Sv. Oce z& mir. Na daa obiotnice svetovae vojskta ]e izdal sy. O6e Beaedikjt XV. v arčnih izrazyk sestavljoai poziv aa vse vcjskujoče so narode ia ajih vladarje, v katerem jih roti in prosi, aaj veadar že nii^slijo na mir. Poziv se glasi: Ko smo br^z aa^ega zasluženja bili poklicani, <la prevzamomo na apostolskem sddežu nasledstvo za skrajno mdlim pape-žem Pijem X., feat^remu je žalost nad ravaokar izbrahu}eno bratomorno evropsko vojsko skrajšala ajegovo sveto ia dobrotvorno živlrjtenje, sroo tudi mi z ozitom aa okrvaVl.jeaa bojii&ča: 6utili l>olest ofeeta, ki gleda svojo hišo, nazdeJ a a o i, a opustogeno po divji aeviihtt. Iu ko smo se z iieizrekljivo tiiga spominjaii aašia mladih sdaov., ki jia je bilo aa, tijsočfOi iijmorjenili, je naše od Kristasove lj ubezn i prešinjeno srce preeutUo vso britkost mater, predčasao udov^ISh žea In aeviest in vso aeutolažljivo bedo otrok, preraaa odtrgauib očetovskemn, vodstvu, Iz našega sofiastvovaaja s skrbmi brezštevilnia dražia ia iz pojmovanj.a dolžnosti našega v tea žalostnih fcasih posebno aujnSga ia prevažnega zvanjazamtrialjubezea, se nam je prekinalu rodil trden sklep, d a p o s v e t f m o. v s e s v o j e d elovanje in vso svojo mofi v to, dasprijazaimo vojskajoče se aarode, Da bonio to storili, slovesno obetamo 'O: d r e ^ © a i k a , ki je za oeno svoje krvi hotel rešiti vse ljudi. Saj so tudi aaše prve besede, katere smo kol; najvišji pastir izpregovorili vsem narodom in ajih vladarjem, veljaie m i r u i n 1 j u b e z' a 1. Toda aažega ljubezajive^a ia živega oponaaa, ki smo ga govoriii kot 060 3n pr(jateljv aiso posi a š a 1 i. To nas je Jx>lelo, a aaia ni zadušilo našega sklepa. Brez preneuanja smo so obrafiali do Vse-, dogočnega, v kojega rokah pofiivajo razum ia sroe državljano\r ia kraljev, ia ga prosilii, da koa. ča strašno klanje, la odredili smo, da so z aarai vro&e in ponižno molili vsi v&rniki, ter poskrbe. li, da so molitev spremljala dela kr&^.a,iisk© pokore. Daaes pa, na žalostno obletniico, ko je izbruhn.ila vojska, izvira iz našega srca ž e 1 j a , d a v o j s k a h i t r o p r e a e li a , g e b o 1 j g o r e č e, aašočevovski klie ješe glaaaeiši. Naj bi ta klio preglasil jStra&ni. hrup orožja m aaj bi dosegel pri njih milojge ia vzvišenejše mišljeiaj«. V imeau svetega Boga, naSega aebeškega »06eta ia Gospoda ia blagosliovlieae Jezusove krvi, ki je tekla za odrešenje Sioveštva, rotimo Vas, ki ^sled bo. žje Previdiiost: viadate aad vojjjkujočimi se aarodi, da končao ustavite s|rat§no morijo, ki že aad leto dni oaečastu^ Evropo. B r a t s k a krije, kisepreliva aa stfhem in na morju. Najlepše pokrajiae Evrope, tega zemeljskega vrta, &o posejano z mrliči in ra^aliaami. Kjer sta malo poprej delavnica ia poljsko delo marljivo a_ stvarjali ao\e vrednoto, tam groaovito gromijo topovi s svojim razdejaliiim aSinkom, ne prizanašajo ae vasem, dg mestom. Povsod prinašado oipustošenje in smrt. Vi nosito pred Bogoin in ljudtni grozno odgovor. tiost za mir in vojsbj. Cajte aašo proSnjo, ^ujteočetovskiglas uamesttiika večn-ega la aajvišjega Sodnika, katoremu hoste morali polagati račaa zai Vaša javna podvzetja kakor za Vaša zasebaa dejanja. Velika bogastva, s kateruni je Stva.rnik obiagodbril Vam izrofone dožele, Vam gotovo oraogofiujejo, da bi aadaljevali vojsko. Toda za kako oono? Na lo najl odgovarjajo oni tisoiii mladih ljudi, kojih življeajo im\ za dnevom ugaša na bojigčih, aaj odgovarjajo razvaline iolikih mest, vasi ia spomenikovj ki jih le postavila nabožaost in aadavienost prednikov. Ali no govorijo tud4 one britke solze, ki se protofiijo v iihih sobioali in ob altarjih, da je ceaa za vsakdanji boj \-©liksi, preveliica? Naj se ao refto, dabi se ne mogel s t r a š 8 n gjior poravfaati bre. z sile or o ž j a, Odstrani naj se sklop mcdsfibojaega uniftonj",- Pomisli naj se, da aarodi ne u -n r ] e3 o. Ce se narodi ponižu]e.:o ia zatirajo, tropetajo aosijo jarern, a se pripravljajo, da se ga znebijo in v •'o svrho izporoča rod rodii žalostno dedšMno sovraSL va in maSčevanja. Zakaj bi se torej že scdaj z aepristransko vestjo ne presojalo pravic \n neopravifcnih želj narodoA' ? Z a k a j b i g e posredao a 11 neposredao ae prifielaizmenjav, ati nj n e u j at, da bi so po možno^lpi ugodflo onim pra. vicam in bpravifienim žeijara m da bi tako koačalo strašno vojevaaje. To bi bUo postopanje, kakorSno se e vršilo tudi prei podonafcimi olcolnc(Ktnii. Blagioslovlj©a bodi tisti, ld,1 prvi il v i g n e o 1 j k i a o m 1 a d. i k o , k 1 p r v i nudi sovražnikudesnioos tem, da ponudi pamet-, ne mirovne pogoje. Ravnotežie v s\-etu ia blagonosen niir med narodi se maogo lažjc obdržj, ako so si aa. rodi med seboj dobrohotai, ako spoštuiejo drugega pravico in 6ast, kakor pa ako imajo množice oboroženih ljiidi in strahovite trdajav&ke pasQ\ne. Tg je naš klic po miru, kij prihaja na ta daa ^lasneii&e !z aaše daše. In vabimo vse prijatelje jnira aa svietii, naj nam podajo roko. da se pospeši konec vojske, kr. je v teku enjega leta spremenila oelo Evroi>o v veliko bojišče. Naj bi dal Jj&zus, Usmil.?eni, na posredovanje svojo žalostae Matere, da koae&ao po tako strašaem viharja prisije milo in žarao solnce iniru, podoba njegovega božjega obličja! Da bi že kma;. lu zadoaele zahvalae pesmi do najvišjega Darovalca vsega dobroga, ker so so za trajno spoprJiazaiie dr_ žave! Da bi aarodi v ljabezni pobratjeni zopet za6eii tekmovati v znanosti, nrnetnosti in industriji. In. ko zopet zavlada pravica, tedaj te na] narodi odločijo, ia njili sporov v bodoče ne bo ve8 odločeval me6, mai'vo?';, di so spori zaupa.jo m'n!0 in t^ez^o prevdarjeai pravi5aosti ia pravici, kao* bo aajlepša iu ua^sku vaejša osvojitev! Y srSnem zaupanja, da se bo s\"6t knialu razveselil) drevesa miru, donašajoSegiii tajco zaželjene sadovo, p o o" e 1 j a ] e m o a p o h t o l s k i b! 1 u gj o s{ov vsem oaim, ki tvorijr ;'-im izročeno skrivriostao čredo, in mi prosimo tudi feoga, da iste, kl ae [>rinadajo rimski cerklvi, zvreže z nami z vezmi popol•ie Ijubezni. R i m,, v Vatikaau, 28. julija 1915. Ben&dikt XV.