SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1651
Dirección y Administración: fn?.AT^ OESAE DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -_____Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ ar g. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 22 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1939 Núm. (štev.) 149 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv».
"In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje". V tem smislu bi morali napisati na uvodnem mestu. A kako naj tako zapišemo, če pa ni res. Miru na svetu ni in ljudje zadovoljni niso.
Morda bi bilo pravilneje zapisati: In vojno ljudem na zemlji, ki jo za vsako ceno hočejo. Tudi tako ni dosledno, kajti ljudstvo ni, ki hoče vojno. Kdo so torej?
O tem smo že zelo mnogo pisali v našem listu, vendar ne bo odveč, če se vprašanja ponovno dotaknemo.
Ljudje torej nočejo vojne. Niti Hitler niti Mussolini, tako sta že neštetokrat zatrdila sama, nočeta vojne. Katoliška cerkve tudi noče vojne, tako vsak papež zatrjuje in poziva vernike k molitvi za mir. V ta-kozvanih demokratičnih državah tudi nočejo vojne, a se morajo braniti. Nihče noče vojne, a jo vkljub temu ¿mame.
Ljudstvo noče vojne, a se fanatično kolje in pobija med sabo. Diktatorji nočejo vojne, a vseeno navdušujejo narod zanjo. Papež noče vojne in moli za mir, a vkljub temu cerkev blagoslavja topove in orožje ter vojake, ki gredo na morišče. Demokratične države nočejo vojne, a so še bolje pripravljene nanjo kakor druge. Le kako je mogoče, se sleherni vprašuje, da imamo vojne, če pa smo vsi proti. Diktatorji vsi po vrsti zatrjujejo, so za mir, seveda pod pogojem, ®e se da njihovim narodom pravico do življenja. Ker pa po njihovih nmenjih tega nočejo dati, je po naivni logiki treba zgrabiti za orožje. Narodi se ne branijo boriti za čast, ^vljenje in domovino.
Papež pravi: Samo v Kristusovem duhu je mogoč trajen mir na zemlji.
je v skladu z nauki Nazarenca, a cerkev sama se tega nauka ni nikoli držala in se ga tudi danes ne, kar smo zgoraj dokazali. So pa še drugi Primeri, ki govorijo proti.
Demokratične države. Ali so demokratične države, kakor imajo lep naziv, res demokratične? Niti naj-nianj ne. Vse je podvrženo interesom posameznikov. Narod sme biti zadovoljen, če ima delo in za istega slabo plačilo. Koliko jih je, ko niti tega nimajo.
Svet je v vseh ozirih tako zelo popačen, da je vojna med ljudstvi in narodi čisto naravna posledica. Nihče posameznikov ni tega kriv, a vsi skupaj smo krivi. Najbolj pa ®ni, ki nosijo odgovornost za usodo človeštva.
Več ideologij imamo, ki skušajo °bjeti vse človeštvo ter ga v bratstvu in miru voditi k napredku in blagostanju. Imamo na primer verske ideologije, izmed katerih nam je najbolj znana krščanska. Potem i-manio socialne ideologije, kakor de-olpacijo, socializem, komunizem, acizem in fašizem ter tudi še dru-«e- Danes se vrši boj več ali manj v krinko teh ideologij. Pod krin-0 pravimo, kajti resnično ozadje Vs?ga je drugo. Noben narod, ki si je nadel na vi-kot simbol to ali oni ideologijo, stoodstotno istoveten z njo. Vsak bod^k lahlio do neke meje razume, komunizem, socializem, demo-raticizem, nacizem, fašizem ali ka-rosibodi religijo. V vsakem člove-. ln narodu tudi brez dvoma je ne-n0 Vsakega, več ali manj. Nesmisel-se nar°di vsled tega de-se Jn koljejo med sabo, oziroma da pustijo pod to krinko zapeljati. Ovijamo: krinko, kajti v današ-
DRAMA NA MORJU
"ADMIRAL GRAF VON SPEE" POTOPLJEN V BLIŽINI MONTEVIDEA — URUGUAYSKE OBLASTI NISO HOTELE DATI DOVOLLJENJA, DA BI LADJO POPRAVILI IN PRIPRAVILI ZA BOJ — VSA POSADKA JE PRISPELA V BUENOS AIRES — COLUMBUS POTOPLJEN BLIZU OBREZ JA
ZDRUŽENIH DRŽAV — NEMCI SE MAŠČUJEJO
Prejšnji teden, kakor smo na kratko poročali, se je vršila krvava drama v ustju laplatske reke med Mon-tevideom in Buenos Airesom, med nemškim vojnim oklopnikom ter tremi angleškimi vojnimi ladjami. Nemic so imeli 36 mrtvih in 61 ranjenih, Angleži pa, kot se je pozneje izvedelo, 61 mrtvih in okrog sto ranjenih.
Nemški oklopnik "Admiral Graf Spee" se je močno poškodovan zatekel v Montevideo, od angleških pa je bil "Exeter" tudi močno poškodovan in se je komaj privlekel na Malvinske otoke, kjer imajo Angleži svojo pomorsko vojno bazo. Od tod so poslali nove vojne ladje, ki so zastražile odhod nemškega oklopni-ka.
"Admiral Graf Spee" je v Monte-videu najprej izpustil na svobodo angleške mornarje, ki jih je imel od potopljenih angleških trgovskih ladij. Potopil je skupno enajst ladij. Takoj nato pa je kapitan odločil pogreb ubitih mornarjev. Bili so to sami mladi fantje od 18 do 24 leta. Pogreba so se udeležili tudi 'Angleži, bivši vjetniki ter položili na grob svojih tovarišev, kot so sami dejali, lep venee rož. Mladi fantje so bili jMwlani boriti se za domovino ter so bili položeni v hladno zemljo daleč'
I od svoje domovine. Tako je sleherni ¡ mislil in sočustvoval, ne samo nemški mornarji, ki so svoje mrtve tovariše nesli k zadnjemu počitku na montevidejsko pokopališče.
Po ameriški nevtralni pogodbi, ne sme nobena tuja vojna ladja ostati več nego 24 ur v kateremkoli ameriškem pristanišču. "Graf Spee" pa je bil toliko poškodovan, da ni mogel takoj na morje ter se spustiti ponovno v boj z angleškimi vojnimi ladjami, ki so jih bili postavili sedem na prežo. Zato je prosil kapitan Langsdorff uruguajsko vlado, da bi smel ostati "Graf Spee" več časa ali vsaj en mesec v pristanišču, da se ga popravi. Uruguajska vlada pa tega ni dovolila ter je odločila da mora nemški oklopnik zapustiti montevidejsko pristanišče v nedeljo ob česti uri zvečer, ali pa mora o-stati interniran do konca vojne.
"Graf von Spee" je še pred šesto uro začel zapuščati montevidejsko pristanišče. Javnost je bila radovedna, kaj se bo zgodilo. Sem iz Brazila so plule razne vojne ladje angleške in francoske: francoski oklopnik "Dunkerque", angleški "Renown" in "Cumberland"; rušilci: "Hery", "Hevo", "Hostile" in nosilec letal "Ark Royal". Vse U edinice, če jih ni bilo morda še več/katerim je tre- -
nji vojni, in ne prej v nobeni, se ne gre za nobene vzvišene ideale, marveč zgolj za koristolovje.
Vojno ustvarja egoizem in pohlep.
Svet je za vse dovolj bogat, če kruh delil bi z bratom brat. A dokler bodo v Angliji in Franciji mislili, da smejo pod plaščem demokracije izkoriščati ves svet, bodo vedno imeli razne naciste in fašiste proti. In tudi zadnji so lahko gotovi, da ne bodo z nasiljem daleč prišli. Komunizem, ki je danes smatran kot najskrajnejša reakcija, so ustvarili lju dje pod težo sile in razmer. Izkoriščane mase si lahko nadene j o tudi drugo ime, a na stvari bi se ničesar ne spremenilo, če se ne skuša odpraviti vzrokov.
Mir ljudem na zemlji bo šele tedaj mogoč, ko bomo vsi dobre volje delali na to. Danes še ne delamo. Zato miru nimamo in dobre volje ne moremo biti.
ba prišteti še "Achillesa" in "Aja-xa", so hotele na vsak način preprečiti, da bi "Graf von Spee" pobegnil.
Kapitan Langsdorff je vedel kaj ga čaka na odprtem morju. Posvetoval se je z Berlinom, od koder je dobil povelje od Hitlerja, naj v skrajnem slučaju potopi ladjo. Sicer pa naj ukrene kapitan sam po svojem uvidevanju.
Kapitan je uvidel, da bi bilo s poškodovano ladjo proti veliki premoči francoskih in angleških ladij, naravnost blazno tvegati boj. Odločil se je barko potopiti.
Kakih deset kilometrov od Mon-tevidea se je "Graf von Spee" u-stavil. Dve uri na to pa so se slišale tri močne eksplozije; ogenj je švignil, dim je zakril mogočno ladjo, ki se je takoj pričela potapljati. Ker pa je morje na tem kraju plitvo ter je ladja izredno velika, ni popolno-
ma izginila pod vodo, marveč moli iz vode še precejšen del, kot strah in opomin človeških zablod.
Moštvo ladje pa je bilo že prej prepeljano -na nemško trgovsko ladjo "Tacoma" in še na tri druge manjše ladje, ki jih je najelo nemško poslaništvo, s katerih je opazovalo ob solnčnem zahodu usodo svoje oklopnice. Takoj po tem "pogrebu" so odplule ladje z mornarji proti Buesnos Airesu, kamor so dospele v ponedeljek nekaj pred poldnem. Izkrcale so 1039 mornarjev in častnikov, ki so jih argentinske oblasti nastanile v Hotelu de Inmigrantes, ki je vsem našim priseljencem dobro znan, saj so skoro vsi nekaj noči prenočili v njem.
Argentinske oblasti so odredile, da ostane častništvo v Buenos Airesu, ki se je moralo pod častno besedo zavezati, da se brez dovoljenja nikamor ne odstrani, moštvo pa bo poslano v notranjost dežele in ne kot ujetniki, marveč se bodo lahko svobodno gibali in si služili kruh ter bolo lahko estancijerji najeli dva ali tri za dela na polju in drugod. Seveda bodo vsi mornarji vljub vsemu pod stalnim nadzorstvom oblasti. Vse stroške bo nosila nemška vlada. Argentina nudi samo vse ugodnosti, da bodo stroški manjši. Tako bo za-
Ob Uruguayu potopljen nemški o-klopnik "Admiral Graf von Spee", katerega je dal kapitan Hans Langs-dorf sam potopiti, ko je sprevidel, da
se nikakor ne more spustiti v bitko s Francozi in Angleži, ki so bili v
veliki premoči in ker oklopnik, ki je bil v prejšnji bitki precej poškodovan in ni bil zaradi tega dovolj sposoben za boj.
enkrat, a nemška vlada bo najbrže skušala izposlovati od argentinske vlade, da se mornarje odpusti na kak način nazaj v Nemčijo.
Glede uničenja "Grafa von Spee" se slišijo različni komentarji. Očitajo Nemcem strahopetnost itd. Z objektivnega in nepristranskega stališča pa je takole : Po nemškem mili-tarističnem duhu je nedopustno, da bi nemška vojna ladja ostala kot ujetnica v nevtralnem pristanišču do konca vojne; spustiti se v boj skoro tudi ni mogla, ker je bila preveč poškodovana, a niti to najbrže ni bil glavni vzrok, marveč ta, da bi bila ladja od številnejših nasprotnikov gotovo razbita in potopljena s posadko vred, kar bi bilo za nemško miselnost še bolj poniževalno. Zato je skušal dobiti kapitan dovoljenje ostati v Montevideu toliko časa, da bi prišli od drugod na pomoč nemški podmorniki. Ker pa tega dovo-
ljenja ni dobil, je prevdaril, da bo še najčastnejše za Nemce, če ladjo sami uničijo.
Nemški, italijanski in ruski listi zelo zamerijo uruguayski vladi, ker ni dala dovoljenja kapitanu Langs-dorfu, kakor je bil zaprosil, a uruguajska vlada očividno ne mara, da bi se prav tam pred njenimi vrati pretepali. Zanimiv pa bi vendar bil
ta boj. x
\ *
Blizu obrežja Floride v Združenih državah je bil na isti način kot "Graf von Spee" potopljen od lastne posadbe nemški potniški parnik "Columbus". S tem se je izognil ujetju od strani angleškega rušilca,
ki je iz zasede prežal na njega. *
KAPITAN POTOPLJENEGA "GRAFA SPEE" SE JE USMRTIL
V sredo ponoči, ko se je preje poslovil od svojih mornarjev in častnikov, brez da bi slutili, kaj njih kapitan namerava, se je kapitan potopljene ponosne oklopnice "Admiral Graf von Spee", Hans Langsdorff ustrelil v svojem stanovanju. S tem je zadostil tradiciji pomorskih kapitanov, ki jim brez ladje ni življenja. Nemški kapitan pa je s svojim činom zaprl tudi usta nekaterim tukajšnjim časnikarskim go-bezdačem, ki so zelo hrabri na papirju in morda v kakem kabaretu.
Ko je videl kapitan, da za njegovo ladjo ni več rešitve, jo je last-novoljno potopil. Umreti bi moral z ladjo, a je imel še eno plemenito na-logC' izvršiti: spraviti na varno čez tisoč mladeničev, ki jih bodo matere doma spet lahko objele in bodo do smrti hvaležne njihovemu rešitelju.
Ko je napravil svojo dolžnost do svojih mornarjev, jih spravil na varno in jim potem govoril "iz srca v srce", si je mirno vzel življenje. Vedel je, da mora umreti, zato je bil njegov pogled žalosten, a na zunaj tega ni pokazal. Doma je zapustil mater, ženo in otroke.
Kapitan Langsdorff je napravil s svojim činom spoštovanje in nihče nima pravice ga obsojati. Kaj takega kakor je napravil ta kapitan, so sposobni samo veliki ljudje.
VOJNA MED RUSIJO IN FINSKO
Sovjeti niso tako naglo opravili s Finci kakor je bilo pričakovati, ter so skoro še vedno na istem mestu, kakor so bili v začetku. Glavni vzrok temu pripisujejo ostri zimi, ki onemogočuje Rusom operiranje s tanki, težkimi topovi in letali.
Finci pa po drugi strani niso slabi vojaki in so že izza mlada vajeni puške, zato beležijo uspehe napram Rusom. Finci ne bodo mogli dolgo vzdržati, če jim ne pride pomoč od zunaj, kar pa zaenkrat še ni predvidevati. Po suhem in po morju bi bilo to zelo težavno, nekoliko lažje bi bilo to po zraku.
Če vpoštevamo položaj kakor je, smemo sklepati, da se sovjeti še niso resno lotili posla, kajti neverjetno je, da bi v nekaj tednih ne mogli opraviti z malo Finsko. Po nekaterih poročilih so Sovjeti pričakovali notranje revolucije na Finskem, da bi tako imeli dokaz javnosti, da so Fincem dobrodošli. Vsaj finski komunisti so uverili Stalina, da se bo to brez dvoma zgodilo.
Naj bo tako ali tako, sovjetska vojska si lovorik na Finskem ne plete. Zgleda pa, da so se Rusi odločili končati s to zadevo. Po nekaterih zatrdilih je rok določen do začetka februarja.
Silvestra bomo praznovali letos v Slov. domu, ul. Oral. César Díaz 1657
■
Argentinske Vesti I
¡
Srečne in vesele božične praznike j želi vsem naročnikom, naročnicam, ogla- j ševateljem in čitateljem "Slovenskega j lista"	j
Upravnistvo in Uredništvo, j
KRIZA V KABINETU
Radi volitev» ki so sc vršile 3. t. m. v Catamarki je prišla demokratična stranka v navzkrižje s predsednikom republike. Razni demokratični ministri nameravajo podati ostavko ter grozi radi tega kabinetu kriza.
V tem slučaju pa je dr. Alvear obljubil pomoč svoje stranke.
Kako se bo ta zadeva končala, je težko predvidevati. Vsekakor pa so demokrati zelo bojeviti in hočejo iti do skrajnosti.
GIBANJE PREKOMORSKIH PARNIKOV
V	petek je prispel v tukajšnje pristanišče francoski parnik "For-moza", ki je imel biti žrtev,^ sedaj potopljenega "Grafa Speeja".
V	nedeljo je dospel angleški parnik "Highland Princess". V ponedeljek je priplul drug angleški parnik "Almeda Star".
V	sredo je privozil zopet francoski parnik "Mendoza".
"Oceania" dospe 30. t. m.
Angleški parnik "High. Chief-tain" je odplul proti Evropi 21. t.
m.	. .
V	soboto je dospel tudi francoski parnik "Aurigny". Pripeljal je precej poljskih izseljencev s parnika "Sobieski", ki je že tri mesece v
Dakarju.
V	petek pa je odplul proti Genovi španski p arnik "Cabo San Antonio".
CERKVENI VESTNIK
24. dec. Maša na Avellanedi za Antona Jager.
Molitve na Paternalu.
Polnočnica na Paternalu (Av. del Campo 1653).
Ob 10 uri na Avellanedi za Rasti-co Kandus.	*	.
Molitve na Paternalu ob 16.30 uri.
31. dec. Maša za Ivana Kerševan.
Molitve na Paternalu.
1. jan. Maša na Avellanedi.
Božič, spomin Odrešenikovega rojstva, bomo praznovali z vso lepoto, katero moremo mi prinesti v cerkev. Pevci bodo napravili veliko veselje vsem zbranim in doprinesli, da bo božično veselje kar najbolj podobno Božiču doma.
Pridite v obilnem številu obiskat jaslice, ki nas spominjajo tako velike božje dobrote, ki nam je bila na sveto noč izkazana. Izkažimo nekaj hvaležnosti in nekaj ljubezni do Sina božjega, ki je iz ljubezni do ljudi postal človek.
' Pridite vsi, katerim je le kako
mogoče.	.
Prvo sveto obhajilo je sprejelo ¿u otrok. Bila je prelepa slovesnost. Cerkev je bila polna vernikov, ki so radostno prisostvovali lepem prazniku.
In popoldne? Vprašajte tiste, ki so bili tam. Do solz ganljiva je bila božičnica. Bo solz smo se pa tudi nasmejali in pošteno razvedrili, ko smo gledali izbrane filme za stare in mlade.
MAŠA ZA IDO MAVEC
Zadušna maša za pokojno Ido Mavec se bo vršila v nedeljo 7. januarja v kapeli na Av. del Campo 1653 na Paternalu, ob 10 uri dopoldne.
ZLOČINEC šE NI PRIJET
Zločinca, ki je 12. t. m. izvabil 11 letno Irmo Celio Aguirre, stanujočo pri starših v Castelli, in katere truplo so čez dva dni našli oskrunjeno
na praznem zemljišču med ulicama Carlos Pellegrini in Belgrano tega mesta, do sedaj še niso mogli izslediti. Aretiranih pa je več osumljenih moških, a ni še jasno, če_ je kateri od teh pri tem udeležen.
NAPAD ROPARJEV
Te dni je napadla tolpa roparjev v okraju Toro v Susquesu, ki leži v andskem govorju, hišo družine Llampa. Obupno so se branili domači, a tolpa jih je zmogla. Ubita sta bila brata Gennaro in Rosalio, tež-ranjena pa sestra Basilia.
STANJE GRŠKIH MORNARJEV
Grški mornarji, ki so se protivili nastopiti pot proti Evropi so pričeli z gladovno stavko ter so za resno oslabeli. Sedaj pa se je njih stanje zboljšalo. oMrnarji so se uprli, ker jim ni podjetje hotelo zvišati plače, ko vozijo po vodah, kjer je njih živ-ljene radi vojne v nevarnosti.
Grški zastopnik se pri tukajšnji oblasti zelo trudi, da bi ti mornarji bili spuščeni na svobodo. Dalje da bi bili na kakem nevtralnem parni-ku odpravljeni v svojo domovino ali pa da bi jim parobrodna družba povišala plačo, če bodo ostali še nadalje v službi.
Enak slučaj je bil tudi z nekimi kitajskimi mornarji, ki so služili na parniku, ki vozi na Japonsko, in so se protivili potovati v japonska pristanišča, ker so se bali, da jih Japonci ujamejo. Ti kitajski mornarji bodo sedaj odposlani najbrž na mo-torniku "Oceania" v Italijo, od tam pa v Shanghaj.
POŠTNA HRANILNICA NAPREDUJE
Poštna hranilnica, katere oglas imamo tudi mi v našem listu, stalno napreduje. Po zadnjem izkazu do novembra meseca je imela ta hranilnica 2.026.043 vlagateljev s skupno vsoto 141.384.502.83 pesov, ali 69.7S pesov na povprečno knjižico.
Letos do konca novembra je bilo vloženega denarja za 7.804.057.99 pesov.
EVOLUCIJA KEMIJE
Znanost je nekaj, kar posedujejo samo nekateri. Pridobili so jo s pridnostjo. Ko nekateri zapravljajo čas z raznimi neumnostmi, so tudi ki ga vporabijo v študijske svrhe.
Napoveduje se umetna preja iz alfa-celuloze, ki bo cenejša in ne slabša kakor bombaževina. Zato se napoveduje kriza bombažnim nasadom.
Napoveduje se evolucija tudi v izdelovanju avtomobilov. Razne kovinske dele v avtomobilu bodo nadomestili kemijski izdelki. Ford ima v svojem modelu za leto 1941 že določena vrata za avte iz plastike, katero izdelujejo iz sojnega fižola.
Gasolin, ki ga izdelujejo iz surovega petroleja, gre h koncu. Gasolin bodo zamenjali iz agrola, surovega alkohola, ki bo cenejši in boljši. Prav tako se pripravlja revolucija, ki strmoglavi kavčug iz britanske vzhodne Indije. To bo iznajdba bine iz umetnega kavčuga.
Resnična bodočnot je v znanstvu» ki na vseh poljih napreduje. Seveda ne prinaša koristi splošnosti, marveč predvsem nekaterim posameznikom, ker ni za to potrebnega socialnega reda. Široke plasti ljudstva nimajo potrebne izobrazbe, da bi zamogle sodelovati in imeti od tega koristi, pri evoluciji napredka.
slovenska tovarna
mozaika Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 zasebno J. P. Varela 5130 Villa Devoto Buenos Aires
G. P. D. S. V VILLA DEVOTO
Vabilo
K veselici, ki io priredi Gospodarsko Podporno Društvo na Silvestrov večer v svojih prostorih, SIMRBON 5148, začetek točno ob 10 uri zvečer.
Spored obeta biti jako zanimiv. Naš niešan zbor nam bo kot prvo točko zapel Hubadovo "Gor čez Izaro".
Moeki zbor pa S. Jenkovo "Tiha luna".
Dramatični odsek nam bo zadnjič letos predstavil kratko, a krasno burko v treh dejanjih:
" Čevljar, bolniški strežaj"
O polnoči poslovitev od starega in sprejem novega Tisoč devetsto štiridesetega leta!
V novem letu prosta zabava, srečkanje in rajanje do jutranje zore, po taktu in ob zvokih orkestra "TRIGLAV".
Pridite vsi, da vam ne bo žal----
že sedaj naznanjamo široki slovenski javnosti v Buenos Ai-resu in okolici, da priredi G.P.D.S. svoj veliki PIK NIK v nedeljo 21. JANUARJA 1940. Vršil se bo v recreo "LANDIN", San Isidro proga R.
ODBOR
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A.
U. T. Olivos (741) ■ 1304_
Slika z dežele: Criolla srebata narodni "mate", priljubljeno pijačo v Južni Ameriki sploh, na katero smo se že tudi mi privadili.
Rusko
vojno
Sovjetska Rusija je stopila v sklop evropskega razvoja in vse kroge zanima, kaj pomeni ta novi činitelj evropske politike, enemu kot prijatelj, drugemu kot nasprotnik. Ker je Sovjetska Rusija od najme-rodavnejše Evrope dokaj oddaljena, pride pri njenem posegu v potek dogodkov najbolj v poštev njena mornarica, ker sovjetska vojska v notranjosti Rusije ne odločuje, odločevale pa bi sovjetske vojne ladje v Sredozemskem ali Vzhodnem mor-ju.
O veličini in bojni vrednosti sovjetskega vojnega brodovja je še marsikateri še zelo malo čul in je Še marsikaj neznanega in večina tozadevnih poročil se pričenja z opombo: "Zaradi nezanesljivih podatkov je celotna slika nepopolna... resnično število vojnih ladij je najbrž še večje... približno... po zadnjih poročilih" itd. Toda tudi mi se moramo omejiti na prav take podatke. Z njimi bomo skušali podati sliko sovjetskega vojnega brodovja. U-radni podatki navajajo, da ima Sovjetska Rusija 160 podmornic (Italija okrog 110, Anglija in USA po 100, Japonska nekaj nad 80). Podmornice so bile stari šoli sovjetskega vojnega sistema najpriljubljenej-še orožje. Po zadnjih poročilih so sovjetske podmornice razmeščene takole: v Vzhodnem morju 70, v Belem morju tudi 70, močne so skupine v Tihem oceanu, v Črnem morju pa jih je okrog 30. Podmorsko brodovje, ki ima za svoje oporišče Vladivostok, je imelo namen preprečiti japonski promet med azijsko celino in japonskimi otoki. Odkar pa je v veljavi rusko 'japonski sporazum, je to brodovje prosto in ga je mogoče poslati na katerokoli drugo vojno oporišče. Pomorska pot iz Vladivostoka v Perzijski zaliv ali pred rtič Dobre nade na južnem koncu Afrike je dolga 7000 milj, akcijski radij sovjetskih podmornic pa znaša 10.000 milj. Znano je, da se je sovjetsko pomorsko vodstvo v zadnjih letih veliko prizadevalo, da bi našlo ledu prosto pot po severni strani evropske celine, skozi Lede-, no morje okrog Kamčatke in pred Vladivostok, toda ta namen še ni dosežen, ker je ta pot vsako zimo več mesecev ncplovna.
Skupine podmornic v Črnem morju, ki imajo v vojnem pristanišču Sebastopol lastne ladjedelnice, so Sovjeti spričo napetosti v Evropi močno okrepili, in sicer z nosilcem letal "Stalinom", ki more prevažati 22 letal, in osmimi modernimi ladjami za spuščanje torped, vsaka ima 2800 ton in po 6 topov (po 13 cm"). Poleg tega imajo Sovjeti v Črnem morju še nekaj vojnih ladij, 2 lahki križarki in 5 rušilcev, vse še/kot dediščina i/, carske Rusije. Čeprav to brodovje ne odgovarja zahtevam modernega vojnega brodovja, bi vendar pri prehodu iz Sredozemskega morja skozi Dardanele v Črno morje moglo pomeniti veliko oviro.
Težišče sovjetskega vojnega brodovja pa je vsekakor .v Vzhodnem morju, ki je po znanem Stalinovem prekopu zvezano n Belim morjem. V Vzhodnem morju imajo Sovjeti 70 podmornic, 2 starejši vojni ladji, vsaka po 12 topv (30.5 cm). Tu jo tudi težka križarka "Kirov" z 8000 tonami in več 18 cm topovi. "Kirov" je neka vmesna križarka med navadnimi težkimi križarkami, ki imajo po 10.000 ton in 20.3cm to-
brodovji
pove, in navadnimi lahkimi križarkami, ki imajo po 6000 ton in 15. cm topove. "Kirovu" se bo kmalu pridružilo še 7 ladij te vrste, od katerih se tri že grade v ladjedelnicah Leningrada. Nekdaj so imeli Sovjeti v Vzhodnem morju tudi še 10 rušilcev, ki pa so bili starejše vrste in modernim zahtevam niso odgovarjali, zato so jih nadomestili s 13 modernimi torpednimi čolni.
Ti čolni imajo to redko lastnost, da gredo samo 3 m v globino. Taki mornic, ki tvorita večji del sovjetskega vojnega brodovja v Vzhod-sta samo še dve vrsti majhnih pod-nem morju, in sicer imajo podmornice prve vrste po 600 ton, podmornice druge vrste so pa še manjše in imajo samo po 200 ton. Da gredo te enote tako plitvo v globino, je zaradi tega, ker se je bilo treba prilagoditi meram Stalinovega prekopa, ki je med jezerom Onega in Belira morjem globok samo 3.5 m. To brodovje more pa tej morski poti iz Leningrada priti v Belo morje ali obratno. Iz jezera Onega pa se odpira po Marinskem prekopu druga pomorska pot, ki pelje v veletok
Volgo in po njem v Kaspiško morje. Meram teh umetnih pomorskih poti je Sovjetska Rusija prilagodila tudi obseg svojega novejšega vojnega brodovja, da bi tako moglo ploviti In enega morja v drugo.
KADAR IŠČETE SLUŽBE	
obrrite se na	rojakinjo
Berto C	ernič
DORREGO 1583	— Gs. Aires
U. T. 54 -(	3588
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Usa j
Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi.
GARMENDIA 49 47 Buenos Aires La Paternal
jf
1
0
Vesti iz organizacij
¥
vV
Silvestrova prireditev "Slovenskega doma"
Letošnja prireditev "Slovenskega doma" se bo vršila v društvenih prostorih Gral. Cesar Diaz 1657. To je tri kvadre od Av. San Martin po Dto. Alvarez proti Gaoni.
Program bo nadvse lep in izbran. Nastopil bo pevski zbor, mešan in moški z več pesmi. Poleg tega pa so še daruge lepe točke na vzporedu in srečkanje.
Plesišče je čez in čez pokrito s živim zelenjem, ki prav sedaj lepo cvete in duhti. Vmes med cvetjem pa bodo lepo napeljane električne luči. Za mlade plesalce bo naravnost div-no pod baldahinom narave. Ples je tudi svoje vrste kúltura, če se ga pravilno vzame. Pri "Slovenskem domu" smo se vedno teh načel držali. Zato bomo s posebno pažnjo tudi prostore pripravili.
Lepo pripravljeno pa bo tudi spredaj in zadaj za plesiščem za vse one, ki se radi med sabo kaj pomenijo in katero zapo je jo.
Ni treba še posebej povdarjati, da bo tudi mrzlega piva in prigrizka dovolj na razpolago. Naša dekleta in fantje bodo stregli gostom v posebnih oblekah.
Naš najboljši slovenski orkester, ki je vsem znan in Iti je še popolnejši, bo igral najlepše komade.
Skratka: Slovenski Dom bo priredil letos Silvestrovo sicer na domač, a tako prisrčen način, kakor Slovenci v Buenos Airesu nismo bili vajeni.
Zato ste vabljeni vsi, ki bi se radi med svojimi poveselili, da pridete na Silvestrovo v Slovenski dom, Gral. Cesar Diaz 1657. Ker pade ta dan na nedeljo, bomo začeli z zabavo že popoldne.
V POPRAVEK IN DOPOLNITEV
Vzadnji oceni Zedinjenja je po* »lotoma izostalo sodelovanje naših vriih deklet, umetnih plesalk, ki so našemu občinstvu že znane. Tudi na zadnji prireditvi so dovršeno izvajale simbolični ples "Oj, Doberdob" s katerim so občinstvo zadivile. V svojih gibih, ki so bili v smislu besedila znane pesmi "Oj Doberdob", katero je zbor v ozadju pel,, so prikazovale vso doberdobsko tragedijo naših fantov in mož> ki so v svetovni vojni tod izkrvavevali.
Vrlim dekletom je treba dati vse Priznanje ter bi bilo želeti, da bi se tudi v drugih kulturnih področjih zivahneje udejstvovale.
NEZNANA DOBROTNICA LISTA
Neka Slovenka, ki se podpiše Čr-nogorka» pošlje vsako leto na uredništvo Slovenskega lista malo svoto s pripombo, naj se jo vporabi v dobrodelne svrhe lista.
Omenjena Slovenka gotovo ve in razume, koliko se naš list trudi in žrtvuje za splošne koristi in potrebe našega izseljenstva. Dohodkov pa nima drugih nego od oglaševateljev ter od naročnikov. A ker izseljenci ne tvorimo nobene velike narodnostne skupine, niti kulturno niti gospodarsko nismo močno organizirani, marveč nas je čisto malo in še ti se vsi za naše skupne koristi ne brigajo, tedaj je čisto razumljiv naš položaj.
Se pa še vedno dobijo, ki so mnenja, da so dolžnosti samo od naše strani in da nam obratno ni treba ničesar nuditi. To je sicer mogoče tam kjer lahko država na drug način iztisne iz ljudstva na raznih davkih tudi za tisk, ki mu ga ceneno in v velikem obsegu nudi, ne da bi se ozirali, če je pisan v njegovem interesu ali ne in tam, kjer stojijo za listom velike tvrdke, ki v listu oglašujejo. Na en ali na drugi način vse te liste vzdržuje ljudstvo in ne s petimi ali desetimi centavi kakor naivno misli.
Slovenski list pa je glasilo naših izseljencev, ki je sestavljeno iz samih delavcev in nekaj obrtnikov, ki list direktno s skromno naročnino in malim oglaševanjem podpira. Vendar, če bi se vsak zavedal svoje dolžnosti napram skupnosti, bi lahko imeli še večji in lepši list, ki bi posredno in neposredno zamogel še vse več koristiti naši splošni stvari.
Zgoraj omenjena Slovenka je lep primer razumevanja ter dejanske podpore stvari. Žal pa, da je tako osamljen primer.
GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV
Vabi na dobrodelno prieditev katera se bo vršila v Soboto dne 23. Decembra ob 9 uri zvečer, v svojih prostorih Ulica Simbrón, 5148. Ob kateri priliki bo naš pevski zbor pod vodstvo g. Trebšeta zapel par pesmi. Dramatični odsek pa bo ponovil prelepo veselo igro "Sovražnik žensk".
Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen bolnim tovarišem, pričakujemo številni obisk.
Odbor.



"SLOVENSKI DOM"
va
bi
na
SILVESTROVO ZABAVO
tó se bo vršila v nedeljo 31. DECEMBRA v društvenih prostorih GRAL. CESAR DIAZ 1657.
Spored bo jako zanimiv ter bo obsegal petje, deklamacije, solospeve, kuplete, balet, srečolov in druge zanimive točke in polnočni prizor.
Na razpolago bo dobro založen bufet, v katerem boste postrežem s svežim pivom ter mrzlimi in gorkimi jedili od naših deklet in fantov v posebnih nošah.
Sviral bo društven orkester, ki bo skrbel, da pridejo do svo-j®8a stari in mladi.
Pridite tedaj vsi na Silvestrovo popoldne v Slovenski dom, kjer boste v veseli družbi in dobrem razpoloženju zaključili staro 111 Pričakali Novo leto — leto 1940!
ODBOR
IZ ROSARIA
Slovensko delavsko društvo "Triglav" sporoča vsem cen j. rojakom in rojakinjam ter članom in prijateljem našega društva, da priredi na Silvestrovo domačo družinsko zabavo s plesom v društvenih prostorih v ul. Gral. Mitre 3924.
Tem potom opozarjamo vse, da ne bomo pošiljali posebnih vabil. Vzemite to na znanje ter vseeno pridite vsi in pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance, kar gotovo ne bo nikomur žal.
Na Silvestrov večer se nam zopet nudi lepa prilika, da se medsebojna porazgovorimo in pozabavamo na naš domač način ter v veseli družbi in veselega srca stopimo v Novo leto..
Nasvidenje torej 31. decembra zvečer v društvenih prostorih.
Za odbor: tajnik F. Mezgec.
ZAKLJUČEK SLOVENSKE ŠOLE V ROSARIU
Zaključek šolskega leta se je vršil ob navzočnosti g. Rubeše Branka, ki je razdelil šolarjem spričevala. Prestopilo je 20 otrok.
Po končani zaključitvi so' odšli šo larji na celodnevni izlet k reki Paraná, okraj Villa Diego, kjer so se v prosti naravi igrali in so bili pri igrah tudi fotografirani. Tu so se otroci tudi poslovili od učiteljice, sestre Alfonze.
Otroke sta spremljali na izleta Kasteleva in Smrdel jeva.
ŠOLSKA PRIREDITEV
Šolska prireditev v proslavo Zedinjenja je bila zelo dobro obiskana. Lutkarsko gledališče je občinstvo zelo zabavalo in ga spravilo do obile-ga smeha. Vse lutke so bile predvajane po šolski deci.
Pevski zbor, je pod vodstvom Pavla Planinca zapel več narodnih pesmi, ki so prav dobro donele, posebno če vpoštevamo, da so vsi pevci šele začetniki.
Vsa hvala pevovodji, ki se nesebično toliko trudi, da je zamogel s svojim zborom že tako hitro in javno nastopiti.
Dobro je šlo izpod rok srečkanje. Zahvala za to gre v prvi vrsti Pla-ninčevi in Kasteličevi. Zahvala za sodelovanje pri srečkanju gre tudi Spilerjevi, Cigojevi, Špacapanovi, Mircevi, Vodopivčevi, Hrastovi in Zaričevi.
Pohvaliti je treba tudi ves odbor društva "Triglav", ki je mnogo pripomogel k dobremu uespehu.
Prišel je letos tudi Sv. Miklavž, ki je obdaroval deco. Prišel je v Primero de Mayo.
Sv. Miklavž je bila prava senzacija za deco ter novost za publiko.
IZ BAHIJE BLANKE
Slovenski rojaki v Baliiji Blanki so se dogovorili, da bodo dne 31 decembra popoldne napravili "asado" na katerega ste povabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Bahije Blanke in okolice ter iz Punte Alte in drugod.
Ob tej priliki se bomo vsi skupaj slikali ter poslali sliko v Slovenski list s katerim smo se že dogovorili za objavo.
Morda nas obišče tudi urednik lista.
SEJA "SLOV. DOMA"
Seja "Slovenskega doma" bo v soboto ob 8 tiri in pol zvečer.
Brezpogojna dolžnost vseh odbornikov je, da se te seje udeleže, kajti na seji se bo določilo delo posameznim članom za Silvestrovo prireditev, ki bo za nas nekaj posebnega, ter druge važne društvene zadeve tega večera.
Pridite torej gotovo vsi in točno.
ODBOR.
IZ UPRAVE
A.	B. Rosario. — Ni bil pravilen naslov. Sicer pa mu teče od novega leta dalje. Pozdrav!
B.	R. Konzul, Rosario. — Glede izleta se bomo dogovorili. Pozdrav!
J. P., ing. White. — Slika pride v prih. številki. Jaz bom najbrže mogel odlžiti obisk za pozneje, ker imamo doma prireditev in ne morem
Največja slovenska organizacija v Južni
Ameriki
Največja slovenska organizacija v Južni Ameriki je brez dvoma ona Slovenskega lista. Ni ga kraja, kjer so naseljeni naši ljudje, da bi ne zahajalo med nje več ali manj izvodov Slovenskega lista, čeprav niso na list vsi naročeni, kot bi mi želeli i» bi bilo za vse koristneje, ga vendar večina čita. Sposojujejo si ga eden od drugega. S tem res nekaj prihranijo, kajti varčevanje je priporočljivo povsod, vendar po drugi strani pa še večjo škodo trpijo, ker ne moremo lista izboljšati, če ni dovolj dohodkov. Materialno pa se pomaga listu le, če je dovolj naročnikov.
Nekaj naših naročnikov je odpovedalo list, ker ga ne dobijo tudi tedaj ko ima mesec pet petkov. Če bi vsi tako napravili, tedaj bi ga niti štirikrat mesečno ne imeli. Uprava pa ne more preko dohodkov lista. Še tako smo mnogokrat v stiski, dasi-ravno največ vsled nemarnosti nekaterih naročnikov. Po drugi strani pa se je podražil papir» dohodki oglasov so se znižali in nekatere tvrdke smo iz dobro preštudiranih vzrokov sami odslovili.
Večkrat smo že povdarili, da Slovenski list ni kako trgovsko podjetje, pri katerem bi kdo imel ali iskal osebnih koristi, marveč je edi-j no list naših izseljencev v prid njihovim splošnim informacijskim, kulturnim, gospodarskim in socialnim svrham. List imamo zato, ker ga izseljenci v splošnem hočejo, čimveč bi bilo zanimanja in razumevanja, tem lepši, popolnejši in zanimivejši bi bil list. Sicer so druge številnejše mnogo močnejše naselbine, ki nimajo boljšega lista od našega.
Mnogi naši članki izidejo tudi v drugih slovenskih dnevnikih in tednikih, kar je veliko moralno priznanje listu. Ta teden smo jih spet zasledili v dveh listih.
Da pa bo naša organizacija še večja in popolnejša, potrudite se vsi naročniki in naročnice s tem- da točno poravnate svojo naročnino in da nam ob vsaki priliki pridobivate novih naročnikov.
Sedaj se bliža novo leto. Svojim prijateljem in znancem voščite vse dobro; domačim pošljite kako liro ali dinar. Slovenskemu listu pa najbolje ustrežete in mu pomagate, da mu pošljete, kot smo že preje rekli, vsi v naprej naročnino in da mu pre-skrbite še novih naročnikov. Za deset ctv. tedensko ali šest pesov letno vas obvešča o vsem, kar Vas more najbolj zanimati.
Prepričani smo rojaki in rojakinje, da boste po možnosti vpošteva-li tele vrstice. S tem boste ogromno koristili sebi in naši skupni stvari. Saj ste danes vsi spoznali, tudi taki, ki o našem listu niste imeli najboljše! mnenje, ker ste vse gledali skozi
kar tako proč. Vseeno mnogo zabave in drugo napravite kakor smo se dogovorili. Pozdrav!
M., B. Blanca, — Pride na vrsto v prih. številki.
Črnogorka, aCpital. — Hvala za vaš velikodušen dar. Bomo napravili kakor želite. Pozdrav!
P. K., Lanus. — Če se mi ne pozdravijo oči v par dneh, ne bom mogel priti. Pozdrav!
pristranska politična očala, da je j Slovenski list najobjektivnejši tol-i mač katerihkoli vprašanj. Nikomur nismo nikoli delali krivico, bodisi katerihkoli političnih ali verskih na-ziranj ter poklicev, marveč smo skušali prepričati vse, da med nami delavci, kar smo do malega vsi izseljenci- ne sme biti uničujočih prepirov, temveč moramo preko vseh ovir težiti po skupnosti. Prej ali slej bo zmagala pamet in razum ter ono kar je najboljše. Naj bo še tako dobra ideja, jo slabi ljudje pokvarijo, šele ko bomo izboljšali sebe, bomo izboljšali tudi razmere in vse drugo.
Organizacija Slovenskega lista, ki jo tvorite vsi čitatelji in čitateljice, je največja v Južni Ameriki in mora biti še večja. Stati mora vedno nad malenkostmi. Vsak čitatelj in čita-teljica pa ima pravico povedati svoje mneri|e o listu, kar bomo vedno vpoštevali, kakor smo doslej. Velika večma naših naročnikov in naročnic namreč ko pošljejo naročnino, pristavijo zraven tudi par vrstic, v katerih povedo preprosto in odkrito, kar mislijo o listu. Tako je prav in tako delajte tudi v bodoče. Uredništvo bo svoje svetovalce, ki ne more biti nihče drugi nego vi, kot rečeno, vedno vpoštevalo.
Iz mnogih krajev vabijo urednika na obisk- kar bo tudi storil, če bo imel čas in denar, še več pa je odvisno od namena. Kar ta,ko za šport namreč urednik ne moro in tudi ne sme letati okrog. Če pa se odločite, kjer vas je več skupaj naseljenih, da se v čimvečjem številu naročite na list, tedaj bi urednik prišel med vas. To bi bilo velikega kulturnega, gospodarskega in socialnega pomena za vse Slovence. Kajti kjerkoli je bil doslej, je videl in deloma tudi opisal napredek naših ljudi. Neverjetno mnogo so dosegli v teh malo letih priseljenstva, čeprav z velikimi žrtvami.
Čeprav Slovenski list ni gospodarsko direktno našim ljudem ničesar pomagal, indirektno pa je. Vedno je vzpodbujal in učil naše ljudi, naj ne tratijo časa s kako politiko, ki jim ne bo ničesar koristila; ter z drugimi morda navidez malenkostmi zablodami, marveč naj posveti vse energije izobrazbi in delu. To je najboljša politika. Zato smo Slovenci, ker je bila velika večina našega mnenja, gospodarsko-socialno mnogo višje stoječi nego marsikatera druga priseljenska naselbina.
Obenem pa smo pri Slovenskem listu otvorili brezplačen in povsem svojevrsten patronat. ki posreduje za naše brezposelne ljudi potom o-nih naših izseljencev, ki so zaposlje-ni. Lahko rečemo, da med nami ni brezposelnih in da se naši izseljenci ne zatekajo po nikakršno pomoč k patronatom držav, katerim politično pripadajo. Ko se je oni dan del neki naš rojak v "Critiko", kot smo poročali, nam je takoj drugi dan ne ld naš rojak telefonične sporočil, da mu preskrbi stalno delo.
Organizacija Slovenskega lista je velikega pomena in obsega. Oni, ki jo vodijo, so si naložili na grbo veliko in odgovorno breme, ki ga včasih komaj zmagujejo. S pomočjo vas vseh pa nam ne bo pretežko in bo vsak dan lažje nam vsem.
PAZITE NA VAŠE KORISTlf
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno. |
Slovenci doma in po svetu
NOVI GOSPODARSKI UKREPI
Skoraj dnevno izdajajo pristojne oblasti ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovil nemoten gospodarski razvoj in preprečil sleherni nepotrebni konzum. Tako je tržaški prefekt te dni 75 lastnikom automobilov odvzel dovoljenje za uporabljanje njihovih vozil. Ta ukrep je izdal zaradi tega, ker so uporabljali avtomobile tudi v primerih, ko to ni bilo nujno potrebno. V reški pokrajini, kjer si mnogo reških in tržaških meščanov išče stanovanj v podeželskih krajih za primer, da bi morali zapustiti svoja sedanja bivališča, so bili hišni lastniki pozvani, da takoj prijavijo županom vse svoje prazne ali opremljene stanovanjske prostore, ki bi jih mogli oddati v kakem primeru v najem. Take pozive so prejeli predvsem hišni lastniki v Lovrani, Mo-ščenicah, Ilirski Bistriei, na Premu, v Podgradu in Materiji. Občinska obiast je bila pooblaščena, da glede na lokaljie gospodarske prilike določi primerno najemnino za te prostore! Nadalje je bilo te dni prepovedano klanje telet s težo 125 kg. Na drugi strani pa se je obnovila obalna potniška in tovorna plovba, ki je bila od početka vojne zelo o-mejena. Zaradi teh omejitev so bili posebno hudo prizadeti Kvarnerski otoki. Sedaj spet plujejo potniške in tovorne ladje s teh otokov v Zadar na Reko in Pulo vsaj v določenem obsegu.
Kontrola nad izvajanjem teh in prejšnjih ukrepov se izvaja v vsej deželi zelo strogo. Pred dnevi je tržaški prefekt ustanovil 11 kontrolnih komisij, ki skrbe, da se blago prodaja po predpisanih cenah, da odgovarja predpisanim kakovostnim določbam itd. Vsaka komisija ima svoj določen delokrog, tako zvane lokale, za trgovine z špecerijskim blagom, za manufakturne trgovine, trgovint z obutvijo, za drogerije in trgovine s kolonijalnim blagom, mlekarne, mesnice, itd.
Da se kontrola izvaja v resnici z vso intenzivnostjo, pričajo skoraj dnevna poročila listov o kaznih, ki so bile prisojene raznim trgovcem, pa tudi o drugih represivnih ukrepih. Tako je bilo na Reki nedavno posvarjenih 7 trgovcev. Enemu so zaprli trgovino za 12 dni. V Trstu je bil kaznovan trgovec z zaporo trgovine za 3 dni, ker je skušal oblastem utajiti 1250 kg. kave. Nekega drugega trgovca, ki je bil član fašistične stranke, so iz enakih razlogov izključili iz stranke. Trgovec Cario Carrozza, ki je ljudem prodajal večje množine blaga po višjih cenah, da bi si lahko napravili domače zaloge, pa je bil sredi preteklega meseca celo konfiniran za dobo 2 let.
tomobilu nekaj odpovedalo, da ga šofer ni mogel obdržati na cesti. Zdrčal je čez cestni rob ter se kotalil po skoraj navpično strmem bregu navzdol. Obležal je ves razbit v globini 150 metrov. Sreča je hotela, da nobene izmed izletnikov ni bil mrtev; samo ranjeni so vsi. Dva se zdravita doma, trije pa v tržaški bolnišnici, kamor jih je pripeljal g. Černuta iz Loga pod Mangartom. — Tržaški hišni posestniki se že zdaj pripravljajo na 31. december 1940, ko bo vlada dovolila zvišati stanarino. Do takrat bo tudi izvršen nov hišni kataster. Nepremičnine se bodo ocenile seveda znatno višje; s tem bodo združeni višji davki in jasno je, da bo to močno vplivalo na najemnine. Med najemniki se čujejo glasovi, naj se v Trstu zgradi par sto novih stanovanj, ki bi omogočila izbiro in pogajanje. V sedanjem položaju, ko stanovanj skoro primanjkuje, so najemniki navezani na to, kar dobijo, in na pogoje, ki jih narekujejo lastniki.
ZA TATOVE SO JIH IMELI
Ko so se 18-letni Ivan Petrič, 19-letni Cvetko Poberaj in 24-letni I-van Čibej vračali od Št. Mavra, kjer so se kopali, nazaj domov v Solkan, so bili nenadoma napadeni, ko so šli mimo vinograda. Vsi trije so bili ranjeni od šiber in rešilni avto jih je odpeljal v bolnišnico, kjer se bodo morali zdraviti 15 dni. Zadevo so vzeli v roke karabinerji, ki so ugotovili, da je streljal nanje neki vinogradnik, ki je mislil, da so to bili tatovi, kateri so mu prejšnjega dne pobrali precej grozdja.
NOVI DUHOVNIKI
Pred kratkim je bilo pri starem sv. Antonu v Trstu posvečenih v duhovnike pet klerikov. Med njimi je bil tudi Dominik Pipan iz Avberja.
PROTI POVIŠANJU CEN KOLESOM
Trst. — Ko je prenehal promet z avtomobili zaradi pomanjkanja bencina, ni mnogim preostalo drugega, kakor da kupijo kolo, da bi na ta način prišli preje v delavnico, urad itd. Kakor v trgovinah z živili, tako so tudi trgovci s kolesi pričeli navijati cene, ko se je ta vrsta trgovine v zadnjem času zelo razvila. Zaradi tega bodo oblasti posredovale tudi pri njih, da ostanejo cene kakor so bile prej.
IZPITI NA TOLMINSKEM UČITELJIŠČU
Na tolminskem učiteljišču so bili nedavno izpiti. Na podlagi njihovih rezultatov je bilo sprejetih na učiteljišče odnosno v višje razrede zavoda skupno 69 dijakov in dijakinj. Med njimi je čez 50 dijakov in dijakinj italijanske narodnosti.
ŽENSKE MARŠIRAJO
"Popolo di Trieste" je prinesel med drugim sliko, ki predstavlja skupino žen fašističnega društva "Floriano Beuzzar" (Bevčar!) kako korakajo z vojaškim korakom v štiristopih po tržaških ulicah. Pred oddelkom pa nosi ena članica društveno fašistično zastavo. Ničesar ne bi bilo čudnega na tej sliki, če bi ne bile vse te članice z zastavonošo vred v naših škedenjskih narodnih nošah.
TRŽAŠKE VESTI
Pet Tržačanov — med njimi dva novoporočenea — se je peljalo z avtomobilom s Predila proti Bovcu. Bili so že pod Strmcem, ko je pri av-
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev ,	in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
ISKANJE PREMOGA IN ŽELEZA V OKOLICI POSTOJNE
Vse v zvezi z napori italijanske vlade za osamosvojitev zlasti vojne industrije, se vlagajo vedno večje sile, da bi se našle doma vse potrebne surovine. O tem je naš list že mnogo pisal, a kljub temu prihajajo dan na dan vedno nova poročila o vsem, ker se v tem smislu dela. Tako se glasi najnovejše poročilo, da iščejo sedaj premog in železo v okolici Postojne kjer vsi znaki kažejo, da le :i v neki gotovi globini premog in sicer nekako take vrste kot v Raši, poleg tega pa da leži tu tudi železo. Dela na preiskovanju terena se nadaljujejo z vso vnemo, vendar pa so otežkočena vsled bližine podzemske postonjske jame, ki vsekakor mora ostati neokrnjena, ker pomeni samo zase zelo bogat "rudnik".
Mnogokrat pa so se vsa taka dela pokazala kot brezuspešna, ker ležišča niso bila tako velika, da bi se jih splačalo izkoriščati in graditi drage naprave.
PREBIVALSTVO NAŠE GORICE
Po uradnih podatkih šteje Gorica z vojaštvom vred danes 53,560 prebivalcev, ob koncu leta 1937 pa 52,354. Kakor je iz tega razvidno, prebivalstvo Gorice stalno narašča. Prirastek dajejo rojstva, ki presegajo umrljivost, in doseljevanje iz pokrajine in ostalih delov države. V zgornjih številkah je šteto tudi prebivalstvo petih velikih okoliških občin, ki so bile pred leti vključene v Veliko Gorico.
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
ZARADI ŽGANJA IN SAHARINA
Gorica. — Cela vrsta obtožencev se je zvrstila dne 19. t. m. pred sodniškim kolegijem. Vsi so imeli na
vesti grehe tihotapstva, eni zaradi tajne žganjekuhe, drugi pa zaradi saharina. Ker so kuhali žganje brez dovoljenja oblasti, so bili obsojeni: Marija Ilular, stara 67 let, iz Šmart-nega pri Kojskem na 780 lir denarne kazni in plačilo sodnijskih stroškov ; Friderik Velikona in Anton Leban iz Šempasa, vsak na 1070 lir denarne kazni; Ivan Abram, star 32 let, iz Štanjela, na 4 mesece zapora in 5336 lir denarne kazni. Ker je tihotapil saharin, je bil kaznovan na 950 lir denarne kazni pogojno Franc Pavlica, star 35 let, iz Dornberga.
MAJHNA KAZEN ZA OKRUTNE-ŽA
. .Sežana. — Dne 27. aprila t. 1. je prišel h karabinerjem Ernest Colja in povedal, da je našel svojo sestro
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
na pol mrtvo v gostilni svojega svaka Antona Kozarca, starega 55 let. Karabinerji so se takoj podali na kraj nesreče, a ugotoviti niso mogli drugega kot smrt Coljeve sestre. Po poizvedovanju je takoj padel sum na njenega moža Antona. V 10 letih odkar sta poročena, so zadnja 3 leta potekala v samih prepirih, ki jih je mož povzročal za najmanjše malenkosti. Ženo je za vsako stvar pretejal in mučil. To je bilo vse zaradi tega, ker je že precej časa živel v ljubezenskem razmerju z neko Sofijo Abrahamovo in se je zaradi tega hotel otresti svoje žene na vsak način. Mislil je, da jo bo s tem prisilil, da bo šla od hiše in ji tudi ni dajal sredstev za preživljanje. Svoji priležnici pa je medtem kupil trgovino! Kozarac je bil takoj aretiran. Poleg umora je bil obtožen tudi zaradi tega, ker ni družini dajal sredstev za preživljanje, čeprav je to zahtevala. Mnoge priče pa so potr dile, da je njegova žena živela v pomanjkanju in trpljenju. Kljub temu je Kozarac dobil razmeroma majhno kazen. Tržaško sodišče ga je obsodilo komaj na 1 leto in 6 mesecev zapora, kar se mu ne bo vpisalo v kazenski list.
KONJE JE TIHOTAPIL ¡
. .Trst. — Dne 1. avugsta t. 1. so finančni stražniki presenetili znanega tihotapca Stanislava Bergoča, starega 26 let, ko jevodil dva konja preko meje. Na njihovo zapoved se Bergoč ni hotel podati, temveč je raje skočil s konja in izginil v gozd. Toda kmalu na to so ga ujeli miličniki. Postavili so ga pred sodišče tudi zaradi drugih prestopkov, toda obtoženec je pritrjeval, da je nedolžen. Dobil je 2 meseca in 6 dni zapora, 7950 lir denarne kazni ter po prestani kazni še policijsko nadzorstvo.
vrvenje. Mogočni jez, ki bo nad našim železniškim mostom pri nekdanjem Šarabonu ustavil Sočo in jo prisilil v podzemeljski rov, hitro raste iz skalnate struge. Ko občuduješ silno delo človeškega razuma, se ža-lostiš s Sočo, ki jo kujejo v okove.
NARODNI PRAZNIK V ITALIJI
Rim, 4. novembra. — Danes zjutraj se je začela proslava obletnice zmage. Slavnosti so bile pred oltarjem domovine na Beneškem trgu. Trg je ves v zastavah in poln vojaških oddelkov ter ljudskih množic. Svečanost se je začela z polaganjem lovorjevih vencev kralja in cesarja, zatem vlade, rimskega guvernerja, in venca fašistične stranke. V imenu fašistične stranke je neznanemtii vojaku izkazal čast novi strankini tajnik Muti, ki je v spremstvu članov direktorija tudi položil venec. Nato so položili vence zastopniki senata, fašistične in korporativne zbornice. Ob 10.30 so topovski streli naznanili, da se je začela sv. maša, ki so se je udeležili tudi prestolonaslednik v imenu kralja in "cesarja". Mussolini ,člani vlade, zastopniki senata, fašistične in korporatvne zbornice, višja duhovščina, upravni odbor združenja bivših bojevnikov in drugi.
STRELA ZAŽGALA HLEV
Gorica. — Zadnja nevihta je napravila precej škode na Goriškem. Tako poročajo iz Čepovana, da je strela zažgala hlev Leopolda Šuligo-ja, v katerem so bile dve kravi, dve teleti in nekaj ovc. Strela je ubila vso živino. Vsled tega je nastal tu-klin, ko se je oparil, je že več di požar in Šuligoj je moral s sosedi precej časa gasiti predno je minila nevarnost, da ne bi zgorela tudi stanovanjska hiša. Škoda je cenjena na 6,000 lir.
SLAVJE V KANALU IN GRADBA ELEKTRARNE V PLAVAH
Kanal. — Tukajšnje žensko faši-stovsko društvo je poklonilo občini zastavo s kanalskim grbom — grb tvori znani kanalski most. Zastavo je blagoslovil g. dekan Semič. K slovesnosti sta prišla tudi goriški prefekt in kvestor s številnimi drugimi odličniki. Ta dan — 8. oktobra — smo obhajali pri nas tudi praznik grozdja. Prej navedeni gospodje so prisostvovali tudi sprevodu 12 okrašenih voz, na katerih so razne skupine v starih — domačih nošah predstavljale prizore iz kmečkega, v prvi vrsti vinogradniškega življenja. Razdeljenih je bilo tudi nekaj nagrad. — Gradba velike elektrarne v Plavah uspešno napreduje. Nekatera podjetja so prevzeta dela že dokončala in odšla. Zato se tudi število delavstva krči in upada živahno
NAGROBNI SPOMENIK SLOVENSKEMU PISATELJU BELETU
V nedeljo, dne 2. okt. je bil na pokopališču v Šempasu postavljen nagrobni spomenik prerano umrlemu slov. pisatelju in kanalskemu dekanu msgr. Beletu, ki počiva tam v varstvu vitovske Matere božje ob strani svojih staršev. Nagrobnik je okusno umetniško delo.
FAŠISTOVSKA MILICA PROTI KOMUNIZMU
"Milizia Fascista", ki je uradni list vodstva fašistovske milice, je 22. oktobra priobčil značilen članek, ki priča, da je bojna organizacija fašizma, v kateri je vojaško združenih 1,400.000 miličnikov, odločno nasprotna komunizmu. List napada neko neapeljsko revijo, ki je priobčila življenjepis maršala Vorošilova, in piše: "Zdi se, da čitamo življenjepis kakega junaškega vzornika, kot jih je pisal De Amicis. Čujte: Rudarsko delo ni bilo primerno za mladega Vorošilova; ker je bil slaboten, so ga starejši tovariši večkrat natepli in mu pobrali borni zaslužek. Tako si je v mukah mraza, v lakoti, sredi človeške zlobe in nasilja koval svoj značaj!" — "Milizia Fascista" pripominja: "Potrebna je bila brezda-nja naivnost tega lista, da si je drznil predložiti očem javnosti ta motiv zvijačne propagande Kominterne!"
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdilavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
cena sladkega mošta na goriškem
Kakor smo že najavili, je letošnji vinski pridelek v Julijski Krajini v «plošnem pičel, skromen. Po podatkih, ki smo jih nabrali iz raznih predelov dežele, so naši vinogradniki pridelali povprečno nekaj nad polovico lanske letine. So okraji, ki se divgnejo do dveh tretjin lanskega pridelka, večina ima pa polovico mošta. Kakor smo tudi napovedali, je letošnja kapljica prvovrstna, ponekod res žlahtna. Ker je majhna količina in dobra kakovost, so se cene ugodno nastavile. Lani je šel mošt po 75—90 centezimov za liter, letos je bila 1 lira za liter prva temeljna cena. Sedaj prodajajo po Vipavskem in v Brdih še gosti mošt po 1.10 do 1.40 lire za liter.
dva grobova
V Gorici je umrla gospa Marija Klede, žena čevljarskega mojstra. Dosegla je 67 let. Bila je skrbna mati, ki je lepo in zavedno vzgojila svojo družino. Pokopali smo jo v «redo 25. oktobra ob velikem spremstvu naših ljudi.
-— V Črničah na Vipavskem je izdihnil svojo blago dušo tamošnji 75-letni trgovec in posestnik g. Andrej ^eršič. Bil je zaveden naš mož. Naj Poživa v miru v domači zemlji!
strast je slepa
V Morskem pri Kanalu je 20-let-na Milka Berlot zavrnila 27-letnega Evgena Valentinčiča, ki jo je že dalje časa zasledoval. To je fanta tako razburilo, da je potegnil revolver in dekle nevarno obstrelil. Po krvavem dejanju je Valentinčič zbežal in ga orožniki že nekaj časa zaman iščejo.
pri delu na polju jo je zadela kap
V torek, 10. oktobra popoldne je 45-letna Marija Volk iz Ozeljana pri Šempasu delala pri sosedovih na polju. Nenadoma jo je zadela kap in je izdihnila kar na njivi. Pokojnica je bila sestra kapucina patra Damazi-ja, ki je v avgustu na svojem domu na Trnovem pri Gorici pel novo sv. mašo, katere se je tudi pokojnica udeležila. — Naj počiva v miru!
PETROLEJ SE JE PODRAŽIL
Minister za korporacije je dovolil, da se petrolej v vsej državi podraži za 20 lir pri kvintalu.
PRVI SNEG NA GORIŠKEM_ Sredi oktobra meseca so bili dnevi prav prijetni. Imeli smo obilo sonca, sprehodi so nudili izreden užitek, vsaka jesenska obleka pa je bito pretežka. Kaj čuda, saj je toplomer kazal nad 20 stopinj. Potem pa Se je začelo vreme maličiti. Sopar-**ost je postajala dušljiva, ozračje je tlačilo, le malokdo se je počutil do-W Prihrumele so tudi vihre. V noči petka 20. okt. na soboto je bobnelo kot bi bili na najhujši fronti ^ lilo ko iz škafov. V nedeljo se je Nepričakovano shladilo, a ne zjasni-k>- V dolini je deževalo, v višini je začelo rahlo snežiti. Mrzovec z delom Trnovskega pogorja se je rahlo Pobelil. V ponedeljek zjutraj so bi-£ tudi Golaki, Medvedov Vrh do "redmeje in še nekatere višine, ki ®tražijo Vipavsko dolino, belušasti. fudi v tolminskih in bovških gorah Je zasnežilo. V Soči pod Trento je Prišel sneg do prvih hiš v rebri. Hi-tra surememba: pred tednom so bi-e Pri nas še lastavke, danes pa prvi 8lleg. sneg je padal tudi v zgornji VlPavski dolini, a je kmalu skopnel.
goriški prepekt obiskal podgorsko predilnico
Goriški prefekt dr. Cavani je pregledal tekstilne tovarne v Podgori in prenovljeno elektrarno v Straž-cah na levem bregu Soče. Prefekt je izrazil svoje veselje nad razmahom podgorske predilne industrije, ki zaposluje sedaj trikrat več delavstva kot pred leti.
NOV MOST čez VIPAVO Velike žabi je v Vipavski dolini.
rr V soboto 28. oktobra so pri nas blagoslovili in odprli za promet novi most čez Vipavo. Slovestnost je po-fetil tudi goriški prefekt. Dekleta, «i so
dar družinam s številno deco
15 hranilnih knjižic po 100 lir je razdelil goriški Hranilni zavod (Cassa di risparmio), nekdanji Mont, med 15 najpotrebnejših družin s številno deco. Zavod hoče s tem počastiti obletnico fašistovske-ga pohoda na Rim.
idrija ima novega župana
Pred dnevi je bil za župana v Idriji imenovan g. E. Corradini, ki je že več let odvetnik v Idriji. Dosedanji župan komendator inž. E. Ricci je zaradi službenih poslov podal o-stavko. G. inž. Ricci si jev teku večletnega županovanja pridobil med Idrijčani velik ugled in spoštovanje. Upamo, da bo njegov naslednik sledil njegovi poti.
tudi trst ima novega župana
S kraljevim odlokom je bil imenovan za tržaškega župana odvetnik A. Ruzzier. Novi župan je po rodu iz Istre. Po poročilih italijanskih listov je" bil svoječasno vnet ireden-tist.
Most čez reko Reno, katerega so Francozi porušili, da ne bi mogli Nemci prodirati na francosko ozemlje.
jugoslovanska rudarska in topilna proizvodnja meseca oktobra 1939
Rudarska in topilna proizvodnja Jugoslavije v mesecu oktobru tega leta po statističnih podatkih Ministerstva za šume in rudnike, oddelek za vrhovno rudarsko nadzorstvo, je izgledala v tonah, kakor kaže sledeči prikaz:
Prodano
,. v strankini °kitila most
organizaciji, cvetjem.
so
žinvtnska kuga
tipava, — Zaradi kužnih bolezni v. bili štiri mesece prepovedani vsi vinski sejmi. Nato pa je izšli dojenje, da je bil 30. oktobra pri ieajni vsakoletni živinski in bla-
eovni
sejem.
Ne
POZABITE!
Svetogorski film
kpste gotovo prišli pogledat.
decembra popoldne
ub 4 uri na paternalu av. del campo 1653.
tudi ljubka otroška prire-"ca in. nekaj filmov za smeh.
veliki in
ditvii
jr^"vsi'
'.tj!
še en nov župan
Trnovo nad Gorico. — Dobili smo novega župana. Zadnje čase smo i-meli prefekturnega komisarja, ki je vodil naše županstvo v splošno za-dovoljnost. S kraljevim odlokom je imenovan sedaj za načelnika naše gorske občine dr. I. Grusovin iz Gorice. Upamo, da bo uspešno vodil naše občinske posle, ki se morajo boriti z mnogimi težavami.
duhovniška imenovanja
G. Lojze Novak, dekan v črničah na Vipavskem, je bil pred kratkim imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapitelja. Novi kanonik se je rodil v Ilirski Bistrici. Gimnazijo je dovršil z odličnim u-spchom v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Gorici in je 1. 1906. zapel prvo sv. mašo. Najprej je bil kaplan v Solkanu, potem je postal glavni prefekt v velikem semenišču. Od tu je šel za župnika v Breginj, od koder je pred 25 leti prišel za žup-
	Proizvodnja	doma	v inozemst
Kameneno oglje	38.199	40.112	—
Sivo oglje	367.107	345.048	4.135
Lignit	110.643	101.404	—
Asfaltni kamen	10	—	—
Nafta	95	50	—
Podzemski plinm m.3	234.405	234.405	—
Železne rude	67.511	12.250	36.956
Manganske rude	169	—	—
Kromove rude	4.797	600	425
Kromov koncentrat	1.154	—	—
Bauksit	31.637	2.364	53.981
Zlatonosni kvarc	6.326	—	—
Pirit	4.000	—	6.050
Bakrene rude	82.912	—	—
Svinčene-cinkove rude	11.428	46	—
Svinčeni koncentrat	2.012	—	199
Cinkovni koncentrat	457	—	—
Antimonove rude	1.544	—	_
Molibdenova ruda	10	—	10
Sirovi magnezit	822	11	1.163
Pečeni magnezit	2.563	15	—
Mramor	1.265	1.351	_
Slana voda hI.	297.617	120.640	—
Mlinski kamni, kosov	135	120	—
Železne zlitine	1.050	—	1.041
Bakrov koncentrat	5.856	—	—
Zlatonosni koncentrat	51	—	—
Topilna proizvodnja		v tonah:	
Železo	5.797	5.343	_
Zlato, kgr.	27.95	27 .,95	—
Baker	2.870	505	2.000
Svinc	996	421	480
Cink	396	165	—
Srebro, kgr.	24.96	10.52	14.44
Antimon regulus	154	3	156
Sol (brez morske soli)	3.978	4.786	—
Cement portland	9.548	9.387	—
Bakrov elektrolit	1.090	236	307
Golar Manko:
ZADUHTELA JE JESEN
Zadrhtela je jesen že v vrhu smreke in objela je topolom trudno lice trepetaje se privila k spečim borom in nalahno poljubila je gorice.
i
Dolgo, oj predolgo je požeto žito, prazna njiva o pomladi novi sanja — vse je tiho — le za hip iz dalje pesem črnih vranov v sivi dan posvanja.
•
i
Plaho stiska se ob potu k hrastu
[breza
in za soncem žarkim se zaman ozi-
[ra —
tožno poje dež in svetla zarja kakor bolna roža za goricami umira.
Za kratek čas
UGANKE
Po zraku — leti, na zemlji — leži, na veji — sedi, v rokah — se stopi.
(•tnpnzaug)
Včasih v morju sem živela, tam sem dosti vode imela. A iz morja potegnili so me in me posušili.
Kadar zdaj me rabijo, vode piti mi dado.
(•BqoS -BJfspg)
Beri prav: iz njega se pije; beri narobe: pod zemljo rije.
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
žnfisp1, kronične bolezni in njih komplikacije, davljenje po francoskih in nemških načinih
7a	IN KOŽNE BOLEZNI
žensk t\sl0venc^ prvi pregled brezplačno Perilo6	• .bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno
• — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
žarki x — diatermia — analize
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
°OVORI SE SLOVENSKO
calle
nika-dekana v črniče, kjer pastiru-je še danes. — Obenem z g. Novakom je bil imenovan za častnega goriškega kanonika g. I. Viola, župnik
v Koprivi v Purlaniji.
*
Podkraj nad Vipavo. — Zapustil nas je naš župni upravitelj g. Fr. Gabrejna in odšel na novo mesto v Lozice. Na njegovo mesto je prišel g. Štefan Gnjezda, ki je po smrti nepozabnega msgr. Arka dalje časa oskrboval župnijo v Idriji.
3000C
S E
CANGALLO
1542
9 *
'4
y
'i
y
R
I i 3
moderna krojačnica
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah.
o AYACUCHO 975 — BS. AIRES
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
(■Aao — OJA)
Kadar sonce sije, v kotu vam stoji, če pa dež se vlije, brž na plan hiti.
C^iuzaa)
¡FOTOGRAFIJA!
¡ "LA MODERNA"
I VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
j§ Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA" |
S. SASLAVSKY	«

Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
P
'émmvsmmmmmsmi
T. 41 - 9718
30C30E
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Roiakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal

P
l-s O Ph
si 3
s *
gs
Hg ¡3©
pq P4
¡B
H
Bo
Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPEE dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
trelles 2642 u. t. 59 -
mm*
1232
Butare za Frlinckovo
mamico
i.
Deklice so se zbrale sredi vasi in se posvetovale, kako bi si preganjale dolgčas. Šolo so imele dopoldne, popoldne pa so imele prosto.
"Igrajmo se slepe miši," je predlagala Metka.
Francka se je namrdnila in rekla:
"To ni nič! Igrajmo se skrivalnice."
Deklice so se začele pričkati, nazadnje pa je bil le soglasno sprejet Franckin predlog. Edino drobna, svetlolasa Rezika je molče stala ob strani in se ni navduševala ne za to, ne za ono igi'ico.
"No, kaj pa ti? Kot štor stojiš in ne zineš nobene", se je obregnila vanjo Micka. "Ali se ne greš igrat z nami?"
"Ne", je odkimala Rezika. "Namenila sem se, da poj dem v gozd."
"Kaj pa boš v gozdu?" se je začudila Francka. "Kdaj so že vse borovnice obrane!"
"Saj ne mislim borovnic nabirati," je odgovorila Rezika. "Za Frlinckovo staro mamico bom nabrala, malo suhljadi."
"Za Frlinčkovo mamico?" se je spet namrdnila Francka in posmehljivo pristavila: "Ali misliš, da ti bo kaj dala? Revna je. kot cerkvena miš.''
"Saj prav zato bi ji rada pomagala," je odločno rekla Rezika. "Čisto sama je in tako stara, da komaj hodi. Kmalu bo zima, ona pa ima prazno drvarnico. Zmrzovati bo morala vso zimo, če ji nihče ne bo pomagal."
Francka je malo pomolčala, potem pa je jezno udarila z nogo ob tla in vzkliknila:
"Sama misliš iti v gozd? Ali se nič ne bojiš divjega moža? Ne, same te pa res ne pustimo!"
'' Ne pustimo te ne!" so v zboru zavriščale druge deklice.
Rezikine modre oči so svetlo zasijale. Dobro je poznala svoje prijateljice. Vedela je, da je ne bodo pustile na cedilu.
"Torej greste z menoj?" je vprašala.
"Kaj pa si mislila?!" se je Francka mogočno rrazkoračila pred njo.
In že so se deklice razkropile na vse strani. Nekatere so stekle domov po vreče, druge po košare. Metka pa je privlekla od doma celo roč-. ni vožiček.
Kako lep je bilo v gozdu! Po o rumene! ih listih so se igrali sončni žarki in jih spreminjali v čisto zlato. Zadnji ptički so letali od drevesa do dr.evesa, migali z repki in drobneli svoje pesmice. Sredi zelenega ma-hovja so se skrivale redke jesenske cvetice. Gob pa so bistre oči deklic odkrile toliko, da jili niti prešteti ne bi mogle.
Mička je kar pozabila, po kaj je prav za prav prišla v gozd. Vrgla se je med gobe in jih začela nabirati. Metka pa je začela trgati rože in si spletati venček. Tudi druge dekli-
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS \ vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. tTltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE! BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
EEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
GREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naá zavod b svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI le
edini te vrste v Argentini. _ LečenJ
zajamčeno. — TJgodno tedensko in m izplačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
plaza once
ce so jo začele posnemati. Ročni voziček, napolnjen z vrečami, je pozabljen stal pod košato bukvijo...
Samo Rezika in Francka sta ostali zvesti svojemu sklepu. Nabirali sta suhi jad in jo nosili na kup.
2.
Na obronku gozda so se igrali vaški dečki roparje in orožnike. Med zasledovanjem "roparjev" so "orožniki" zašli daleč v gozd in zagledali tam deklice. Zagledali pa so tudi ročni voziček in vreče na njem. Takoj jim je bilo jasno, čemu so deklice prišle v gozd.
Po drva ste prišle, zdaj pa nabirate travo in gobe! Ali ste mi pridne!" se je ponorčeval Janezek
"Prazen voziček boste peljale domov. Ali vas bodo doma pohvalili!'' se je rogal Tonček.
"Ste prišle v gozd lenobo past?" se je posmehoval Mihec.
"Brigajte se za svoje stvari, nas pa pustite v miru!" jih je užaljeno zavrnila Micka.
"Več suhljadi bomo že privlekle domov kot vi!!" jih je uščipnila Metka.
"To bomo pa šele videli", je zakli-cal Janezek in se obrnil k svoji trumi. "Fantje, pokažimo deklinam,, kaj znamo. Zavihajte si rokave in na delo!"
Dečki so ga ubogali pri priči. Z veliko vnemo so se vrgli na delo in začeli nositi suhljadi na kup.
"Bomo videli, kateri kup bo večji", je izzivalno zaklical Janezek.
Deklice nekaj časa kar niso prišle do besede, tako so bile presenečene. Vse drugo bi bile prej pričakovale, kot pa to. Postalo jih je sram. Da bi jih fantalini prekosili — tisto pa že ne!
Metka je prva vrgla spleteni venček na tla in zaklicala:
"Dekleta, kar tako se pa tudi ne damo! Naš kup mora biti večji. Hitro na delo!!"
Med veselim vikom in krikom so začele še one nabirati suhljadi in jo nositi na svoj kup. Njihov kup je hitro rasel, ker sta mnogo suhljadi nabrali že Rezika in Francka.
Med dečki in deklicami je nastala prava tekma, kdo bo več nabral. Dečki so hiteli, kar so jim dale roke. A deklic vendarle niso mogli dohiteti. Počasi se je začelo mračiti in treba je bilo oditi domov.
Deklice so suhljad povezale v butare in natovorile z njimi ročni voziček do vrha. Dečki pa so si vsak svojo butaro oprtali na ramo in odrinili iz gozda.
"Za danes ste nas prekosile, a pridite jutri, pa boste videle, kdo je hitrejši!!" je Janezek odhajajoč še zaklical.
Lahko si mislite, kako je bila stara, bolehava Frlinčkova mamica vesela, ko so otroci z velikanskim tru-ščem in hruščem prihiteli do njene revne bajte kraj vasi. Kar solze so jo oblile, ko so začeli nositi butare v prazno drvarnico. In še polno košarico gob so ji deklice navrh podarile. Ganjeno se jim je zahvaljevala in jim po vrsti stiskala roke.
Deklice in dečki so bili na vso moč iznenadeni. Spogledali so se in niso vedeli, kaj bi in kako. Smešno! Nabirali so suhl jad sam za zabavo in zato, ker so hoteli vedeti, kdo bo več nabral: dečki ali deklice. Še na misel jim ni prišla uboga Frlinčkova mamica.
Prva se je znašla Micka. Na ves glas se je zasmejala in rekla:
"Mamica, kaj bi se tako zahvaljevali! Že dolgo se nismo tako zabavali kot danes. Ali ne, Janezek?"
"Seveda," ji je Janezek med ve-
Angleški kralj Jurij pregleduje letalce, ki imajo odleteti proti sovražniku.
i A
Hledviška Johana
Tudi pred leti niso bili
Starejši Idrijčani, Prifarci, Ka-nomeljci, Ledinci, Goráani, Rovtar-ji, Črnovršci in Vojskarji se nemara še spominjajo, visoke, koščene ženske, ki je "žrnadila" po kmetijah in je rodila baje nad dvajset nezakonskih otrok. Hledviška Johana so ji rekli in je bila v svojih mladih letih menda najlepše dekle v vse) idrijski okolici.
Kakor zgoraj povedano, je bila Johana najlepše dekle v vsej idrijski okolici in še dalje. Nikako čudo tedaj ni bilo, da je imela, čeravno ni bila bogata, mnogo fantov in snubcev, ki so ji obljubljali zakon.
Lepe besede premotijo še izkušeno dekle, ki ima že svoja leta, kakor pravimo, pa ne bi osemnajst« /etne Johance. Tako je lepa Jo-hanca pala prvič, drugič in....
Pobožne ženice, ki same menda nikdar grešile niso, so nesrečno dekle zelo obsojale. Zanjo niso imele nikdar lepe besede, le zaničevanje. Gotovo bi se je v svoji sveti jezi celo dejansko lotile, da se niso bale njenih trdih pesti. Bolj prijazne so
J
Neverjetno
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke.
NE ODLAŠAJTE
V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ui: Calderón 3098 Villa Devoto
selim smehom pritrdil. "Ampak tega še zmerom ne vemo, kdo je ur-nejši in spretnejši. Če Rezike in Francke ne bi bilo, bi mi dečki prav gotovo nabrali še enkrat toliko suhljadi kot ve."
"Saj veš kako!!" ga je zavrnila Metka. "Bomo že jutri dokazale, da to ni res. Kar pridite!''
"Bomo!" so obljubili dečki in jo zidane volje mahnili v vas.
Uboga Frlinčkova mamica pa je skrbno zaprla drvarnico in z olajšanim srcem odkrevsala v bajto. Vsaj ene, najhujše skrbi je bila rešena za to zimo: ne bo ji treba prezebati ob mrzli peči...
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723

V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atoli* M*RKO RADAU
Facundo Quiroga 13üo
U. T. 22 - 8:¡27 DOCK S U D
moški ravno svetniki.
bile ž njo le takrat, kadar jih je gnala radovednost, kdo je oče zo-petnemu otroku. Toda to je bila zadeva Johance in njega....
Radovednice niso izvedele imena, zato pa so jezno med sabo govorile: da, zmešana je, a otroke roditi zna...
Niso pa te dobre žene znale obsojati zapeljivcev, ki so bili mogoče tudi kateri njihovih mož, če ne celo....
Ker so Johanini stariši že zgodaj pomrli, jo je vzel v rejo siromašen sorodnik. Bila je sama sebi prepuščena. Po rojstvu prvega otroka jo je rednik zapodil od hiše, nakar se ji je od vsega hudega zmešalo. Imena svoega zapeljivca ni nikdar izdala. Njenega prvega otroka, in vseh poznejših so se usmilili dobri ljudje, ona se je pa preživljala z delom na polju in v hlevu, sekala v gozdu, Vozila hlode, nosila v košu gnoj na oddaljene njive, drobila kamenje in posipala ceste.
Nobenega dela se ni ustrašila, in če je bilo treba, je delala za dva.
Ko se ji je približal čas poroda, je izginila ter se vrnila z otrokom, povitim v stare cunje. Rodila je v gozdu ali na polju, brez vsakršne tuje pomoči.
Ljudem, ki so jo spraševali o očetovstvu otroka, se je bedasto smejala.
Johana je bila najraje v fantovski družbi. Ž njimi je pela in pila.
Ob času nabora, se je vsa nakitila s cvetjem ter od jutra do večera hodila po idrijskih ulicah in kričala: "Tauglih!"
Nihče se ni zmenil zanjo, kajti slabo bi naletel tisti, ki bi jo skušal dražiti.
Jaz se je spominjam že kot póstame, šestdesetjetne ženske. Njen obraz je bil podolgast in koščen, dvoje sivih oči ji je nemirno bliskalo, njena hoja je bila pokončna in moška.
Razen hodnične spredaj odpete srajce, je imela na sebi kratko krilo, na nogah pa visoke škornje. Lase je imela pristrižene in na glavi moški klobuk. Za trakom krivce in
šop posušenega cvetja.
*
V Idriji je bil umrl bogat obrtnik, in vse, kar je količkaj veljalo, je šlo za njim za pogrebom.
Po končanem opravilu so se po-grebci porazgubili po krčmah. Pri "Kosu" jih je bilo tri dolge mize: sami ugledni obrtniki in trgovci s svojimi ženami.
Ko so se odteščali z Žganjem ;n
golažem, je začel romati na mize liter za litrom.
Spočetka so se obnašali kot se po-grebcem spodobi. Poveličevali so zasluge pokojnika, hvalili njegova dobra dela in svoje slavospeve zaključili z običajno frazo: — Ja, on je dotrpel, nas pa še čaka.
Vino je napravilo, da je bil pokojnik kmalu pozabljen, žalost se je čedalje bolj umikala veselju in razigranosti in nekateri so že poskušali peti.
—	Lej jo lej, — se je nenadoma oglasil eden izmed njih, — odkod se je pa ta vzela?
V temnem kotu ob peči je sedela Hledviška Johana. V ustih je imela viržinko, na mizi pred seboj pol litra žganja. Mrko je gledala predse in se ni zmenila za ves svet.
—	Hej, Johana, — so jo začeli dražiti pogrebci vsevprek, — ali si še vedno "tauglih"? Kdaj bo krst? Ali nas boš povabila na krstijo?
Njihove žene so se veselo smehljale kot se pač spodobi ženam it-glednih in "poštenih" meščanov. Zbadljivk ni bilo ne konca ne kraja.
Iznenada Johana vstane, stopi k njilipvi mizi ter s kačjim pogledom motri drugega za drugim.
Oči so se ji bliskale kot da bi se v njih porajali spomini na nekdanje čase.
Vse' je vtihnilo v mučnem molku.
Žene so zvedavo zijale v njo, možje so v zadregi povešali poglede.
Ko si je tako ogledala drugega za drugim, je zadovoljno režeč se, stopila sredi krčme in jih pozvala s pretečim glaspm:
—	Pa naj vstane tisti, ki še ni prt meni kako veselo urico preživel!
Ko da bi legla nanje težka mor»? so negibno sedeli.
—	No, naj vstane! — jih je gro-žeče pozivala zmešana reva. Niti eden ni vstal.
—	Pojdimo! — so jih začele siliti žene, vse prepadene in blede.
—	Pojdimo! — so jih suvale S' komolci — brž! Takoj!
Brez besede, kakor potepeni psi» so se v družbi svojih boljših polovic vlekli skozi vrata "pošteni" pogrebci.
Johana pa, moško držeč se, se ji'n je zadovoljivo grohotala.

»•"•"••••»•»t"
Trgovska družba
nudi osebam obeh spolov možnost lepih dohodkov in dobro bodočnost.
Neobhodno potrebni pogoji: dobro poznanje razmer v trgovskih in industrijskih krogih v mestu; dobra priporočila (informacije) in kar je glavno, veliko aktivnost.
Obrniti se na: V. G., CASILLA DE CORREO 826 — BUENOS AIRES.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČI6 in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Airea
Sveta
Noč
Vsako soboto je krenil Tone doli na ulico Leandro Alem. Tamkaj so ga čakale novice in lepo branje. Bil je reden odjemalec Slovensekga lista, ki ga je kupoval doli na voglu Tucumán in L. Alem.
Pa je bila tista sobota tudi sveti večer.
Niti zavedel se ni Tone tega. Le kako bi mu to moglo priti na misel, ko je pa sonce tako nemilo pripekalo. kot da so trojni pasji dnevi.
Šele ko je časnik odprl in poiskal predzadnjo stran, mu je prišla bofena misel.
Na, takle božič! Le komu je to Podobno. Ni ga bila več volja, da še kaj bere. Misli so se same začele ple-«ti z božičnimi spomini. Zaživela je v njegovi misli slika domače vasi. V ^motanem vrvežu so se neslišno sPuščale snežinke; gosti kosmiči so lagotno hiteli svojo tiho pot in kot da vlečejo za sedaj tudi nebo samo, ki se je zdelo da se niža in niža in Pada na belo snežno odejo.
Zares, se je zavedel Tone svojega sPomina; kako lepo si je Jezušček znal okrasiti zemljo za svoj prihod.
so zacvela v snežnem cvetju vsa Revesa, celo pota in rudeče strehe so belo cvetele. In mehko je stopa* a noga po sneženi poljani. In še na oknih so zacvele rože. Res so bile le-dene. Toda zastonj bi obtekel vse OUenosajreške izložbe, da bi našel katero tako kot s bili tisti božični cvetovi na oknih. Tako je umoval i,°ne, ko je stopal dalje po Av. de
Spremenila se mu je slika v njego-
vih mislih in potegnila jé burja, ki je predla snežene rjuhe čez dvorišče in naprej po poti. Ozka gaz je ginila v drobnem svišču, s katerim je burja gromadila žamete in zasipala gaz in stopinje. Nehote si je zapel gumbe Tone, tako živo je začutil božično burjo...
Da, da. Tak je pravi božič. Ta je res božji, ko je človek sedel na peč in prijetno doživel zimsko veselje, ko so na oknih cvetele ledene rože in pod kapom "gorele" ledene sveče... Na mizi pa je stal poprtnjak, križ, sveta knjiga, in še druge stvari.
Zastonj je gledal Tone v izložbena okna. Vsega je videl. Tudi božična drevesca. Ko bi imel družino, ko bi imel vsaj tovariše, s katerimi bi lahko delil božično veselje, pa bi si kupil tisto drevesce... Toda, se je zdrznil: Saj ni smrečica.... Iz palic je zloženo vrtence, na katero so navezali nekaj borovih iglic...
Razočaran je šel dalje. Razkošne stvari, igrače, okraski in potrebščine, jestvine in obleke, sto stvari je zapeljivo vabilo. Toda Toneta ni mikalo nič. Le kaj mu hoče vse tisto. On je iskal nekaj drugega.
Nazadnje je le obstal pred izložbo in srce se mu je razveselilo. To je iskal, da ! Sedaj šele se je prav zavedal za čem je gledal. Bile so jaslice, male preproste jaslice, kot so jih postavili doma na sveti večer in ki so stale vse do svečnice in spominjale celi dan božje ljubezni, katera se je razodela na sveto noč, ko
je prišel na svet Jezušček.
Skromne jaslice iz kartona. V šta-lici je bila Marija z Jezuščkom. Poleg nje sveti Jožef. V jasli, kjer je ležal Jezušček sta dihala osliček in voliček. Nad hlevčkom pa je bila božična zvezda. V steni hlevčka, prav ob jaslik, je bilo okno zastrto z rdečim papirjem, da bo sijala skrivnostna svetloba skozi na Je-zuščka.
Tudi pastirčkov in ovčk je bilo rastavljenih.
Kar kupil bi, si je zaželel Tone. Toda danes je trgovina že zaprta... Škoda, škoda. Edino kar bi mogel res imeti božičnega, in še tega ne morem doseči...
Ves potrt je prišel domov.
Domov pravim, toda, ko se je Tone domislil te besede, mu je postalo tako hudo, da bi se razjokal. Niti pozdravil ni sostanovalca, ki je globoko zamišljen sedaj na postelji, ki je od jutra še nihče ni postlal.
Tri postelje so bile v revni luknji, ki so jo fantje sostanovalci obili z raznimi časopisnimi slikami, med katerimi je bilo videti kaj lepega pa tudi kaj nelepega..,. Po kotih so stali črni kuferčki, kjer so fantje hranili svoje stvari. Na vegasti mizi, kateri je bilo vselej preje treba naravnati noge, da je bila varna, je ležalo nekaj pisemskih kuvert in papirja in tintnik s peresom. Tudi trije stoli so bili v sobi, po steni sem in tja pa je visel klobuk ali suknja ali ovratnica....
Tole naj bi bilo "doma", se je bridko storilo Tonetu in se je sesedel na svoj kuferček in naslonil obraz v dlani.
Tovariš se je premaknil. Kakor da se je predramil iz sna, je dvignil oči in se začudil, ko je videl Toneta.
Kdaj si pa prišel? Saj te nisem niti slišal.
Ravno kar. Nisem te hotel motiti v tvojih mislih in tudi moje misli so danes vse drugje kot tukaj. Ali veš ti, da je nocoj sveti večer.
Da, vem. Saj to je ravno tisto kar premišljujem. Moje misli hite domov danes.
Tudi ti? Sem mislil, da tebi takih božjih reči ni nič mari! Poglej 110, France, to je pa zame nekaj novega. Saj je že več mesecev minili, kar živiva skupaj, pa te nisem nikoli še videl, da bi pokazal kak sled vere.
Motil si se, če si me tako sodil. Na jeziku tega res ne nosim, toda saj
mi tudi ti nisi dal nikoli prilike, da bi beseda na to nanesla.
Nikoli te nisem videl iti v cerkev, zato nisem hotel načenjati tega. Ne bi maral, da bi prišla zaradi tega navzkriž in tudi radi tega ne, ker bi mi bilo zelo hudo, če bi moral spoznati, da si brezveren. Tako sem le raje gledal v tebi tovariša, v katerem je še tudi kaj božjega in prav veseli me, da te najdem takega nocoj.
Da, nocoj. Toda ne samo nocoj. Ne zameri, če ti rečem, da tudi jaz tebe nisem videl nikoli iti v cerkev. Ti si tista pota skrival pred mano, jaz pa pred tabo in čeprav sva oba enako mislila, se nisva srečala do nocoj in si nisva pogledala v dušo. Nocoj, ko je sveti večer, bova pa tudi midva sklenila bolj iskreno prijateljstvo. In prav to sem premišljeval, kako bi lepo praznoval sveti večer. Veš, imam jaslice, ki mi jih je sestra dela v kovček, ko sem odhajal. Vsako leto sem jih postavil, letos bi jih tudi rad, pa me je skrbelo, če bi vidva ne imela tega za neumnost.
Poglej no France, kako veliko veselje si mi napravil. Jaz sem si tako zelo želel jaslic, pa se danes ne morejo kupiti. Pokaži no, kakšne imaš, da jih bova kar sedaj postavila.
Hitro so bile jaslice na mizi.
France je imel vse. Tudi podlaga je bila mahovita, da sta tako razpostavila po trati okrog hlevčka tudi pastirje in njihovo bogastvo.
Tisti večer sta Tone in France sklenila prav resnično prijateljstvo, ko sta si pogledala bolj globoko v srce in našla v veliko medsebojno začudenje, kako zelo sta si sorodna v duši in kako čudno, da sta si bila tako dolgo neznanca in nezaupna.
Kaj pa Nande? tako sta se domislila ?
Njim tovariš je bil odsoten. On je hodil po drugačnih potih. Tone in France sta pogosto prejela za pero in pisala svojim dragim domačim, Nande se ni nikoli dotaknil peresa.
Nande? Mogoče, da se bo iz naju norčeval. Toda zakaj bi mu pa morala molčati. Ali bo imel bolj prav on kot midva? Ali mar on ni prav tako kristjan kot midva? Ali ni prav tako človek, ki mora imeti vero v Boga, ki bo moral po smrti v večnost kakor midva? Ne Tone Preveč strahu pred tem kaj bi vtegnil kdo reči, pa res ne smeva imeti. Po
pravici rečem, da me je kar sram, da tako skrivam to, kar v srcu verjem in čutim. Le verjemi, da tudi Nande ni tako daleč proč od dobrega, kot bi sodil po njegovih besedah, kadar pride od kod malo natreskan in si domišlja, da je učen za vse učenjake in da je ves svet njegov.
Bova videla. Saj kmalu pride domov. Toda preden pride on, sedajle je/že v mraku, ko je ura molitve, naj ne bi tudi midva sedaj zmolila rožni venec, kot je bila navada doma na sveti večer? tako je menil Tone. Potem bova pa napravila večerjo. Kašo bova skuhala. Saj je še imamo nekaj v zalogi.
Vse po domači navadi sta skušala narediti. Ko je prišel Nande, je začuden obstal. Lučka, ki je gorela v jaslicah, je tudi njemu obudila božične spomine. Stopil je blizu in molče opazoval nekaj časa.
Kaj pa je vama padlo v glavo?
France^in Tone sta se spogledala in molčala.
Tudi nju& molk je bil dober odgovor. V Nandetu je tudi zazvenela struna, že pozabljena, toda še ne vtrgana. Kar takoj ga je minila volja, da bi se norčeval. Počasi je segel na glavo in si snel klobuk in molče zastrmel v ponižne jaslice in premišljeval besede zapisane na strehi štalice: Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.
Tudi njega je zadelo in prav v živo. Spomnil se je, kako je nekoč doma, še paglavec, toda ves poreden, razmetal jaslice, ker nihotel, da bi jih postavila sestra. Mati je jokala od žalosti in ga je natepla in rekla : Nande, zelo se bojim, da boš ničvreden človek. Kadar boš velik, se boš na sveti večer spomnil kako veliko hudobijo si napravil nocoj. Nemara ti bo tedaj žal in se boš poboljšal. Bojim se, da boš tak kot betlehem-ci, ki svete družine niso hoteli pod streho in kot Herod, ki je Jezuščka umoriti hotel.
Tudi v Nandetu jepostalo meliko in postalo mu je bridko. Nenavadno je zaživel spomin na predobro mater in 11a daljni dom. Že več let ni pisal domov nobene vrstice. Čisto se je odtujil. Vedel je, da pozvedujejo njegovi domači za njim, on pa je molčal kot grob. Sram ga je bilo, ker v vseh letih si ni ničesar prislužil in še večjo žalost bi imeli doma, če bi vedeli za Nandetova pota...
Molče sta ga opazovala Tone in
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 167 Katarina naju je zaprla v to celico. ker jo vedela, da ne bova ušli Krvniku.
*°da ne pravemu krvniku, — ne, v111^« morava tajno, ubiti naju I10-e brez hrupa in podlo.
iilr e*a morilca iz zasede, — mo-
"a> ki naju bo počasi ubijal. Vg a niorilec pa se imenuje reka Ne-'• Poglej ga, prišel je že, — seji naju grabi in nama stiska vrat! slu,,!1' Pr°kleta, — tudi ti si ponižni line'1 SV0,'e krute gospodarice Kata-
kl^kleta bodi, ponosna Neva, pro-
ÍUíTk .ÍSa' rotim te> ~ vzklikne pri'- )eta in objame svojo ljubljeno Rub	— Klarisa, nikar ne iz-
krvn razsodnosti. — bodi hladno-iešiliU' ~~ m°rda pa sc ')0Va kako
Se7t	— vzklikne Klarisa in
Veh/asno zasmeje. — Kako moreš
¿r «ovoriti o rešitvi! Ha,.¿.Ue Vldi«. da voda vsak hip Že i"31" ne vidiš, da nama sega ¿;ora.l do kolen?
men'J^01 ure nama bo voda do rase bod P°tem pa' 8estra — potem
krnili Vl!n£Uani Valovi reke Neve
tej ce];, , "ajinima glavama, — v
— Katar zavladala grobna tišina, svojih „ rU8ka pa bo osvobojena dve ženrSp,',0tnic in tekmovalk, — ~	lz bise Romanovih bosta
Zginili s Ne liti!
JSreČitiTSlra' nesreia daje moč, ?dsH i. 'iama mora- da bova
sveta.
«Witif'^ K,arisa- to se ne sme Posre.v
*« V/ i	" uiuia,
Vili za LCeliee' potem pa so bova
kaki 36 pravice! Starin,. I? trepeče pred
nama
Nnhoi,- "a.j drhti, če se ee! Posrečilo pobegniti iz te je-
* 31
Če se bova rešili iz Petro-pavlov-ske trdnjave, bova stopili roko v roki pred narod in dejali:
—	Glejte, me sva dve princesi iz carske hiše, — dve žrtvi okrutne Katarine! Vstanite narodi naše svete Rusije, zdramite se!
Odvržite jarem, ki vas tlači.
Spomnite se, da vas je car Peter Veliki osrečil!
Oddolžite se vnukinjam za to, kar je storil za vas veliki car! Borite se z nama, borite se za naju proti Katarini in njenim privržencem!
So trenutki, ko postane tudi slabič junak.
Takšen trenutek je napočil tudi za Elizabeto.
Ona, ki je bila vedno nežna in blaga, ona, ki si ni nikoli ničesar drugega želela, kakor sreče v svoji ljubezni, — ta deklica je stala sedaj vzravnana in z dvignjeno roko, kakor da drži meč, s katerim bo začela svoj sveti boj.
—	Uboga moja Elizabeta, — reče Klarisa in objame svojo prijateljico, — sama sc varaš, — vse nade so uničene.
Nihče ne bo slišal tvoje besede, — tvoj krik ne prodira daleč, ker naju obdajajo te debele stene.
Ne, moja draga Elizabeta, iz te ječe ne moreva več pobegniti, najina usoda je smrt, — žena pa, ki nama je ugrabila carsko krono, bo triumfirala nad nama.
In kakor da je nebo hotelo potrditi njene besede, udarijo valovi ponovno ob zidovje, — s strehe Petro-pavlovske trdnjave pa je začela padati opekrfv reko.
-r Ha, hotela bi, da bi ta orkan uničil celo Rusijo!
llotela bi, da pride novi potop, du pogoltne človeštvo, — hotela bi, da napoči sodni dan, da uniči pokvarjeno ljudstvo, nato pa bi novi ljudje zgradili na ruševinah novi in boljši svet!
AÜ ni Boga v nebesih, ki bi iztegnil svojo roko in vV*gel Katarino s
prestola ?!
Kje je njegova strela?
Zakaj ne pogubi te zločinke na carskem prestolu ?
Ali mora vedno nedolžnost pod-leči, ali mora vedno pravičnik umreti vsled peklenske zlobe in tiranije.
Ko je Klarisa tako govorila, se je voda vedno bolj dvigovala in obe mladi deklici sta bili že do bokov v vodi.
Voda je rastla neprestano.
Vsako minuto je postajala mogoč nejša, butala je ob zidovje ječe.
—	Sedaj morava poizkusiti zadnje, — reče Elizabeta in potegne Klariso za seboj. Pridi ljubljena sestra, vzpniva se na stopnice, ki vodijo k železnim vratom.
Še nisva izgubljeni, dolgo časa sem živela v Petrogradu in mnogo sem slišala o tej vodni ječi.
Vem, da voda sicer brzo narašča, toda hitro tudi upada.
Samo malo naj se pomiri vihar, pa se bodo pomirili tudi valovi Neve.
—	Smatram, da se tvoje ničeve nade nikoli ne bodo izpolnile, — reče Klarisa. — Ali slišiš? Vihar divja s podvojeno močjo, ali slišiš, sedaj se mi je zdelo, da nekdo kliče na pomoč.
Gotovo si slišala kak glas z ladje, ki v tej nevihti ne more pristati na obrežju.
—■ Upajva, da bo še vse dobro — reče Elizabeta. — Toda sedaj pojdi-va na stopnice!
Še dolgo bo trajalo, dokler bo voda tako visoko narastla!
Tam bova pričakovali smrt, če že res morava umreti.
Klarisa in Elizabeta se vzpneta na stopnice, šest jih je bilo — in tu se postavita tik železnih vrat.
Sedaj sta slišali, da je bilo v trd-njavi neobičajno živahno.
' Slišali sta hitre korake in mnoge glasne ukaze, gotovo radi nevarnosti, v kateri se je nahajala trdnjava.
Toda na ubogi jetnici v vodni ječi ni nihče mislil.
Vsi so pozabili na njiju — morda celo nalašč.
Ni dvoma, da je prejel poveljnik Petro-pavlovske trdnjave od carice ukaz, naj ne odpre ječe grofice Pi-neberg in Elizabete Voroncov, če slučajno udre v ječo voda.
Neva je vedno bolj naraščala, obe deklici sta s strahom spoznali, da je zamazana voda že dosegla tretjo stopnico.
—	Ne smeva izgubljati časa, — vsaj poiskusiti morava obvestiti o-krutne jetničarje na nevarnost. Mogoče je vendar kdo med njimi, ki se bo naju usmilil.
—	Ne verjamem! — odvrne Elizabeta. — Toda poizkusiva!
—	Jaz bom klicala! — reče Klarisa.
Klarisa začne z obema rokama udarjati po težkih železnih vratih in obupno zakriči:
_ Odprite! — Voda prodira v
najino ječo, — že tako visoka je, da kmalu ne bo več rešitve! Ne pustite, da umreva, — usmilite se naju! Odprite!
Njene besede, v katerih je zvenel ves njen obup, so strašno odmevale po hodniku.
Toda nihče se ni oglasil.
Zunaj je postalo vse zopet mirno, glasovi so utihnili, koraki so se oddaljili.
—	Ali vi niste ljudje? — zakriči Klarisa v smrtnem strahu. — Ali ne čutite usmiljenja?
Ali naj pogineva, naj se utopiva tn, kakor nekoristne in nepotrebne živali?
Če vam je mar zveličanje vaše duše, ko boste stali nekoč pred Bogom, — usmilite se naju, — odprite nama vrata, — ali pa se vam ne bodo nikoli odprla rajska vrata, ko boste odšli na drugi svet!
Toda zunaj je ostalo vse tiho.
Ubogi jetnici sta slišali le zamolklo šumenje Neve, — to je bil njun
mrtvaški zvon.
—	Ha, hudiči ste, pa ne ljudje !— zakriči Klarisa Pineberg, — sužnji, ubijalci, — bodite prokleti!
Nato se opoteče in obupno pravi Elizabeti:
—	Nočejo naju slišati, niso daleč — slišali so me, — toda nihče med njimi nima z nama usmiljenja. Najina smrt je gotova, — utonili bova !
—	Moliva, — reče zamolklo Elizabeta, — naj se najini duši spravita z Bogom!
Spomniva se nih, ki jih ljubiva. Spomniva se še enkrat onih srečnih trenutkov, ko sva bili pri njih.
Katarina me lahko vrže v ječo, — moje telo je v njeni oblasti, moja du-■Ša pa je svobodna. — Duše mi ne morejo ugrabiti, živeli bova v lepši in krasnejši okolici, združeni z ljubljenimi, — nihče naju ne bo več mogel ločiti.
Obe mladi deklici poklekneta na najvišjo stopnico. Elizabeta si položi svoje sklenjene roke na deviške grudi.
Klarisa, si je položila svojo roko na vroče čelo, — usta obeh deklic so šepetala molitve, — nesrečni Ka-tarinini žrtvi sta tiho in pobožno molili.
147. POGLAVJE Pred smrtjo
To je bila molitev pred bližajočo se smrtjo!
Voda je že segala do četrte stopnice, samo dve stopnici sta ju ločili od pogube.
Elizabeta ni molila zase, četudi je v kratkih besedah priporočila svojo dušo Bogu.
Molila je za ljubljenega človeka, za svojega Aleksandra Potemkina.
Klarisine ustnice so šepetale neprestano samo eno ime, a to je bil Gianettino.
Ljubezen, ki napolnjuje plemenita ženska srca, je prekrasna in sveta.
Kateri moški bi mislil na ljubljeno ženo v trenutku največje življenske
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "slovenski dom" in konsorcij
France in pripravila večerjo — mlečno kašo.
Boš jedel z nama Nande ? Prisedi!
Premaknil se je in še vedno molče prisedel. Pokrižala sta se Tone in France. Tudi Nande je dvignil roko, da zaznamuje svoje čelo s križem. Skozi veke pa sta opazila tovariša solzo v Nandetovih očeh.
Tedaj se je Nandetu sprožila tudi beseda, s katero je obžaloval svoje dosedanje ravnanje in ju prosil odpuščanja, ker ju je večkrat žalil v njunih verskih čustvih. Človek takole po svetu postane kot žival. Nobenega človeka, ki bi mi kaj pametnega povedal nikjer ne srečam. V cerkev nisem nikoli šel, molil nisem, bral sem vedno raje neumnosti kot kaj pametnega, na materine o-pomine nisem hotel nikoli misliti in tako človek samega sebe slepi, da je vseeno, čeprav sem dobro čutil, da je nevredno človeka tako.... Sram me je. In kako hudo, ko se domislim, koliko žalosti sem napravil materi in očetu, ki me iščejo jaz pa molčim. Nocoj pri jaslicah sem se pa domislil, kaj mi je rekla mati, ko sem imel 12 let, ki je na sveti večer jokala radi mene, ki sem razmetal jaslice.
*
Nikdar se niso še tako pomenili Tone, France in Nande kot oni sveti večer, ko je tudi nje zadelo nekaj blagoslova angeljevih besed, ki je voščil mir ljudem na zemlji. V Nandetu se je obudilo nekaj novega, nekaj davno pozabljenega in bilo je prvič po dolgih letih, da je spet zaželel v cerkev.
K polnočnici so se namenili vsi trije, da bodo doživeli tudi tam nekaj domačega, ko bo zadonela prelepa svetonočna pesem. Toda kam, je podvomil Nande. Saj še ne vem ne, kje je slovenska maša. Gori na Paternalu nekje, več ne vem!
Pa veva midva. Bomo že našli cerkev.
Ob 11 uri zvečer so se dvignili. Nad razsvetljenim mestom je luna le toliko svetila, da je bilo videti teške oblake, ki so plavali nad soparinu vroče božične noči.
Mladinski kotiček
jabolko rdeče
Jabolko rdeče Vabi drhte: "Brž mi pokaži bele zobe, v mojih sokovih čudna je moč, kdor me rad hrusta, zdrav je, cvetoč..."
oprezno
"Gospod učitelj, ali morem biti kaznovan za nekaj, česar nisem naredil?"
"Ne, nikakor ne!"
"Prosim, jaz nisem naredil naloge."
Mati
Kaka razlika! Kaj bi dali ko bi mogli po sneženi gazi s prižganimi bakljami, od daleč pa bi vabilo zvo-nenje božičnih zvonov...
Na Av. del Campo, kjer je slovenska služba božja, je že stala velika gruča ljudi. Tudi naši trije znanci so se pridružili; toda ne... Spomnil se je Nande, da bi spet nemara ostal kar zunaj, če bi se s kakim takim znancem srečal. Ne, dalje moram, saj je tako že ura in je kar hitel naprej.
Prav ko so stopili v cerkev, se je vlila iz kora tudi božična pesem.
Sveta noč, blažena noč, vse že spi je polnoč.. .1
Pozabil je tedaj Nande na vse. Tudi Tone in France in drugi. Utihnilo je v srcu tisto, kar je nizkega in duša je začutila božje višave, od koder je prišel božji Sin, da nas odreši in kamor hrepeni človekovo srce, da najde pravo srečo.
Dolgo že ni jokal Nande. Tisti večer so mu pa tekle mnoge solze in naslednji dan je pisal spet domov po dolgih letih in prosil odpuščanja svjo dobro mater za ono na sveti večer, ko je bil star 12 let in še za vse drugo...
Janez Hladnik.
Vse je tiho, vse že spi, le mati žalostna bedi; mehko njena drobna roka boža bolnega otroka.
Misli njene pod nebó kot v procesiji gredó: solze z lic ji bo otrnil Bog in sinku zdravje vrnil.
prebrisani hodža
Ibrahim paša je ustanovil v svoji vasi šolo in najel učitelja. S tem učiteljem se Nasredin hodža ni mogel sprijazniti, zdel se mu je prego-sposki pa tudi to mu ni bilo všeč, da ga je učitelj imel vedno za bedaka.
Nekoč se je hodža pritožil paši takole:
"Ej, paša, pameten človek si, samo s svojim učiteljem nisi imel sreče. Že ves mesec je tukaj, tako dra-
go ga plačuješ, otroci pa še zdaj ne znajo brati. Moj sin še vedno drži knjigo narobe in ne zna obrniti vsakega lista posebej, in če ga izprašu-jem, ne ve ničesar. Bolje bi bil napravil, če bi bil mene vzel za učitelja. Še svojega osla bi prej naučil brati kakor ta učitelj naše otroke." Paša se je nasmehnil in odgovoril: "Nasredin hodža, za uičtelja te ne bom vzel, pač pa dobiš od mene 10 zlatnikov, če v enem tednu naučiš svojega osla brati. Če se ti pa to ne posreči, ti dam odšteti petdeset palic po podplatih kot kazen za tvoje bahanje."
Nasredin hodža se je prestrašil, potem pa jo je iztuhtal. Vzel je knji- ' go, med vsaka dva lista je položil ovseno zrno in dal knjigo oslu. Osel je gledal, kaj naj to pomeni, kmalu pa je spoznal, da je med listi oves. Z jezikom je začel obračati liste in iskati zrna. Ko je prelistal vso knjigo, ' je začel rigati in Nasredin mu je spet dal med liste ovsa. To je ponavljal vsak dan, osel je moral listati po knjigi, če je hotel jesti.
Čez teden dni je prišel paša, da bi videl, ali zna Nasredinov osel že brati. Nasredin pripelje osla na dvorišče in položi predenj knjigo. Osti lista po knjigi, ker pa ne najde nobenega zrna, začne vpiti: "I-a, i-a, i-a!"
Vso knjigo je prelistal in vedno glasneje je postajalo njegovo riga-nje. Ko je prelistal vso knjigo, se je Nasredin obrnil k paši in rekel:
"Vidiš, paša, moj osel že zna brati, le poglej, kako zna obračati liste, in vse črke i in a je prebral, kar jih je v knjigi. Paša pa je rekel: "Saj ne zna tvoj osel še vsega brati!"
Nato mu Nasredin odgovori: "Kaj pa hočeš še več, tvoj učitelj prvi teden ni naučil otrok nič vež kakor samo črko i. Priznati moraš, da sem jaz osla več naučil kot tvoj učitelj naše otroke, ker moj osel pozna poleg črke i še črko a, kar si lahko sam slišal."
Paša se je namsehnil in izplačal prebrisanemu Nasredinu obljubljenih deset zlatnikov.
nevarnosti, v trenutku ko zre smrti v 0£i( — kateri moški bi tako čutil v tem trenutku kakor te obe nesrečne in mlade žene?
Ko sta končali svojo molitev, vsta-neta in se objameta.
Sklenili sta, da umreta kakor dobri prijateljici, skupno, — hotele sta do zadnjega trenutka čutiti utrip svojih src.
—	Oh, če bi Gianettino slutil, — vzdihne Klarisa, — kako strašna smrt me čaka, ki s svojimi lastnimi rokami porušil to zidov je in prišel k meni.
Uboga Klarisa, hudo si se zmoti-la!
V tem trenutku počiva tvoj Gianettino, beenčanski gondolier v naročju one okrutne žene, ki je sklenila tvojo smrt!
—	Oh, če bi me Potemkin mogel rešiti, — reče Elizabeta, — ne bi o-kleval, da poizkusi tudi najskrajnejša _ toda ah, tudi on je sedaj nesrečni ujetnik, — kdo ve, ako je še sploh živ!
Oh, ta misel je zame tako sladka, moja sestra, ne trepečem pred smrtjo, nasprotno, hrepenim, da bi me smrt odvedla v naročje mojega zaročenca.
Vihar je strahovito divljal, — «d trenutka do trenutka je postajala nevihta močnejša.
Ogromno poslopje je ječalo v svojih temeljih, stokalo je in zdelo se je, da se bo podrlo.
Vedno razločnejše je postajalo kričanje po trdnjavi.
Drugi ujetniki so se tudi bali, da jih bo uničila strašna povodenj, če tudi so ležale njihove ječe mnogo višje, — če tudi tam ni bilo nobene resne nevarnosti.
Kaj naj bi še dejali ti dve nesrečni deklici, ki sta se nahajali v najglobokejši ječi, ki sta stali sedaj v vodi, — segala jima je že do bokov, če tudi sta se vzpeli na najvišjo točko svoje strašne ječe.
Za Klariso in Elizabeto je napočil
usodni trenutek.
Videli sta, da se ne bodeta mogli boriti z vodo, ki ju bo kmalu potegnila v globino.
Zunaj so butali valovi ob zidovje ječe, — Klarisi in Elizabeti se je zdelo, da se premika ogromno kamenje, ki je sestavljalo zidovje. Gotovo je voda že raztopila apno, ki je spajalo kamenje.
Ha, strašna misel!
Če se zruši zid, potesm se bo razlila voda Neve po ječi, potem bodeta v trenutku obe ženi mrtvi.
—	Klarisa, kaj ti je? — vpraša Elizabeta in nežno objame svojo prijateljico. — Tako bleda si, gledaš tako čudno, pomiri se, bodi močna, ue boj se smrti! — Verjami mi, ni najstrašnejše, kar se nama lahko pripeti, — spomni se, da bi bilo hujše in strašnejše, če bi naju izročila carica Katarina svojim surovim vojakom!
—	Klarisa, to se je namreč že večkrat zgodilo.
Carica je že marsikatero ženo izročila polku vojakov, — ki je na ta način umrla, potem ko je pretrpela najstrašnejše muke in najpodlejša ponižanja.
Nesrečne žene so izdihnile v surovih objemih kozakov.
Niso jih samo umorili, temveč tudi onečastili.
Klarisa ne odgovori.
Njene oči so bile otrple, — na njenih ustnicah je trepetal blazni smehljaj.
Elizabeta opazi to in se prestraši.
—	Klarisa, — vzklikne Elizabeta, — Klarisa, kaj ti je?
—	Meni je tako dobro, — odvrne drhteč Klarisa, — povsod je lepo,
—plavo morje, — male barke, — Gianettino vesla, — poletni večer, — solnce zahaja, — oh, objami me, sladki moj, ljubljeni Gianettino, — poljubljaj me, — poljubljaj me!
—	Znorela je! — vzklikne Elizabeta.
—	Stisni se tesneje k meni, — na-
daljuje lepa, rdečelasa Klarisa in strastno objame Elizabeto, kakor da bi ona bila ajen ljubimec, — poljubi me, — da tako, oh, kako sladko, — sedaj Gianettino, — umriva sedaj!
— Ali ne, zapel mi boš pesem, — pesem, ki jo imam tako rada.
Ona začne prepevati z glasom, ki je paral Elizabeti srce.
Nesrečnica je pela, toda njeno petje je nadvladalo strašno šumenje vode.
Elizabeti se zasolzijo oči.
To je zadnja pesem, — vzklikne ona. — Sedaj naju bodo takoj pograbili valovi, sedaj bodeva umrli.
To je smrt!
Ne, ne, nočem umreti, živeti hočem, Potemkina hočem videti! Aleksander, čuj me —
Reši svojo Elizabeto, — nočem umreti tako osamljena!
Elizabeta Voroncov — Aleksander Potemkin — neločljivo združena !
Oh, Bog, «H je to sreča, o kateri sem sanjala?
Ali je to združitev z mojim ljubljenim?
On je daleč od mene, — ujetnik je, — izročili so ga ruskim krvnikom, — jaz pa, — jaz sem tu — jaz.j bom utonila v tej strašni ječi. —
Na pomoč! — Na pomoč! — Nočem umreti!
Ona se obupno prime za železna vrata in s teni je res dobila neko trdno točko, tako da se je lahko branila pred besno povodnijo.
Voda je neprestano rastla, vlekla je nesrečni ženi v globočino.
Mraz je stresal njuni telesi, — voda jima je segala že do ramen od časa do časa ju je zakril kak val.
— Primi se za mene, — ne morem te več držati, — zakliče Elizabeta. — Draga sestra, sedaj je napočil trenutek, ko morava umreti, gorje meni, — rojena sem bila samo za trpljenje!
—	Aleksander! — Aleksander!
—	llahahaha, — to je veselo! — vzklikne Klarisa in se prime za Eli zabeto. — Veselo, — to je korso v Benetkah!
Povsod so gondole, — okrašene, tisoči lampionov, — svetloba se lesketa na morju — Gianettino poj,
poj!
Ha, Gregor Orlov, — ti me vendar hočeš pozabiti, ne ne vem, nekaj me privlačuje k tebi, — reši me — plavala bom, — moram se rešiti!
Klarisa zakriči in plane v vodo.
Na srečo je bila Klarisa dobra plavalka.
Ali pa na nesrečo?
Drugače bi bile njene muke končane, tako pa se je obupno borila s smrtjo, mislila je, da se nahaja na morju, kakor takrat, ko jo je nosil Gianettino na svojem hrbtu naproti admiralski ladji.
Nesrečnica je plavala po ječi.
Z močnimi rokami je rezala valove.
Neprestano je butala z glavo ob steno, dotikala se je stropa, ni moglo dolgo trajati, nato pa---
Elizabeta se zgrozi.
Še vedno se je mrzlično držala za vrata, valovi je še niso premagali, toda ona si je gotovo želela, da bi omagala, — ker je to, kar je doživljala, bilo strašno, — videla je lepo, rdečelaso, bledo Klariso, ki so jo valovi premetavali kakor igračko.
Sedaj je vrgla voda nesrcčnico ob zid, v naslednjem trenutku je zopet plavala na površini, sedaj pa, — sedaj jo voda zopet pograbi in jo vrže ob drugo steno.
Krik pretrese ozračje, — strahovit krik.
Elizabeta jc videla, da je kapljala kri s Klarisinega čela. Močan udarec ob steno jo nesrcčnico ranil.
Ta rana pa jo zopet vrnila Klarisi zavest, — razum ji je zopet začel delovati, — ni ji bila usojena milost, da bi umrla v blaznosti.
Val jo pograbi in vzdigne.
— Elizabeta, — umrla bom, — voda — strašno, — Elizabeta, jaz, jaz
—	Gianettino!
Trenutek pozneje je utonila v zamazani vodi rdečelasa žena, hčerka carice Elizabete.
Ona dvigne obe roki, prsti se ji skrčijo, nato 'pa jo zopet zakrije voda, — Klarisa Pineberg je končala svojo življensko pot.
Tako je umrla caričina hčerk* sredi Rusije, otrok carske krvi je bil tako podlo in zahrbtno umorjen,
—	umreti je moral daleč od vsak® človeške pomoči.
Sedaj se Katarini ni bilo treba bati svoje nasprotnice.
Neva, ta zločinska zaveznica o* krutne carice, je umorila mlado deklico.
Elizabeta je morala gledati strašno Klarisino smrt do kraja, ni mogla zaperti oči in odvrniti pogleda od tega strašnega prizora.
Zdelo se je, da jo nadnaravni moč sili, da mora gledati Klarisin® smrt.
Tudi ona bo kmalu umrla, tud1 njej je usojeno, da mora poginiti. — Ha, kakšna strašna smrt!
Ko je voda požrla svojo žrtev, ijl prenehala divjati.
Zunaj je tulil vihar še močneje kakor prej, tresel je zidovje ječe, voda v ječi je vedno bolj rastla. / ječi so bili vedno močnejši vrtinci-
Elizabeta je čutila, da ji zmanjk^' je tal pod nogami.
Voda je dvigovala njeno telo, pa se je se vedno krčevito držala & vrata. — Mlada deklica se je obup«0 borila s strašno povodnjo.
V smrtnem strahu se je oprije®*' la za kljuko, valovi pa so ved»® močneje butali ob stene in hoteli p0' tegnili Elizabeto v globočino. ,
Kako dolgo bo trajala ta borb»
Ali je morala res končati z El»' zabetino smrtjo?
(Dalje prihodnjič)
i