija. Oiicielni turški komunike z dne 8. t. m. javlja, da so Turki napadli Grke južno od Sundburna in jih pognali nazaj. Grki so imeli težke izgube. V odseku Izmid pritiskajo Turki za Grki, ki se umikajo proti zapadu.
London, 8. jul. Reuterjev urad objavlja odgovor Devalere Lloyd Georgeu. Po njem so pristaši Devalerovi pripravljeni sestati se z Lloyd Georgeom, da se posvetujejo z njim o podlagah konference.
London, 8. julija. Reuterjev urad poroča, da se je sklenil dogovor, po katerem se ustavijo sovražnosti na Irskem v ponedeljek pocoldne.
Dubliu, 9. julija. (DKU) Ko je veliki
župan objavil proglas premirja na Irskem pred mestno hišo čakajoči množici, je začelo ljudstvo radostno vzklikati in prepevati domoljubne pesmi. Ko se je pojavil De Valera, je doseglo navdušenje višek. Množica ga je pozdravljala in drvela k njegovemu vozu. Ko se je pokazal vrhovni poveljnik na Irskem, je bilo čuti deloma prijazne, deloma odporne vzklike.
trmami
Dunaj, 9. julija. V odseku za zunanje zadeve je izvajal drž. kancler Schober med drugim:
Kar se tiče odnošajev do inozemstva je zvezni kancelar Schober poudarjal prisrčno razmerje z Nemčijo in je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se odnošaji do Italije zelo izboljšali vsled ustanovitve avstrijskega poslaništva v Rimu. Razmerje do češko-slovašpe republike je prijateljsko in v gospodarskem oziru vplivajo trgovinske pogodbe nanj zelo ugodno. Kar se tiče Jugoslavije, je izjavil zvezni kancelar, smo s sočutjem sprejeli vest o atentatu na regenta Aleksandra. Avstrijska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo, da se je ta napad ponesrečil. Jugoslovanska vlada je v zvezi s tem atentatom zaprosila pristojna oblastva za gotove preiskave na avstrijskih tleh. Avstrijska vlada bo v okviru avstrijskih zakonov brez drugega storila svojo dolžnost. Naši odnošaji do Jugoslavije so j>o-voljni in normalni. Razpravljamo o nekaterih pritožbah zaradi gotovih dogodkov na obojestranskem obmejnem ozemlju, zlasti glede takozvanega obmejnega prometa. Mi se trudimo, vsa ta vprašanja rešiti prijatelj-

sko s tem, da bo vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v predlaganem roku uredila vprašanje malega obmejnega prometa, za kar smo, že dolgo prosili in kar naše prebivalstvo že nestrpno pričakuje. Sicer pa vidim v dogodkih, ki so dali povoda za obojestranske pritožbe, le neke vrste posledice razburjenja, ki ga je povzročil koroški plebiscit in s tem v zvezi politična agitacija. Upamo, da gre le za pojav, ki bo ostal brez posledic. Zvezni kancelar je nadalje govoril o razmerju do Ru-munije, Poljske, Bolgarije in Rusije. Med Avstrijo in Rusijo se nameravajo skleniti dogovori, slični onim, ki so bili sklenjeni v Berlinu med Nemčijo in Rusijo in ki imajo namen, dosedanje obojestranske misije za vojne ujetnike izpremeniti v prava zastopništva. Sploh pa je treba ustvariti možnost trgovinskih odnošajev med obema državama. — Drž. kancelar je končno izjavil, da si bo ministrstvo za zunanje stvari prizadevalo, da se ustvarijo najboljši odnošaji do vseh držav. Avstrija mora postati sicer skromen ali spoštovan činitelj in predvsem steber reda in miru v Evropi.
Vprašanje Baroša rešeno?
Rim, 9. julija. (Izv.) Semkaj je dospei član italijanske delegacije paritetične razmejitvene komisije v Opatiji, polkovnik Caletti, da dobi od vlade potrebnih in-slrukcij za rešitev vprašanja o razmejitvi reške države in ustanovitvi jugoslovan-sko-reško-italijanskega konzorcija nad lu-kama Reka in Baroš, Italijanski ^"'»'^t!
upajo, da se lo vprašanje uredi tekom meseca avgusta, ker ima tudi jugoslovanska delegacija v najkrajšem času dobiti tozadevne direktive od belgrajske vlade.
Belgrad, 9. julija. (Izv.) Kakor se ao-vori v informiranih političnih krogih, je vprašanje luke Baroš rešeno y. prilog Italiji.
Politični in gospodarski paberkl iz Goriškega.
Miren pri Gorici, 5. jul. 1921.
Danes je praznik sv. Cirila in Metoda. Na zunaj je dan kakor so drugi delavniki, v naših srcih se pa vzbujajo spomini in ko-prne želje. V proslavo svetih bratov — slovanskih blagovestnikov so včeraj zvečer tudi po naših gričih in hribih zažareli kresovi. Predlanskim so povzročili ti kresovi pri Italijanih mnogo razburjenja, letos je vse mirno in mi ni dosedaj — popoldne — ko to pišem, nič znanega o kakem morebitem incidentu. Pisal bi tedaj lahko, da se je položaj goriških Slovencev izboljšal. Vendar se meni zdi pravzaprav abotno govoriti o zboljšanju ali poslabšanju političnega položaja na Goriškem. Mi Jugoslovani tvorimo v tukajšnji državi tako neznatno manjšino, da ne moremo imeti nikake odločilne in-gerence na naše državne krtnilarje in je zato naš položaj samo odsev njihove dobro ali slabe volje. Ce se je pa naša samozavest v zadnjem času vendar krepko dvignila in se čutimo gospodarje na svoji zemlji, izvira to po mojem mnenju predvsem iz dveh momentov:
1.	Volitve v italijanski državni zbor so prinesle jasnost v naše vrste. Po razpadu Avstrije, ko so prišli k nam naši sedanji gospodarji, je bilo politično razpoloženje našega ljudstva povsem enodušno. S časom se je pa položaj nekam zameglil. Dežela je 011 apreptavljena z italijanskim vojaštvoi*. Zborovanja so bila prepovedana, vsako izobraževalno in kulturno delo onemogočeno. Naše srednje in druge šole po mestih so bile zaprte, naše slovensko uradništvo in deloma tudi učiteljstvo je ponekod zbežalo, po drugod je bilo odstavljeno. Poleg vsega tega se je začela po deželi pod patronanco od zgoraj divja propaganda komunizma. Ali bi bilo kaj čudnega, če postanejo ljudje v takem vzdušju kolebajoči in izgubijo trdno orientacijo? In potem je pri hrumel v to zmešnjavo še nasilni fašizem in skušal izkoristiti položaj za sebe z vsemi sredstvi. Umevno in naravno, da smo tipali precej v nejasnosti, ko so prišle volitve. Vsak poznavalec našega ljudstva je sicer vedel, da je kljub vsemu po ogromni večini zanesljivo in v svojem narodnem prepričanju neoma-jano. Koliko so pa napravili škode razni tuji bacili, tega ni nihče točno vedel in so kalkulacije temeljile na domnevah, ter so pri neKaternikih vzbujale tihe bojazni. Volitve so pa z enim mahom razpršile vse megle in pregnale vse dvome. Z enim odločnim dejanjem je ljudstvo samo ustvarilo narodni kataster, ki je naša najsolidnejša baza za vse delo. Ves narod je kot en mož stopil iz kaotične meglenosti na plan, premeril s samozavestnim pogledom Golgato, ki jo je pretrpel v zadnjih letih in obrnil svoj iskreč pogled v bodočnost!
2.	Položaj, vstvarjen z volitvami ,je dobil svoj zgodovinski pečat z nastopom naših poslancev na rimskem Montecitoriju. Odločno, možato, brez ovinkov so pred celim svetom ugotovili naše pravice in povedali naše zahteve v italijanski državi. In Italija je zaslrmela! Prej se je zdelo, da naši poslanci niti ne bodo smeli v Rim. Tržaški fašist Giunta je javno prisegel, da noben Jugoslovan ne sme prestopiti praga italijanskega parlamenta. Na hiši poslanca Lavrenčiča v Postojni som še pred par tedni čital fašistovsko grožnjo, da ne sme v Rim, če tudi bo izvoljen. A naši poslanci pridejo na Montecitorio in se ne skrivajo plaho po kuloarjih, temveč stopijo krepko na plan. Dr. Wilfan vzbudi s svojim neustrašenim govorom vihar, toda ga zna tudi krotiti in vkroti s svojim drugim nastopom še kričavega Giunto, kateremu pripomore do zasmehljivih čestitk italijanskih tovarišev. Poslanec Ščok doseže s svojo fino dia-lektiko, da mu ploska cela zbornica, kljub temu, da je povedal svojim italijanskim poslušalcem celo vrsto pekočih resnic. Italijansko časopisje in celotna italijanska jev-nost pa stojita cele dneve, da skoro tedne pod vtisom jugoslovanskih nastopov v parlamentu. Nekateri listi sn polni srda, drugi mefistovsko zasmehljivi, tretji se laskajo, a obenem praskajo itd., javnost jo pa po pretežni večini pr.eaeflečepa in sjriui; Od-
kod Jugoslovani, katerih po nacionalističnih trditvah v Italiji sploh ni? Pravili so o Slovencih-barbarih, prišli pa so visoko izobraženi ljudje, ki se korajžno kosajo s celo italijansko zbornico, s cvetom italijanske kulture!
Efekt je popoln: Jugoslovani so stopili z aplombom pred italijansko javnost in dokazali, da so tu in hočejo živeti.
Pri našem ljudstvu ti dogodki seveda f udi niso ostali brez globokega vtisa: zaupanje v naše voditelje se je poglobilo, samozavest se je okrepila, narodne vrste so se se tesneje strnile.
Dele za obnovitev porušenih krajev so se v zadnjih tednih zopet nekoliko poživila. Čeprav je bila letošnja spomlad prav ugodna za stavbena dela, so ista večinoma poči-vala in ljudje mnogokje brez zaslužka pohajkovali. Izplačilo vojne odškodnine, oz. tozadevnih predujmov se ni hotelo premakniti iz mrtve točke. Že pred meseci se je govorilo, da je za obnovitvena dela za dobo 4 mesecev nakaznih 60 milijonov lir za nepremičnine in 40 milijonov za premičnine in industrijska podjetja, toda predno je človek dobil kaj izplačanega, so pretekli meseci. Zadnje tedne so sedaj vendarle pričeli izplačevati predujme in delo se je hitro oživilo. Zlasti >Zadruge za vojne oškodovance«, ki so se osnovale že po mnogih vaseh in se še nadalje pridno ustanavljajo, dobe za stranke ,ki prično z obnovitvijo, vojno odškodnino v mesečnih obrokih redno izplačano.
Gospodarsik položaj dežele se je letošnje leto očividno poslabšal in povzročil, da so denarna sredstva do malega izginila. Osiroteli Trst ne daje svojemu zaledju skoro nifiakega zaslužka, tranzitni promet je mi nimalen, eksport odvisnih pridelkov skoro nemogoč, cene slabe vsled italijanske konkurence, trgovina mrtva, ljudstvo deloma brez zaslužka, zato ni čuda, če se sredstva izčrpajo do skrajnosti. Tu v goriški okolici so bili do zadnjega skoro še na najboljšem delavci v biljenskih in drugih opekarnah, ki so večinoma vse obnovljene in obratujejo, ter čevljarji v tukajšnji »Čevljarski zadrugi«, ki so bili ves čas zaposleni. »Čevljarska zadruga« se je pred par tedni vrnila s celotnim tovarniškim strojnim inventarjem iz begunstva in bo sedaj svojo tukajšnjo tovarno povečala in modernizirala. — Upamo, da bo to domače, narodno podjetje s svojimi izdelki, ki so znani kot »Adrija« Čevlji, na tamošnjem trgu krepko trgovalo in pomagalo izpodriniti razne tuje, židovske firme. — Sedaj pa bodo, kakor že zgoraj omenjeno, obnovitvena dela dala ljudem zopet zaslužka, ter se bo, kakor upamo, splošni gospodarski položaj zboljšal, ker pride nekaj denarja v deželo. —e—
Politižna no¥ice.
4- Trgovska pogodba med Jugoslavijo tn Francijo. Na iniciativo Francije se prično te dni preliminarna pogajanja o trgovinski pogodbi med našo kraljevino in med Francijo.
+ »Doputovao Kukovec« — »Odputo-vao Pucelj« — poroča »Pravda« od 9. julija. — Eden pride, drugi gre, dokler ne pojdeta — oba!
-f Dr. Korošec pri dr. Žrjavu. V torek bo priobčilo »Jutro« sledečo brzojavko iz Belgrada (Izvirno, sevedal: Dr. Korošec je prišel na stanovanje dr. Žerjava ob 10. dopoldne, Služkinji je oddal svojo vizitnico. Nato je čakal dr. Korošec do 3. ure popoldne na sprejem. Ob 6. uri zvečer ie izvolil g. dr. Žerjav milostno sprejeti dr. Korošca. Ta je pred njim pokleknil na kolena in na tla in ga milo prosil za vzprejem v vlado ..
+ Zanimivosti iz poročila »Slov, Naroda« iz Belgrada o atentatu. Iz daljšega poročila »Slov. Naroda« od 10. t. m. o atentatu posnemamo: »Sredi splošnega
šuma in ropota se je le malo slišal pok bombe, posledice je pa oblatil samo, kdor je občutil drobce! ,..« Potem pa pravi: »Treba je priznati, da jc bila policija zelo neskrbna. Nekoliko pred atentatom sem šel mimo dotičnega poslopja in nehote mi je prišlo na misel, kako lahko bi bilo tukaj napraviti atentat! (Torej slutnje! Cp. ur.)...« »Človek je moral sklepati, da, ali pri tem razpoloženju nikdo ne računa z atentatom, ali pa da jc atentat fingiran z dovoljenjem policije. V resnici so se čula kmalu po atentatu tudi taka ni n e n j a .., O izpovedbah atentatorjev pa pravi porc*llo; »Čudno je predvsem, da toliko izpovedujejo ,., Izpovedujejo reči, katerih ni mogoče izsiliti in katere bi pcpo'noira lahk ; zamolčali, izpovedujejo obširno in z detajli, ki se iz!u 5ejo kot popolnon. resnični in dajejo povoda k novim odkritjem.« (Odkod ve policija, dp so ti detajli »resnični«? Op. ur.) — Če bi bili mi priobčili tako poročilo, nas bi bil > Narod« gotovo osumil za »prevratne elemente. »Klerikalci« smo itak že.
+ Propaganda škofa Dositeja. O 1 o -muc, 9. julija. (Izv.) Pred par dnevi se je vršila v Litovelu manifestacija »češke narodne cerkve«. Vršila se je tuidi slavnostna maša, kateri so prisostvovali srbsiki biskup Dositej in mnogi srbski in ruski gosti, ki jih je bilo več kot domačinov. Bila je javno proklamirana zveza »češke narodne cerkve« s pravoslavno in je biskup Dositej prečital tozadevno uradno izjavo vodstva pravoslavne cerkve.
10-URNI DELAVNI ČAS V MALI OBRTI.
Ker obstoja med obrtniki, vzlic objav v listih, še vedno nejasnost v tolmačenju uredbe o delovnem času z dne 8. aprila 1921, unj služi obrtnikom nastopno v pojasnilo:
1.	V manjših obrtnih obratih, v katerih se ne uporablja elementarna (kakor n. pr. parna, vodna, električna itd.) sila ter v posameznem samostojnem podjetju (obratu) ni več kakor pet delavcev, morejo pristojna obrtna nadzorništva (inšpekcije rada) dovoliti podaljšanje delovnega časa na največ 10 ur dnevno ali 00 ur tedensko.
2.	Med delavce je všteti v smislu naredbe : tudi vajence oziroma volonterje ter celotno število
ne sme presegati števila pet.
3.	Obrtna nadzorništva izdajajo zadevna dovolila samo na pismeno prošnjo podjetnika (obrtnika), ako je potreba podaljšanja utemeljena in dokazana, in to za dobo, dokler traja potreba in dokler ostane obrat kot manjši obrat v smislu naredbe ministrstva soc. politike z dne 8. aprila t. 1., priobčene v »Uradnem listu«; št. 43 z dne 28. aprila 1921.
4.	Stranke iz ljubljanskega, logaškega, kranjskega, radovljiškega, kamniškega, litijskega, kočevskega, novomeškega, črnomeljskega in krškega okrajnega glavarstva naj se obračajo v vseh zadevah na obrtno nadzorništvo v Ljubljani.
Stranke iz okrožja celjskega, brežiškega, slo-venigraškega, konjiškega in prevaliskega okrajnega glavarstva naj se obračajo v teh zadevah na obrtno nadzorništvo v Celju, stranke iz okrožja mariborskega, ljutomerskega, ptujskega in mur-skosobotskega okrajnega glavarstva pa na obrtno nadzorništvo v Maribor.
Omenjena nadzorništva vrše v območju teh glavarstev nadzorovanje o delovnem času, dajejo dovolila za delo čez uro ter kaznujejo prestopek v okviru omenjene uredbe.
5.	Nadure preko normalnih 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko se mora tudi v manjših obratih plačati 50 odstotkov više nego normalne delovne ure. Pri akordantih ozir. plači od komada se smatra za plačo normalne delovne ure osemin-štirideseti del skupne tedenske mezde 48 urnega dela.
6.	Noben podjetnik ali obrtnik in tudi noben namestnik ali nameščenec (nadzornik, delovodja itd.) ni upravičen samolastno podaljšati normalni delovni čas, t. j. preko 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko, niti ne sme brez dovolila obrtnega nadzorništva svojemu delavstvu dovoliti tako prekoračenje, ako bi isto hotelo prostovoljno delati preko normalnega delavnega časa. V vseh slučajih
I se kaznuje pod etnik oziroma obrtnik z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev.
7.	Mladinske delavce (vajence) do izpolnjenega 16. lota, katere glasom starih predpisov podjetnik ne sme zaposliti dalje, kakor 8 ur dnevno, se tudi v slučaju, da ima podjetnik (obrtnik) dovolilo na nadurno delo, ne sme zaposlovati preko 8 ur dnevno.
8.	Prošnje glede podaljšanja delovnega časa ni treba kolekovati, sicer pa morajo odgovarjati običajnim uradnim vlogam. Da se rešitve prošenj radi pomanjkljivosti ne zavlečejo, je razen utemeljitve potrebe navesti tudi imena vseh zaposlenih oseb in njih zaposlenost (pomočnik(ca), vajenec (vajenka), pomož. delavec(ka) itd.) ter podati izjavo, da se ne obratuje z nikako elementarno silo.
9.	Ker so vse zadevne uredbe skoraj v veljavi in so obrtna nadzorništva tudi že pričeia z brez-izjemnim kaznovanjem, se vse obrtnike nujno opozarja, da se točno drže predpisov o 8 urnem delavniku; vsi oni pa, ki imajo pravico zaprositi za 10 urni delavnik, naj to nemudoma store in nikakor ne prekoračijo delavni čas, dokler niso v posesti dovoljenja.
Noben ni varen, da ne bi ga kdo ovadil ali da ne bi ga nenadoma obiskal obrtni nadzornik.
Prvi socializacijski poizkus v Ttaliji. Kakor se jo že poročalo, je italijanska vlada sklenila bivše arzenale v Napolju, Benetkah, Lagaccio pri Genovi, Gardone in Terni izročiti delavskemu kovinarskemu konzorciju. Tozadevni sporazum je sklenil bivši ministrski predsednik Giolitti sam s tajnikom delavskega konzorcija Colombinijem. O tein izvemo sledeče: Vsled preložitve pomorskih vojnih baz so ti arzenali zdaj popolnoma pasivna postavka v državnem proračunu. Izioče se delavskemu konzorciju izrecno z namenom, da se poizkusi, kako bi se socializacija podjetij v praksi obnesla. Konzorcij bo plačal državi malo letno najemnino in bo vodil podjetja popolnoma na svoj riziko. Vlada bo preskrbela, da se zasigura tisto delavstvo, ki se mora odpustiti, kovinarski konzorcij pa bo delavnice na novo adoptiral, da se začne novi obrat, predvsem proizvajanje poljedelskih strojev, železniških tračnic, vagonov, s časom morebiti tudi lokomotiv itd. Kovinarski konzorcij je pravzaprav filialka delavske kovinarske strokovne zveze in ima že danes v rokah nekaj podjetij, organiziranih nekako na zadružni pod^gi, v katerih je zaposlenih okoli 7000 delavcev. Če prevzame vladne arzenale, se zviša število delavcev nekako na 25.000. O sistemu, kako misli voditi tako ogromno podjetje, ne izvemo veliko; Colombini je glede tega dejal: »Delavcem, ki vstopijo v naše konzorcije, zagotovimo spričo sedanje krize brezposelnosti predvsem nujno delo. Pri nas bodo delavci dobili maksimum mezde, ki so jo dobivali pri privatnih podjetjih, plus produkcijske premije. Misel, razdeliti na koncu leta dobiček med vse osobje, ni srečna. Mi hočemo, da je dobička deležen tisti, ki efektivno dela in producira. Preskrbeli smo si dobrih tehnikov in ravnateljev-strokovnjakov, kar je najbolj važno vprašanje.« — Zanimivo je, da so za časa socialne revolte lanskega leta bili zasebni ak-cionarji pripravljeni temu konzorciju odstopiti znano torinsko avtomobilno tovarno >Fiat«, česar pa delavci niso sprejeli, ker ne kaže prevzemati vodstva podjetij, ki so preveč riskantna in izpostavljena nepredvidenim slučajnostim. Tu je potrebna privatna iniciativa in pogum. — Glede prevzetja 5 arzenalov se gre zdaj za prvo finančno pomoč; konzorcij ne zahteva od države, da mu da na razpolago celi kapital, kakor je storila to nasproti poljedelski zadružni centrali, marveč le želi, da dobi avans za dela, ki jih izvrši v najbližnjem času. Ti avansi so zasigurani.
Kako zmanjšati brezposelnost. Narodnogospodarski odsek nemškega državnega zbora je načeloma obravnaval vprašanje brezposelnosti in prišel do zaključka, da je v svrho zaposlenja velikega dela prebivalstva predvsem potrebno delati na to, da se pospeši odtok indu s t r i j e 1 n e g a delavstva na deželo. Sploh je treba poljedelstvo dvigniti, da se dvigne produikcija življenskih prehranjevalnih produktov in zmanjša uvoz iz ta jine. Vlada mora pospeševati kolonizacijo na deželi, priučiti mestno delavstvo poljedelstvu in vrtnarstvu in se lotiti melioracije ter naseljevanje barij, pustih zemljišč itd.
— »Slovenski Narod«, berlinski ?;omu-nisti ali: Nazaj k živalstvu! — Pod naslovom: »Komunisti in berlinski otroci« piše »Slovenski Narod« od 10. t. m.: »Komunisti kot pedagogi so, tako bi človek mislil, gotovo na najvišji višini moderne vede. Ali njih metode in uspehi dokazujejo, da je r^ih stremljenje: nazaj k živalstvu! Te dni so priredili v Berlinu veliko demonstracijo otrok. Par sto paglavcev so zbrali pred bivšim dvorom. Dečki so nosili rdeče zastave in plakate z napisi: »Ven z veroukom iz šole!« — »Proč s policijo!« — »Živela sovjetska Rusija!« — »Stran
s palico!« i. p. Otroci pa so tudi govorili.
Neki tak govornik je poživljal šolarje, naj na reakcionarna vprašanja učiteljev ne odgovarjajo, drugi tak pedenčlovek je svaril tovariše, naj nikar ne verujejo v Boga in naj nimajo spoštovanja pred oblastmi, češ vse to je sleparija itd. In otročaji so zapeli revolucionarne pesmi ter se razšli. Tako so nemški komunisti tudi že pri svojih otro-kih ubili spoštovanje avtoritete učiteljev in oblastev ter jim vzgojili mržnjo do reda in miru. Anarhija je njih cilj. Taki otroci ne morejo seveda niti staršev spoštovati, jih ne ubogajo, nego zaničujejo, pretepajo in prepuščajo poginu, ko oče in mati ne moreta več delati. Konec naj bo vseh vezi in dolžnosti, a začni se doba popolne sebičnosti in najsirovejše brezobzirnosti!« — Kon-statiramo torej, da konštatira »Slovenski Narod« od 10. t. m.: Poziv, naj otroci no verujejo v Boga, naj nimajo spoštovanja pred oblastjo, naj se verouk odpravi iz šole itd., pomeni: Nazaj k živalstvu!
— Št. Janž. Poročali smo že o »duhovitem« ugovoru g. Majcena proti obč. volitvam, katerega bi morala vsaka količkaj objektivna vlada v prvem hipu zavreči. Le g. referent za obč. volitve je drugačnega mnenja. Ta gospod je črez poldrugi mesec študija in ugibanja prišel do zaključka, da je treba to preiskati in je naročil okrajnemu glavarstvu v Krškem, da to izpelje. In okrajno glavarstvo je ta ukaz izpeljalo z nenavadno »objektivnostjo«. V sredo, dne 6. t. m. je povabil g. glavar v Radeče —• slovenska javnost, strmi in poslušaj — 5, reci pet zastopnikov samostojno stranke in le 1, beri enega zastopnika kmetske zvezo. Prvi je bil seveda zaslišan g. poslanec Majcen. Ta je v svoji občeznani »resnicoljubnosti« izjavil, da je bila skrinjica samostojnih zamašena in da jo je moral odpreti s svinčnikom. To navadno laž so seveda potrdili vsi 4 njegovi kimovci. Zastopnik kmetske zveze je jasno izjavil, da to ni resnica in zahteval ,da se zaslišijo priče, ki bodo pod prisego izjavile, da je gosp. Majcen govoril neresnico. Toda g. glavar je to kratko-malo odklonil, kakor tudi zavrnil pismeno izjavo kmetske zveze. Pa naj reče kdo —1 če sme seveda —, da ni bilo to postopanj© pravilno in objektivno. Mi smo seveda bili do danes prepričani o objektivnosti g. glavarja in smo tudi še danes in zato drage volje pripisujemo postopanje g. glavarja »višjemu« povelju. Javno pa pribijemo, da je za vse to osebno odgovoren. Ne vemo ,kaj namerava g. referent s tem dosečL Zato smo celo tako drzni, da ga javno vprašamo, ali je njegov namen iztrgati iz ljudske duše vso vero v nepristranost političnega uradnika, ali je g. referent mesto uradnika le plačani eksponent samostojnih kričačev. Vemo sicer, da nam g. referent nato danes ne bo odgovoril, a vemo pa tudi, da bo prišla ura — in ta je že blizu — ko bomo g. referenta prisilili, da nam bo dal na to jasen odgovor. G. okrajnemu glavarju bi pa prav toplo priporočali na eni strani malo manj ljubimkanja s samostojnimi mogočneži, na drugi pa popolno nepristranost v uradovanju, če tudi se drugače glase še druga »višja« povelja.
— Iz Višnjegore nam poročajo: K notici v »Slov. Narodu«, kdo se je »nesramno zlagal«, so dobili v občinski seji dne 6. julija Alojzij Turk in njegovi sopodpisani tovariši pristojen odgovor. Obenem se je pri občinski se i navzočemu vladnemu svetniku iz Litije izročila izjava, podpisana od vseh demokratskih odbornikov in od Alojzija Turka samega, v kateri pripozna sam: ... »da je sliko šušteršiča, ki je stala na predalu med starimi spisi obrnjena proti zidu obrnil.« Slike umrlega cesarja, tako trdi v tej izjavi, katera je tudi zrla na čudeče se poslušalce, Lojze ni obrnil — torej" je moral to storiti kak njegov demo-
J. Dolenec:
iz Wendi©ve fcnjige: „Ma-
e?.eS€»ftifa in mir."
»iMakedonien imd der Friede« je kro-nologično prvo večje Wendlovo delo v jugoslovanskem vprašanju.*) V rokopisu je bilo gotovo v septembru 1. 1917, toda cen-zuraj je je zaplenila in knjiga je mogla iziti šele 1. 1919.
Ko je bil Wendel koncem avgusta 1920 v Ljubljani, se je izrazil proti »Jutro-vemu« uredniku, da je izšla knjiga proti njegovi volji, češ da so jo bili med tem dogodki prehiteli.
Res se je bila med tem končala svetovna vona, ki je dala Evropi na zunaj deloma drugačno lice, nego ga je mogel pisatelj 1. 1917 na podlagi takratnih politič-
* Doslej so izšla nastopna Wendlova dela o judoslovanstvu: Makedonien und der Friede (napisano 1. 1917, izšlo 1. 1919j, Sudosteuro-pžiische Fragen (sept. 19181. Aus und iiber Sild-alawien (spomladi 19201, Aus dem s(idslawi-schen Risorgimento (koncem 19201 in Von Marburg bis Monastir (spomladi 1921). Knjige se dobe r Jugosl. knjigarni v Ljubljani
nih razmer pričakovati, ko n. pr. niti ententa še ni mislila na razdelitev Avstrije. Tudi je moral pisatelj kolikor toliko računati s cenzuro, ker ni bil njegov namen, pisati za cenzorjev koš, ampak je hotel za-klicati narodom sredi vojnih zablod: » Ne rešujte narodnih, gospodarskih in političnih problemov z orožjem! Nasilna reši t e v v p r a š a n j a ni nikaka rešitev! Kar si z mečem pridobiš, moraš z mečem ohranjevati in meč ti nazadnje to vzame. Gradimo novo Evropo na podlagi pravice in sporazuma med narodi!«
Iz omenjenih razlogov pisatelj še ne govori o združitvi avstrijskih Jugoslovanov s Srbijo, ampak samo o dejstvu, da je »velika jugoslovanska kult. zajednica od Istre do Črnega morja samo vprašanje časa.« Omenja potrebo trialistične preureditve Avstrije, a brez slovenskih pokrajin v jugoslovanskem delu države.
Vendar pa knjiga kljub temu ni nikak anahronizem in ne bo nikomur, ki se zanima za lastno državo, žal, če jo prebere. Najprej je — mimogrede omenjeno — knjiga po vsebini in po jeziku začetniku v jugoslovanskem vprašanju morebiti izmed vseh peterih del najlaže dostopna v vseh podrobnostih. A tudi po vsebini je knjiga še vedno aktuelna in se loči kakor dan in
noč od brošur enodnevnic ki sta jih rodili strast in pohlepnost vsled potuhe uspehov na bojnem polju. Knjigo preveva skozin-skoz moderno mišljenje, ki je postalo še le po vojni »policijsko dovoljeno«, mišljenje, ki zahteva, da se postavi nova Evropa na solidnejše in trajnejše temelje, nega sta sila in vojna sreča.
Kot praktičen politik — knjigo je napisal Wendel kot državni poslanec v Berlinu se pisatelj ni omejil morebiti na teoretična razmišljanja, ampak je stavil tudi konkretne predloge za mir sporazuma, ki so se seveda zdeli takrat bolgarskim in drugim šovinistom »anahronizmi«: predlagal je, naj se slovanski del Macedoni:e razdeli med Srbijo in Bolgarijo tako, kakor sta se ti državi prostovoljno sami med seboj dogovorili v februarju 1. 1912, severni del Albanije naj pa pripade Srbiji. _ Kajti balk. vprašanje bo rešeno šele tedaj, kadar bodo balkanske države, med seboj trdno zvezane in brez vsakega povoda za novo vojno, tvorile novo velesilo v Evropi, ko se bodo definitivno rešile ne samo Turkov, ampak tudi — vmešavanje Evrope, ki jih hoče izkoriščati kot svojo kolonijo, in ko preneha biti takozvana samostojna Albanija »evropska prometna ovira« in okno skozi katero »lahko pomoli Evropa voak
čas ne samo nos v balkanske razmere, ampak tudi pest.«
Duh, ki preveva knjigo je desetkrat bolj krščanski, nego je bilo in je še dandanes pisanje o Balkanu v mnogih listih, ki trdijo, da presojajo politično življenje s krščanskega stališča. V vsakem bralcu, v katerem živi zavest bratstva in solidarnosti vsega človeštva, mora vzbuditi knjiga sočutje s prebivalstvom, ki tvori danes dobršen del naše države.
Krek je vedno trdil, da ima Avstrija to zgodovinsko nalogo, da kot prvoboriteljica križa proti polumesecu reši balkansko rajo turškega jarma. Kdor se skuša vglobiti v razmere na Balkanu pred svetovno vojno, temu postane tudi jasno, zakaj je Bog ob času, ko je po Krekovih besedah »cesarje vagal«, izpljunil Avstrijo iz ust: ne glede na v nebo vpijoče razmere na Turškem je s svojo politiko pomagala vzdrževati turško nadvlado nad »rajo« in je bila tako so-kriva vse prelite krvi. Če je mogoče zakriviti v politiki zločin v pravem pomenu besede, je bila politika Evrope proti Balkanu v preteklosti zločin, ld se je krvavo maščeval nad svojimi očeti.
V nastopnem podamo iz knjige zanimivosti, ki zaslužijo, da postanejo zn-^ne tudi širšim krogom občinstva. (Dalje.)
kratski tovariš — najbrže vedno spretni kro;ač Nace. Za nas je stvar končana. Svet naj sodi: »Kdo nesramno laže«,
—	Tujci izgnani iz Belgrada. Belgrajska mestna uprava je z ozirom na poslednje dogodke pričela izganjati iz mesta vse one osebe, ki so se priselile po 1. januarju 1919 in ki nimajo posebnega dovoljenja, da bivajo v Belgradu. Včeraj so samo v enem mestnem delu izsledeli 190 oseb, ki niso imele pravice bivati v Belgradu.
—	Enoten odvetniški zakon. V Belgradu se bo vršilo meseca avgusta zborovanje odvetnikov iz vse države, na katerem se bo razpravljalo o načrtu enotnega novega zakona o odvetnikih.
—	Pomanjkanje obrtnih mojstrov v Macedoniji. Vsled dolgoletnega turškega gospodstva, ponovnih vojnih vinarjev in nemirov je prebivalstvo Macedonije v kul-turno-gospodarskem oziru zelo zaostalo za ostalimi pokrajinami naše kraljevine. Naša vlada hoče po možnosti storiti vse, da se odpornore dosedanjim nedostatkom, Občuti se zlasti velika potreba mojstrov za izdelovanje lesenih viil, grabelj, držajev za lopate, sekire itd. Pridne roke bi imt1.e na našem jugu bogat zaslužek in bi mnogo pripomogle k gospodarski povzaigi tega pri-rodno bogatega a kulturno zaostalega dela naše domovine. Mojstri, ki bi bili pripravljeni iti za stalno ali začasno v Mace-donijo, naj naznanijo na ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni sprejeti ponudbo centralne vlade.
—	Železniška vest. Dne 10. t. m. se otvori železniška zveza med Belgradom in Budimpešto. Vozil bo vlak, ki je bil dosedaj v prometu med Budimpešto m Subotico.
—	Razpis zdravniške in praktikantskc službo. Zdravstveni odsek v Ljubljani razpisuje v »Uradnem listu« mesto okrožnega zdravnika v st, Vidu nad Ljubljano in 2 mesti računskih prakti-kantov pri zdravstvenem odseku.
—	Nekaj o korupciji pri komisiji za stvarno demobilizacijo. Mnogo vpitja je bilo svojčas posebno v »Jutru« nad »korupcijo« pri stvarni demobilizaciji, danes pa so gospodje kar utihnili. Kaj pa je z obetanimi preiskavami proti tedanjemu predsedniku Ogrinu! Ali ni bil to le volilni manever »Jutrovcev«? Kako vzorno se gospodari sedaj pod vodstvom vladnega komisarja dr. Rutarja. je tudi zanimivo in se zlasti vidi iz naslednjega slučaja: JJo-bro bi bilo zaslediti kaj nepravilnega proti bivšemu predsedniku, drugače je prevelika blamaža. Evo ti, treba je dobiti sokrivcev biti pa mora seveda klerikalec. Dobili'so ga v osebi g. Fr. Pršarja, bivšega župana na Vrhniki. Dobil se je dober Vrh-ničan, ki naznani o ogromnem blagu, ki da ga g. Pršar poseduje, oziroma da ga je na nepravilen način pridobil. G. Pršar je namreč večkrat javil stvarni demobilizaciji, da se nahaja tam nekje v podlipskih grapah stroj z zračnim pritiskom za vrtanje min, ker je bivša avstrijska oblast tu iskala premog. Stroja je bilo vsak dan manj in se je g, Ogrin, bivši predsednik komisije, pogodil z g. Pršarjem, da naj on ostanke stroja pripelje na svoj dom v shrambo ter se ob priliki oceni, ker je g. Pršar bil kupec To se je vse zgodilo, skelet stroja se je cenil sporazumno z inženerjem Puren-škom na 4500 K, vpoštevajoč stroške pre-vožnje. Pri stroju pa je bila tudi stara spiralna cev v dolgosti okrog 11 m, ki pa v nakaznici ni specificirana, ker je pač spadala gotovo k stroju. Komisija se zdaj z dvema uslužbencema pripelje na Vrhniko stvar preiskavati. Stroški te prve inšpekcijske vožnje so znašali: Vožnja z avto vsaj K 800, dijete dvakrat po 140 K znaša 280 kron, skupaj 1080 kron. Tega pa še ni bilo zadosti. Odredila se je druga komisija, predsednik vladni komisar dr. Rutar, izvedenca inž. Purenšek in inž. Gulič. Uspeh je bil ta: Dr. Rutar izjavi: Ogrin ni bil opravičen stroja ceniti, inženir Gulič pravi: spiralna cev je vredna 50 K meter, inž. Purenšek pa: spiralna cev je vredna 100 K meter. Stroški: avto 800 kron, dijete 3 krat po 140 K znaša 420 K, vsega skupaj 1220 kron. Vsega skupaj staneta danes obe komisiji za to cev K 2300! Omeniti je še, da je stvarna demobilizacija prodajala nove spiralne cevi tedaj po 250 K meter! Iz celega zgornega slučaja se -vidi, kdo uganja korupcijo.
—	Izvleček iz voznega reda, kakršnega je v zadnjih tednih že večkrat priobčil »Slovenec« ponatiskuje današnji »Slov. Narode, ker ve, da bo s tem prav dobro ustregel svojim naročnikom. Pripetila se mu je samo mala nezgodica, da je povratek večernega vlaka iz Novega mesta določil na 30.20, kar je pač precej pozno.
—	Protestni shod najemnikov-trgov-cev v Sarajevu. Včeraj popoldne je bil protestni shod trgovcev najemnikov proti povišani najemnine za trgovske lokale. Shod je sklenil, da se zahteva od vlade zaščita, da bi se dovolilo največ 6—8 kratno povišanje predvojne najemnine, le v izrednih primerih pa 10 kratno.
—	Dunaj izumira. Po uradni statistiki je število prebivalstva na Dunaju v času od 1. 1910. do 1921. padlo na 10%.
—	Rogaška Slatina. Koncem meseca julija priredita tukaj solista ljubljanske opere gdč. Vilma Thierijeva in g. Leorold Ko-
vač koncert. Na programu, ki se bo pravočasno objavil, so poleg slovenskih pesmi tudi arije iz raznih oper. Za koncert vlada med gosli veliko zanimanje, (k)
—	Časnikarska vest. Urednik velesrb-ske »Srbske Zore« v Sarajevu Čokoriloje izdajanje svojega lista premestil v Belgrad, ker mu je v zadnjem času naklada tako padla, da je imel velike izgube.
—	Več mladenk iz Mežiške doline bi se rado izučilo za šivilje, modistinje ali prodajalke. Ker so revnih staršev, bi jih morali sprejeti le obrtniki(ce), ki bi jim lahko dali celo oskrbo. Da se pomaga tom deklicam in se jih vzgoji obenem tudi narodno, se prosi zadostnega odziva tej prošnji. Tozadevna vprašanja naj se pošiljajo na upravo lista pod: »Učenke iz Mežiško doline« 2447.
—	Premeščen je bil na lastno prošnjo iz Zabukovca pri Celju v Mostar rudarski inženjer Ivan Krulj in je bil tem potom imenovan nadkomisarjem v VIIL činov-nem razredu.
—	Iz Letnice v Črni gori se nam poroča: Župnija obsega tri občine. Iz ene v drugo je bilo treba imeti legitimacijo. Župnik je še ni imel; tu ga pokličejo k bolniku, da mu d& čimprej poslednje olje. Ker je pa brez legitimacije, ga aretirajo in zapro; 30 dni je bil zaprt med ušmi. Radi iste stvari so zaprli pred dvema mesecema zopet nekega duhovnika. Že eno leto so v nekem kraju zaprti trije duhovniki zaradi policijskih stvari, pa so šele zadnje dni začeli razpravo!
—	Aretacije mladih komunistov v Zagrebu. Zagrebška policija je te dni aretirala 12 mladeničev starih od 16—17 let, ker so med mladino razširjali litografirani list »Mlada garda«. Od tega lista je izšlo dosedaj 6 številk.
—	V Križevriički cerkvi bo v ponedeljek zjutraj ob 6 .uri sv. zadušna maša po umrlem članu Moške Marijine družbe Fran Sladiču.
—	Društvene izkaze naj izobraževalna društva nemudoma točno izpolnjena vrnejo S. K. S. Z. v Ljubljani. Tudi v tem oziru je red nujno potreben!
—; Vpokojcni častniki. Novosprejeti aktivni častniki naše vojske, ki so počenši z 20. januarjem t. 1. bili upokojeni, naj v lsatnem interesu takej pošljejo svoje natančne naslove pod šifro »Uvercnje 1921« na upravo lista.
—	Zopctna otvoritev poštne nabiralnice Raz-bor. Dno 15. julija 1921 se zopet otvori v Razboru (občina Loka pri Zidanem mostu) postna nabiral-nica z uradnim nazivom Razbor. Nabiralnica spada v okraj postnega urada Loka pri Zidanem mostu, kateremu ie tudi podrejena. Zvezo bo imela po trikrat na teden, in sicer ob torkih, Četrtkih in sobotah po slu poštno nabiralnice Razbor s prej imenovanim poštnim uradom. V okoliš nabiralnice spa-dajo ti-le kraji in selišea: Razbor, Lisce, Okroglice, 1 olje, Cirje, Pogorica, Križ, Podvine, Poljana, Don-gart, Jelša, Zdole, Orehovec, Predole, Žarke, Ca-grac, Sele in Sv. Jošt.
lj Rojstni dan kralja Petra. Dne 12. t. m. praznuje naša država rojstni dan svojega kralja Petra I. kot državni praznik. Tudi ljubljanski trgovci se pridružujemo temu slavlju. Zato odreja načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani, da imajo vsi njegovi člani na ta dan trgovine zaprte. Razobesijo naj se tudi narodne in državne zastave.
lj Poziv. Vse hišne posestnike vabim, da v torek, dne 12. julija, na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I., okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — Županov namestnik: dr. Zamik 1. r.
lj Važno za rezervno oficirjo. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, naj se udeležijo slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi sv Nikolaja na državni praznik rojstnega dne Ni. Vel kralja Petra I. dne 12. julija ob 10. url.
lj Vzorno mestno gospodarstvo. Mestni magistrat ima uslužbenih pri stavbenem uradu celo vrsto inženjerjev, Eden med njimi tudi prav pridno nadzoruje svoje privatno podjetje. Tu in tam bi pa lahko malo pogledal, kako delavci ceste pometajo v poznih dopoldanskih urah pri največjem vrvenju pasantov. Dvigujejo cele oblake prahu, eden pa nosi iz privatnih hiš vodo, da bi se ta grozni prah sesedel. Oni pa, ki šfcropijo ulice, nimajo nobenega kontakta s pometači; vse v. najlepšem redu! Kako pridejo privatniki do tega. da mesto rabi njih vodo? Saj jo ima magistrat itak preveč, ko iz velikega hidranta na trgu Tabor teče kar celo popoldne voda iz mestnega vodovoda, to seveda za ureditev sokolskega telovadišča. Lepo delate g. »vladni komisar« dr. Zarnik,
lj Zanemarjena mladina. Za dva žalostna slučaja gre. Oče je umrl, fanta imata mačeho, katera skrbi za fanta, navrh je 78 letni stric fantov. Starejši France je šel v štacuno, tam je kradel. Mačeha ga je precej vzela domov, toda France je pričel k tatvini zavajati še mlajšega brata Jožeta, Mačeha podnevi dela; fanta je dala pod nadzorstvo, toda tam je ukradel 690 kron. katere je vrnil, Pozvcdovalo je sodišče. Fanta sta bila nekaj časa pridna, ko je pa mačeha zbolela, sta kradla na Gradu. — Fanta sta pa zapeljala k tatvini 3e dva druga fantička, od katerih je eden 8 in drugi 5 let stari — Tretja cvetka: Fant je star 14 let. Oče ga ne more krotiti. Trikrat je že ušel od doma, ker ga je
oče kaznoval. V šoli si je kar sam izposlo-val izpustnico.
lj Danes popoldne vsi v Šiško, kjer priredi ljubljansko orlovsko okrožje svojo javno telovadbo, združeno z veselico na prostorih »Reininghausa«; začetek točno ob 3. uri popoldneč Igra salezijanska godba. Vabljeni so vsi prijatelji orlovstva. (k) lj Ženski kongres. Vse ženske organizacije, vsi odbori in vsi odseki imajo v ponedeljek, 11. t, m. ob 17. uri važno sejo za ženski kongres v Ljubljani v posvetovalnici na magistratu. Prosi se udeležbe članic vsih organizacij polnoštevilno. (K) lj Šentpctcrsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 17. t. m. skupni izlet na Kum. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 5.18 do Trbovelj, od koder imamo še približno 3 ure hoda. Na Kumu bo sv. maša, potem obrd, po obedu litanije, nato prosta zabava. Za prehrano skrbi vsak sam, pijača bo pa na razpolago. V Ljubljano se vrnemo z večernim vlakom ob 9.40, — Južna železnica nam je znižala vožnjo za polovico, tako da stane vožnja do Trbovelj in nazaj samo 28 K. Izkaznice za znižano vožnjo se dobe pri gdč. Urški Strahovi. Sv. Petra cesta 77 vsak dan in pa v društveni sobi danes od 10. do 12. ure dop. V slučaju neugodnega vremena se preloži izlet na 24. t. m.
lj Šontpetersko prosvetno društTo ima v ponedeljek, dne 11. t. m, ob 8. uri zvečer odborovo sejo.	(k)
lj Mostna zastavljalnica ima tomesečno dražbo dno 14. julija 1921 ob 3. uri popoldne.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo ima sejo v ponedeljek, 11. julija ob 8. uri zvečer. Gotovo vsi!
lj Matura na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Pri letošnji prvi maturi, ki se je vršila v dneh 1. in 2. julija na višji strojni šoli tega zavoda, so dobili naslednji absolventje 4. letnika zrelostna izpričevala (razprto tiskani z odliko): Arko Auton, Brumat Julijan, Cuderman Janko, Čermak Ferdo, Ličen Dimitrij, Mozetič Milan, Nedeljko Maks, Pečar Mirko, Pibemik Franc, Poljšak Anton, Pre-mru Stanko, Pretnar Jakob, P u p p i s Ivan, Reisner Anton, Slanovic Teodor, Šauli Franc, Šenk Ivan, šušteršič Ivan, Tur k Ludovik, Vrbič Iva:i.
lj Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršile maturo pod predsedstvom v. šol. nadzornika Jos. \Vestra od 1. do 6. julija. Od 53 priglašenih kandidatk bodo ponavljale izpit čez eno leto dve, črez dva meseca štiri gojenke, 17 je od-ličnjakinj. Odliko so dobile: Bizjak Mar., Brand-stetter Mar., Cirman Ana, Dolenc Poldka, GradiSar Marta, Hočevar Rezika, Kune Iva, Kunstl Ei-tia, Lobe Tončka, Ložar Mar., Pormo Jožica, Rakovec Iva, Rus Lojzka, Skerjanec Lea, Šorli Cilka, Uril Mira in ValenčiS Milica. Aprobirane so bile sledeče kandidatke: Dežman Jelica, Dolničar Zora, Faganel Leopoldina, Frank Majda, Gorazd Maša, Hočevar Irena, Horvat Staša, Ilrovat Valči, Jesih Ivana, Kalan Ludovika, Lovšin Francka, Perko Marija, Pipan Justina, Plvk Francka, Podboj Anka, Rosina Milena, Rupnik Bogdana, Uhlif Marenka, Vrhovec Šiha, 2agar Marica. Hospitantke in privatistke so vse prestale zrelostni izpit: Artel Marija, Klovnr Sonja, Kunstler Eluža, Podboj Elza, Podboj Draga, Zrimec Berta, Bizovičar Leopoldina, Trefalt Vida, Ilitzl Ana in Smole Frančiška.
lj Ukradene cvetlice. Z vrta gospe Elizabete Gajerjeve je bilo ponoči pokradeno mnogo vrtnic in nageljnov v vrednosti 250 kron.
lj Dežnik, svilnat z železno palico, je vzela včeraj na Pogačsrjevem trgu pri stojnici neka dama. Ker jo prodajalka pozna, se prosi, da ga odda na policijskem ravnateljstvu.
8Ca$©Ssški cestnik,
c Jezuitska kapela. Danes, na praznik sv. Cirila in Metoda, zvečer ob 7, uri pro-poved in litanije. Predmet propovedi: Naš centralizem.
(JčSfeSIs&i vestnik.
Slomškova iveza. Obveščamo tem potom člane Slomškove zveze, da se vrši dne 12. t. m. v Zagrebu v kat. Kazini, Kaptol 27, glavna skupščina Hrvat, kat. učiteljskih društev. Pred zborovanjem ob 8. uri sv. maša v cerkvi oo. frančiškanov, Kaptol 9. Ob 9. uri pričetek zborovanja. Vabimo tudi člaue in članice Slomškove zveze, da pohite ta dan v kraljevi Zagreb. Informacije radi prenočišč dobile pri Hrv. Kat. Nar. Savezu, Kaptol 27, dvorišče. — Dne 16. t. m. izlet in zborovanje na Zaplazu. Izstop na postaji Velika Loka. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 34 minut, iz Novega mesta ob 5. uri 41 minut. Prijave za skupno kobilo sprejema nadučitelj Janko Polak v Št. Vidu pri Stični. Na ta izlet opozarjamo zlasti Gorenjce, ki se jim nudi prav lepa prilika, da si ogledajo tudi Dolenjsko.
Orlovski vestnik.
Ljubljansko orlovsko okrožje priredi svojo javno telovadba in veselico na prostoru »Reinig-hausat. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo letnega telovadišča, vas vse vabimo, da telovadbo v obilnem številu po-setite._(k)
$fal©r$ke novice.
š Novo slovensko podjetje v Mariboru. V Mariboru se je ustanovila tvornica za izdelovanje ogledal in kristalnega stekla z imenom »Kristal«, d. d. z o. z. To je prvo in edino večje podjetje te stroke v Jugoslaviji.
š Pirkcrjevo trgovino prevzame nem-ško-avstrijska tvrdka Preis.
š Zadnji živinski semenj v Mariboru je bil jako dobro obiskan.
š Elitni ples prirede dne 12. t. m. častniki mariborske garnizijo. Predpisana toaleta: Frak ali smoking, za dame >soire«. Živimo zopet v stari dobil
DljaSki vestnik.
d Tovariši! Tovarišice! Storite takoj svojo dolžnost in se nemudoma prijavite na počitniško zborovanje in socialni tečaj, pri Sv. Joštu. Ne otežkujte osrednjemu odboru dela s tem, da se boste prijavljali še le tik pred zborovanjem. Za take zamudni- j ke ne bo ne hrane ne stanovanja. — Predsednik SDZ.
d Tovarišem Kamniške podružnice. Vse tovariše akademike, bogoslovce in srednješolce vabim na važen prijateljski
sestanek, ki se vrši dne 13. julija v društve« nem domu v Domžalah ob 13. uri (po pri« hodu vlaka iz Kamnika). Ker je na pro« gramu v prvi vrsti razgovor o našem počitniškemu delu, je navzočnost vseh tovarišev nujna, zato ponovno vabim in prosim tovariše, da se sestanka sigurno udeleže. — M. B., predsednik.
d Tovarišico! V sredo ob 17. uri se vrši v pisarni SKSZ v II. nadstropju Ljudskega doma v Ljubljani sestanek vseh članic ženskih organizacij (Zvezda, Jadra, Svit, Brstje, Žarki), ki se nahajajo v Ljubljani ozir, bližnji okolici. Pozivam tovarišice, da se ga radi važnosti polnoštevilno udeleže. «-« Predsednik SDZ.
d Litijska podružnica SDZ vabi na prvt redni občni zbor, ki se vrši v zadružnem lokalu v Zagorju ob Savi dne 16. julija 1921 ob 8. uri 30 min. dopoldan (po prihodu vlaka iz Ljubljane). Na sporedu sta dva predavanji načelne vsebine, nato pa občni zbor z običajnim sporedom. Tovariši! Občni zbor je za vse obvezen, zato ne izosta« jajte! Isto velja za tovarišice. Vsi in vsa one, ki so člani in članice katoliških dijaških organizacij, pa formalno še niso naznanili vstopa v podružnico, vabim, da se sestanka istotako udeleže. Bog živil —< Predsednik podružnice.
pr Glasbena Matica opozarja svojei člane na redni občni zbor, ki se vrši m ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečen v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Radi važnosti — spremembe društvenih pravil — vabi na obilno udeležbo odbor.,
(K)
pr »Mladika«, Vsebina 12. številke} Leposlovni članki: Vampir (dr. Detela), Otroške sanje (J. Bandaž). Kralj Matjaž (J. Ribičič). — Poučni članki: Soča voda ... (Dr. J. Lovrenčič). Življenja laž in resnica (J. Jorgensen). — Pesmi: Noč v stepi (I. Matelič). Iz cikla »Razpoloženja«. (J. Samec). Rdeče lilije (H. Hebat). Za naše malčke. Kralj Matjaž (V. Jcrajeva). — Iz naše književnosti. — To in ono, — »Mladika« izhaja dvakrat na mesec in stane celoletno 20 lir. Naroča se v prodajalni Nove Založbe, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Tu se dobivajo tudi posamezne številke. Toplo priporočamo.
Turastika in šport.
Lahka atletika in ženski rokomet. Danes ob
i,i,^nnStxVr2e. *?a ,)ro3toru IliriJ'e pi-ve letošnje lauko-atleticne tekme in rokometni matek med damsluma skupinama Ilirije in Jadrana Na laliko-atletienem programu je tek na 100 m. 400 m 1500 m, štafeta 4X100 m, metanje diska in krogle,
VJn, d,a,ljav0, tcs vrvi tcr damska štafeta 4 X 70 m. Lahkoatletične tekme so iz lanskega športnega tedna v spominu kot zelo zanimive Privlačile so publiko že lani in bodo vplivale trotovo tudi letos. Tekem se udeleži v 12 razpisanih konkurencah skupno 82 tekmovalcev Meetintr ie priprava na proslavo desetletnice S. K. lliriia ki se bo vršila 13 14. irt 15. avgusta ter na Spo'rtni teden 1921, ki bo od 10. do 18. septembra. Enak namen ima tud: damska rokometna tekma med Ilirijo in Jadranom, ki bo gotovo najprivlačneiša toč-
V°,dstV0 meeti"f?a poživlja tekmovalce, naj bodo najkasneje ob tri četrt na 17 uro na tekmovalnem prostoru. Sodniki se zberejo do pol 17. ure. Občinstvo naj zasede prostore na severni strani prostora ob tekališču na 100 m Bla. gajna so otvori ob pol 17. uri.
Lahkoatlctični meoting S. K. Ilirija se vrši v nedeljo 10 t m. Pričetek ob 17. uri. Meetinga se morejo udeležiti člani vseh klubov Slovenijo Pro-gram: 1 Tek na 100 m. 2. Skok v daljavo' z zale-• 3. Metanje krogle. 4. Finale na 100 m 5 Tek na loOC m. 6. Skok v višino z zaletom. 7. Skok v daljavo z mesta. 8 Tek na 400 m. 9. Metanje diska
fota4 VlOO m Ska Stafeta 4 X 70 m- 12- Sta-
Ženska rokometna tekma se vrši v nedelio dne 10 t. m. na prostoru Ilirije med 3. in 4. točko lahkoatletičnega programa.
MINISTRI NA POČITNICAH. Belgrad 9. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Pasič bo odpotoval v kratkem s svojim tajnikom v Karlove vare na Če-
v Slovenijo M' ^^ Pdde "a zdravljenje
ČEŠKI SOCIALISTI PROTI KOMUNISTOM.
, x.fraŽa> 9. julija. (Izv.) Vodstvo komunistične stranke je pozvalo delavstvo, da dne 12. julija uprizori demonstrativno stav^ ko za amnestijo političnih zločincev in komunističnih žrtev. Češki socialisti desni* čarji in centrala strokovnih organizacij sta z ozirom na to izdali na delavstvo proglas da se te stavke ne udeleži, Tudi vodstvo nemške socialno-demokratske stranke po, živa svoje organizirane člane, da nai ta aan delajo.
ITALIJANSKA VLADA. Rim, 9. julija, (Izv.) Zasedanje italijanskega parlamenta prične zopet 18. ju^ lija. Na prvi seji je na dnevnem redu izjava vlade.
POIZKUŠEN ATENTAT NA GIOLITTIJA, Milan, 9. julija. (Izv.) Na ministra Gi-olittija je bil nameravan atentat, ki ga pa jelivornsk policija še pravočasno preprečila. Na progi Rim—Genua, po kateri bi se moral peljati bivši min, predsednik, so našli dve veliki bombi in več ekrazitnih nabojev. Atentatorji so pobegnili in se policiji še ni posrečilo, da oi jih dobila v svoje roke.
t
Gospodarstvo.
KURZI V PROSTEM PROMETU.
Zagreb, 9. julija. (Izv.) V prosem pro-rrietu notirajo danes: Berlin 203.25—203.75, Praga 203.75, Dunaj 20.70—20.75, Pariz 12.16, London 565, Italija je padla od 740 na 735, Ne\v-York in dolarji so zelo čvrsti.
New-York 153, dolarji 148.50.
• » »
g Problem odpisa vojnih dolgov osiromašenim kontinentalnim državam se v Ameriki in na Angleškem vedno bolj resno študira, ker je v prvih petih mesecih t. 1. vsled visoke valute izvoz v obeh deželah silno padel. Pred kratkim je Mr. Edgar Crammond imel v Londonu predavanje, v katerem je izvajal, da osiromašena Evropa nikakor ne more plačevati Ameriki cbresti vojnih dolgov, ki znašajo približno 200 funtov šterlingov na leto. Storiti bi to morala v fabrikatih, ki jih pa Združene države ne potrebujejo. Amerika naj bi torej evropskim državam, razen Angleški, dolgove odpustila, le Angleška bi jih mogla izplačati v dveh ali treh generacijah. Ravnotako naj bi Velika Britanija odpisala vojna posojila raznim en-tentnim državam. Tako bi se oddahnila posebno Francoska, ki vsled lastnih velikih dolgov mora pač zaenkrat zahtevati od Nemčije veliko odškodnino, ki bi se pa lahko zelo zmanjšala, če bi se Franciji lastni dolgovi odpisali. Mr. Crammond poudarja, da bi Nemčija mogla plačevati edinole s fabrikati, toda producirati bi morala v taki meri da bi krila 40% svetovnega konsuma — mesto 10 % kot pred vojno —, kar bi pa pomenilo tako hudo konkurenco za Angleško, da bi slednja sploh ne mogla izhajati. Vzpostava ozir. oživitev angleške trgovine in industrije je
po njegovem mnenju mogoča le, če se gospodarski položaj Nemčije izdatno izboljša. Iz tega predavanja se že vidijo obrisi evenluelnega angleško-nemškega sporazuma, kar je pravzaprav proti intenci-jam angl. min. predsednika Lloyd Geor-gea, ki jc kot znano 1. 1918. dobil volitve na skrajno šovinističnem programu, ki pa kljub temu zna plašč obračati po vetru.
g 81 letnica Cunard linije. Znana angleška paroplovna družba Cunard Line je 4. julija praznovala 81 letnico svojega obstanka. Ob ustanovitvi 1. 1840. je imela štiri ladje, vsebujoče 4600 ton, danes jih pa ima 109 s preko 1 milijon tonami. Med temi so znane »Mauretania« (31.000 ton), »Aquitania« (46.000 ton) in »Berengaria« (52.000 ton), največji v prometu se nahajajoči parnik na svetu, ki ima prostora za 3000 pasažirjev ter ima na krovu skoraj 1000 uslužbencev.
g Prepoved izvoza žita iz Madžarske? Kakor doznava Madžarski dopisni urad, namerava madžarska vlada v pravkar pri-čenjajočem se gospodarskem letu prepovedati izvoz žita in moke. Preobilica žita se da ugotoviti šele po natančni določitvi uspehov žetve. Ako bi preostajalo kaj žita in moke, bi si vlada izvoz pridržala sama.
g Zadeva kitajske banke. Preden je francoska zbornica 8, t. m. došla do tega, da določi dan za razpravo o interpelaciji glede Banque industrielle de Chine, je zahteval ministrski predsednik Briand odgo-ditev debate, poudarjajoč, da je vlada uvedla pogajanja, da se vzdrži to podjetje, ki je bilo koristno in ki bo še bolj koristno. Javna debata bi mogla ovirati njegova prizadevanja. Naposled so, s 358 proti 207 glasovom sklenili, odgoditi razpravo o interpelaciji.
g Bankirski train do luxe. Da se ameriškim bankam vobče še vedno dokaj dobro godi, se razvidi iz poročila ki ga pošilja newyorški Reuterjev
korespondent v Evropo. Pravi namreč, da bodo ameriški bankirji imeli začetkom oktobra redni letni sestanek v mestu Los Angeies v Kaliforniji. Zastopniki iz vzhodnega dela Združenih držav, bodo potovali na zapad v posebnem vlaku »Ban-kers Specialr, ki bo zelo luksuriozno opremljen in bo imel kopalnice, brivnice, kadilne, jedilne, opazovalne in drug especialne vozove. Potovanje na dolgo razdalje ie v Ameriki celo za preproste ljudi veliko prijetnejše, ker jo razen posebnih vozov pravzaprav le en sam razred, namreč prvi, ter tako vsakdo dobi priliko sedeti na žametastih blazinah. —
g Cene na Angleškem, Znani list »Financial Times; priobčuje. 1. julija indeksne številke za različne vrste blaga in potrebščin, kot so stale na Angleškem tekom zaporednih mesecev lanskega in letošnjega leta. Povprečne cene leta 1920 služijo za bazo ter so označene s 100. Indeksne številke (v primeri s 100 za celo leto 1920) za cerealije so bile zadnjega januarja 85.5, ravno minulega junija pa 71.2, padec je bil torej v šestih mesecih za okoli 30 odstotkov. Za meso januarja 1921: 94.2, junija 77.9, padec skoraj za 25 odstolkov. Druge jestvine, /inuarja 74 9, junija 65.4, torej okrog 35 odstotkov nižje kot lansko leto. Bombaž je padel od lanskega leta za dve tretjini ter je v januarju t. 1. stal na 43.7, v juniju pa le na 34.8. Druge itekstilije so januarja notirale 64.(5, junija pa 49.6, v primeri z lanskim letom so torej padle za polovico. Železo in jeklo je januarja notiralo 84.6, junija 75.3, padlo je torej za eno četrtino. Različno blago je stalo jan. na 60, juni.-a nt 48 6, padec od lanskega leta je torej znašal 50 odstotkov. Če se upoštevajo vsi predmeti, so cene na Angleškem do konca zadnjega junija v primeri s povprečnimi kvotacijami za celo lansko leto padle od 100 na 58.5, torej za več nego dve petini. Ob takih razmerah je pač naravno, da se medvojne in povojne plače ne morejo vzdržati.
Ugledno uredništvo I Z ozirom na notico »Zli duh straši po Ljubljani«;, ki je izšla v štev. 148 na tretji strani Vašega cenjenega lista od nedelje, Vas uljudno prosim, da na podlagi § 19. tiskovnega zakona priobčite naslednji popravek v eni prihodnjih številk na istem mestu in z istimi črkami:
1. Ni res, da sem se zopet pojavil v Ljubljani, da si v Jugoslaviji okrepčam svoje izmučene
" Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.	f
ude, res pa je, da v zadnjem času sploh nisem bival izven Jugoslavije.
2.	Ni res, da sem prišel po mastno plačo ali pokojnino ves sestradan iz Nemškega Gradca, res pa je, da sem prišel iz svojega vinogradniškega posestva v Ormožu, po nekatere vinogradniške potrebščine, ki jih rabini, ker vinograd sam obdelujem.
3.	Ni res, da sem vzgojil celo vrsto odpadnikov in zatiralcev naroda, da sem vodil desetletja protinarodno šolsko gonjo in zatiral najboljše šolnike ter premeščal revne učitelje, res pa je, da sem vselej služil državi po svoji najboljši vesti, kakor mi je veleval zakon, ki sem ga vsikdar spoštoval. Res je, da spoštujem Jugoslavijo ravno tako, kakor sem svojčas spoštoval Avstrijo in da se vestno pokoravam — upoštevaje spremenjene razmere — vseni jugoslovanskim zakonom in naredbam. Pripravljen sem, prevzeti za vsa svoja dejanja v pro-šlosti vso odgovornost nase in poživljam pisca gori omonjenega članka, naj nemudoma potom sodno tožbe dokaže, v katerih konkretnih slučajih sem »oškodoval marsikaterega reveža za podporo« ali kdaj sem si dal nakazati neupravičeno kako vsoto iz učiteljske podporne zaloge.
Z odličnim spoštovanjem Dvorni svetnik Oskar vitez Kaltenegger.
r"arolaite ,Slovsr?.saal
Mefeorologično poročilo.
Ljubljana 308 m n, m. vlš.
Pisntiis mizfl
s stolom (iz orehovega lesa), omara za orožie in salonska garnitura se radi selitve proda. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 24«1._
za eno sobo na Karlovski cesti štev. 14.
Proda se
opravil
psrGo(,dv? si^vlie^porceSi^jRS
se Trnovska ulica št. 25. Ljubljana.
Dndfl Cf!" Wertheim-blagajna, miza za riUUD jedilnico, salonska oprava, stroj za elektriziranje od 3—6 na Hes-Ijevi cesti 12/1. n. levo.
vljudno naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz SEVNICE v
CELJE, AleKsondrovo poprej Kolodvorska ulica šiev. 4.
Lepa
naprodaj, Gradaška ul. 12, Ljubljana.
VeliKa izUlra oiroCjin vaziCkov dvo-Koies in šivalH siroiev po ceni:
F. Batjel, Ljubljana, Sterl trg št. 28.
Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovska cesta h.
koi prodajalka tf^SšSFiSsfc
išče slu?bo najrajše v kakšen konsum, ali v manufakturno trgovino, cla dobi še prakse in kjer bi lahko šivala. Ponudbe na upravo Slov. pori št. 2416.
Več piesftrtili pooiociS"
za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip jug, Himska cesta 16. Ljubljana.
Ugodno se proda: J^ESr, i
usnjem prevlečeni (Halbfotel) 6 plišastih' foteljev in kanape. Ogleda se lahko vsnk f dan od 11—2 ure pop. Naslov se izve vi v upravništvu pod štev. /385.	'
Sprsere čevljarski PomocnlK, r"J
tega in šivanega dela, za boljše novo J delo. Delo trajno plača od kosa. Anton Brocelj, Dunajska c. št. 6, v Ljubljani, j
Cas opazovan a	Hu runi t, to i' v mm	Turino-inorer v C	i-diurum diluronon v O	Nebo, vetrov:	1'auavinu v mm
8.,'7. 21 h	7391	20-2	23	obl. vzb.	
»./7. 7 h	741-0	19-2	1-9	obl. jvzh.	—
9. 7. 14 h	739-2	21-9	41	d. obl. jvzh.	
večja količina, dobre kakovosti ima naprodaj Fr. Weiss i sin, Donja Stnbica, Hrv. Zagorje.
2)vokolesa, šivalni stroji
otroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Cigaretni papir
Olleschau, flbadie, Aitesse, Club Osmann, Ottomann, Onnbor in stročnice Altesse nudi tvrdka Osvald Dobelc, Ljubljana, Sv. }akoba trg 9.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
IšSe trgovski potnik v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2 j34.
(jurčke), kupuje po najvišjih dnevnih cenah SerSak & Ko. Ljubljana, Kongresni trg 10.
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube našega nepozabnega nad vse ljubljenega soproga, predobrega očeta, sina in brata, gospoda
splitski, v vrečah, vedno svež po dnevnih cenah nudi družba Irapex, Ljubljana nasproti Mestnega dora.
Za podjetje, ki obsega gospodarstvo z lesno industrijo, dalje opekarno in
ekonomijo, se išče
ki mora biti vešč tudi poslom v pisarni ter občevanja z oblastmi. Prosto stanovanje 3 sob s kuhinjo in kurjavo. Službeno mesto je stalno. Navesti so minimalni mesečni zahtevki; brez teh se na ponudbo ne ozira. Ponudbe s podrobnimi osebnimi podatki in navedbo lastnega znanja je nasloviti na
Josip Lenarčič, Vrhnika.
se zahvaljujem vsem za izraženo sočustvovanje, za poklonjeno cvetje, si. pcv. društvu .Slavec" za pretresljivi žalostinki ln za časteče spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem tisočera hvala I
Globoko žalujoča soproga s silite in bCcrko.
če mogoče s posebnim vhodom v Ljubljani iSče ža stalno neka družba svojim nameščencem. — Ponudbe se prosijo pod »Stalno in dobro« na An. zav. DHAGO BESELJAK & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
oblastveno poverjeni stavbni Inženor
LJubljana,
HilUrjcv* ulica iL 7.
Speci),lao .tarbena p»d|et|e ra betoaake, žel.2obcton.ke ln »odna zgradba.
kupuje na vagone tovarna kož Krstinič i drug, Daru* ar, Slavonija.
Pošljite ponudbe.
dETIKR I
; Specijalist za pljučne bolezni dr. Pečnik zdravi in czciravi pogosto etiko 20 let kuJnje iz zdravilišča in iz prakse. Tu-berkulndiagnoza, fizikalično zdraviliščno zdravljen e. Točas z ičasno St. Jurij ob juž. žel. pri Celju.
T
(Holzstab-gewebe)
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana, Grcdaška ul. 22. Telefon 513.
atelje za slikanje in graribo gledaliških odrov. Žalna, p. Višnja-gora, Dol. Prospekti na zahtevo.
lahek po K 23 —, težak po K 21-50 za kg, franko skladišče, oddaja v vsaki množini AUT0REFERAT, Ljubljana, Dunajska costa 50.
I Hi (
I i-k a
dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg128. Sprejme se v popolno popravo, za eine.jlir.z ognjem in poniklanje: dvokolesa, otr. vozički, šiv. in re-zni stroji in deli. Meh. del. Karlovska c. 4.
po £8 K za 1 kilogram
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stolnici v Šolskem drevoredu Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici.
EI!@kiro£ehnl£na fievarna
družba z o. z.
Ljubljana, Ounajskac.75 |
izvršuje i
Transformatorje,
in motorje, stikalne naprave in aparate.
PfOPSlftVUA,:
vs3 vrsSe Elcktr. strojev in aparatov
Gsnsralno zasicpsivo
svetovne ivrdke
£i
imone
I. vrste r.a zaboje prodaja tvrdka
Emil Augužtin
Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
Tovarna elskiričnih kablov in električne žice.
VELIKA ZALOGA: Motorjev, kablov,
vrvice in izolirane sovi.
Tel. 142 n 230. Poštni predal Ul.
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno ia debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Marting. - Hidravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
Ljubljana,
Dunajska c. 20, tel. št. 470.
Maribor,
Jurčičeva ul. 9, tel. ši 133.
Beograd,
Knez Mihaj-lova ul. 3.
Prostovoljna lavna Ma premičnin.
Prostovoljna javna dražba premičnin se vrši v Škofji Loki štev. 26 dne 10 julija Družba se začne ob 10. uri dopoldan ter se nadaljuje do popoldne. Razprodajo se bo različno blago, kakor deželni pridelki, več vrst vinogradnih strojev, raznih automobilnih svetilk, zračnic ter krogljičnih ležišč, različnih koles za auto-mobile, jeklena vozna peresa, 1 gik, 1 voz, 1 dvokolnica, 2 zelena voza za v traovlni, vreC do 600, nov 100 1 Ceber, posode, 3 stiskalnice, 160 kg firneža, 100 oljnate barve, 1 sod firnežev nadomestek, 1 sod petrol. nafte, 2 sodca modre galice, več zabojev steklenic, 50 1 sllvovke, mnogo hišne oprave in perila, čevljev ter usnja, 31 novih škafov pleskanih i. t. d.
Nad.iljnc dneve se razprodaja prične ob 9. url in se nadaljuje do 5. ure
popoldan.	J(||>|J j„,ko> trgovec z deželnimi pridelki v Škofji Loki.