POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
	V
Leto III.	Štev. 2
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	.120 „
Posamezna številka	•	5	„
Za Jugoslavijo . . .	.	3 Din
60 ri c n, sobota 11. januarja 1947
Dsmatacija na pohodu
V coni A je demokracija fraza, ki je izgubila vsak pravi pomen in vsebino. Tu se v imenu demokracije izvaja nasilje vseh vrst nad antifašističnim prebivalstvom, ki predstavlja ogromno večino. Ukrepi in zakoni so v nasprotju z voljo in potrebami večine prebivalstva, torej so nedemokratični. Ne upoštevajo se osnovne pravice državljanov, kakršne uživajo prebivalci drugih demokratičnih dežel. Kršijo se načela svobode tiska, svobode zborovanja, svobo-be besede itd. Skratka v coni A je demokracija za ZVU, za CP, za MP — demokracija za teroriste, da lahko nemoteno in nekaznovano kopičijo skladišča orožja, izvajajo teroristične napade na miroljubno prebivalstvo, medtem ko je ogromna večina demokratičnega antifašističnega prebivalstva brezpravna raja, podvržena terorju, izkoriščanju in preganjanju. Nekateri primeri bodo osvetliii stanje, ki vlada pri nas.
Vračajo se na svoje domove tovariši iz Jugoslovanske Armade po dolgih letih težkih bojev kot demobiliziranci, ki so regularno odpuščeni na podlagi zakona. Služili so v armadi, ki je stala ves čas zvesto na strani zavezniškega bloka in nesebično dajala žrtve za skupno zavezniško stvar, za zmago nad fašizmom. Ljudje jih sprejemajo z odprtimi rokami, jim prinašajo cvetje in darove v znak priznanja in hvaležnosti. Na drugi strani jim obstoječe oblasti delajo vrsto ovir pri registraciji in v sramoto vsega kulturnega sveta jih zapirajo, pri čemer so izpostavljeni izzivanju posameznih agentov.
Pred dnevi je CP skupaj z vojaško policijo vdrla na sedež okrajnega odbora SIAU za Kr min, preiskala prostore in odnesla arhiv ter drugi material, last organizacije SIAU, ki je edina resnično demokratična organizacija v naši deželi. Vsi protesti odgovornih tovarišev niso nič zalegli in policija je s silo odnesla navedeni material.
Na občinskem smetišču v Gorici je zgorelo za nekaj stotisoč knjig. Za Vojaško upravo je predstavljalo to samo nekaj smeti iz Ljudskega doma, kot je ironično skušala zavrniti podatke, navedene v uradnem poročilu Okrožnega odbora SIAU.
Našteli bi lahko na desetine primerov aretacij brez povoda, vsled česa so tovariši odsedeli tedne in mesece po zaporih.
Dogodili so se primeri aretacij, ko so bili tovariši antifašističnih organizacij aretirani in odpeljani neznano kam. Še danes jih ni nazaj, niti nihče ne ve, kje se nahajajo.
Tako izgleda torej .demokratična" uprava in njeno delo v naši coni. Na eni strani oviranje antifašistov in njihovo preganjanje, na drugi pa oproščenje kolaboracionistov in fašističnih kolovodij, ki grmadijo orožje in razstrelivo na sedežih šovinističnih organizacij za uprizarjanje pustolovskih podvigov in zločinskih napadov.
Dolžnost antifašistov in demokratov je, da budno zasledujejo \sak gib provokatorjev in da ne odstopajo v borbi za demokratične svoboščine, ki so si jih že priborili in drago plačali v narodno osvobodilni borbi da ne dovoljujejo, da se nad njimi izvajajo ukrepi, ki so v nasprotju z demokratičnimi načeli in da jim take in podobne vsakodnevne nove izkušnje utrjujejo zavest, da je predpogoj odprave vseh krivic in preganjanj povrnitev ljudske
GOSPODAMSKA KONFERENCA V GORICI
Pereti proMemi soriškega okrožja v poročilih naših gospodarstvenikov
Naši IcroJI pripravljajo na prllcljiicltov te. F3LRJ
V sredo 8. januarja t. 1. se je na pobudo okrožnega NOO za Goriško vršila v Gorici važna gospodarska konferenca, katere so se udeležili gospodarstveniki iz celega okrožja.
Po otvoritvi je dobil besedo tajnik Okrožnega odbora SIAU za Goriško tov. Julij Beltram, ki je podal zbranim zastopnikom našega gospodarstva nekaj načelnih smernic gospodarsko-političnega značaja z ozirom na perspektivo skorajšnje priključitve k Jugoslaviji. Med drugim je dejal : „Bliža se čas, ko bo naša dežela priključena k FLRJ. S tem se bo zaključila dolgoletna borba Primorskih Slovencev za svojo združitev in osvoboditev. Z ozirom na dejstvo, da se je v Jugoslaviji v teku narodno-osvobodilne borbe izvršil globok preokret v držav-no-politični strukturi, da se je spremenil nosilec oblasti, da je prevzelo oblast ljudstvo, se je morala po logiki razvoja spremeniti gospodarska struktura in usmeritev vsega gospodarstva in politike v odpravo izkoriščanja človeka po človeku. V naši perspektivi, kot omenjeno, je nujno potrebno, da se naši gospodarstveniki seznanijo z gospodarstvom in njegovo usmeritvijo v Jugoslaviji in v coni B. Treba je, da se postavijo temelji za hitro preobrazbo in usmeritev našega zadružništva, našega gospodarstva sploh. Naše zadružništvo, ki je, po nekaterih okrajih zavzelo čudovit razmah, temelji 'preveč na starih osnovah zadružništva, na profitarstvu. Pravtako bo treba
izvesti priprave za plansko gospodarstvo itd. Nadalje je treba izvesti priprave za decentralizacijo nabavno prodajnih zadrug, da te postanejo dejansko nabav-no-prodajne, t. j. posredovalec med producentom in trgom.
Najprimernejša oblika za usmeritev gospodarstva, za njegovo izboljšanje, za dvig produkcije itd. so zadruge. Med najvažnejšimi so kmečke pridelovalne zadruge, ki imajo lahko v začetku zelo primitvno obliko, od česar bo kmet imel takojšnjo korist in kjer bo na lastnih izkušnjah spoznava!, da je produkcijo moči dvigniti, izboljšati njeno kvaliteto v novem načinu obdelave zemlje, s stroji, v prilagojevanju zemlje različnim kulturam, itd. O vlogi zadrug nam daje tov. Marinko, predsednik v-lade Slovenije, krasno analizo in zelo nazorno izdelan načrt in vlogo naših zadrug. V «Ljudski pravici" z dne 25. decembra 1946 dobite članek v celoti in ga toplo priporočamo vsem gospodarstvenikom, da ga temeljito preštudirajo.
Naloga gospodarstvenikov in zadružnikov, kakor tudi političnih aktivistov, je da širijo zadružno miselnost ter s praktičnimi nasveti, bodisi v obliki konferenc ali ogledov na licu mesta že obstoječih produktivnih kmečkih zadrug ali državnih podjetij, dvigajo zadružno zavest in smisel za skupnost. Naš človek, naš mali producent mora spoznati, da je njegova sreča v ustvarjanju sreče za vse, v ustvarjanju boljšega, bogatejšega, življenja za skupnost".
Splošen pregled gospodarstva na Goriškem
O sedanjem gospodarskem stanju na Goriškem je podal izčrpno poročilo načelnik gospodarske komisije pri okrožnem NOO tov. Peric.
Ker bodo strokovnjaki podali svoja poročila o posameznih panogah gospodarstva, je tov. načelnik v splošnih obrisih podal sliko našega gospodarstva. Skrb za naša gospodarstva je bila že v času narodno osvobodilne borbe ena izmed najvažnejših nalog ljudske oblasti. Iz našega gospodarstva smo črpali vire, ki so bili potrebni za uspešno borbo proti okupatorju. Naš kmet in gospodar je mnogo žrtvoval, da je bila zmaga tem lepša in popolnejša.
Za čim uspešnejši podvig našega poljedelstva so potrebni poljedelski stroji, kajti samo z vprežno živino ne bodo doseženi cilji, ki jih stavi na našega kmetovalca moderna in racionalna obdelava zemlje. Ravno zaradi tega je bila letošnja setev žita precej šibka,
oblasti, ki nam je bila s proti-Ijudskim in nedemokratičnim ukrepom nasilno vzeta.
Mi smo take demokracije siti in se bomo do zmage borili za ljudsko demokracijo. Tistim pa, ki se v svoji hlapčevski naravi v dinjaj o in klečeplazijo za drobtinice, ki jim jih milostno mečejo nosilci take demokracije, zagotavljamo, da je prir nas ne bodo več dolgo uživali. Če ji bodo hoteli ostati zvesti, jo bodo morali iskati drugod.
ker je primanjkovala delovna živina in stroji. Nujno priporočamo nabavo poljedelskih strojev za skupno rabo v zadružnem smislu. Da se dvigne pridelek naših polj, je potrebna izbira kakovostnih semen.
Glede trgovine je tov. referent omenil, da bo veletrgovina - ki je vsa v rokah nam nasprotnih elementov - po priključitvi prešla v državni sektor. Malemu trgovcu pa je zajamčena ekzistenca v izvrševanju svoje obrti. Dolžnost naših trgovcev je, da se ločijo od izkoriščevalcev in da usmerijo svoje trgovanje v splošno korist.
V	zadružništvu je rešitev
V	nadaljnjem ugotavlja poročevalec, da se je zadružno gibanje že precej razvilo. Sadjarstvo je pa naša rak-rana. Breskvini nasadi so uničeni ali pa od starosti izčrpani. Misliti bo treba na obnovo istih ter skrbeti za lastne drevesnice. Hvalevredno bi bilo, če bi se kopanje novih nasadov začelo s stroji, kajti v novi državi nas čaka toliko drugega dela, da bo delavna moč silno dragocena. V velikih predelih naše dežele so še neizkoriščeni kompleksi, ki bi prišli v poštev za postavitev novih vinogradov. Za te slednje bomo nabavljali trte iz državnih trtnic, ki nam bodo nudile samo prvovrstne trte.
Kletarstvo v naših krajih ni na najboliši stopnji. Treba je umnega kletarstva, če hočemo doseči kva-
litetna in tipizirana vina. Vinogradniki naj se pridno udeležujejo strokovnih predavani o vinarstvu in kmetijstvu sploh. Da zajamčimo vrednost našemu vinu je potrebno, da pričnemo takoj z ustanavljanjem vinarskih zadrug. Z ustanovitvijo teh slednjih bo lažje preprečiti bolezni vina, ki se pojavljajo in dosegli bomo kakovostno boijša in tipizirana vina.
Ker je živinoreja naša najvažnejša panoga gospodarstva, moramo pričeti z delom na' travnikih in na pašnikih. Pri tem pride naj-prvo v poštev čiščenje in gnojenje. Šele ko bomo imeli zadosti krme, bomo lahko hranili več živine. Piemenski živini ter biko-reji moramo dati večjo pažnjo. Nešteto imamo vasi, ki so ostale brez dobrih plemenjakov. Da se pride temu v okom, se morajo naši krajevni odbori zanimati in skrbeti za plemenjake v svojih delokrogih. V tem slučaju bi prišla v poštev organizacija živinorejskih zadrug, ki bi prevzela te naloge. Napredni in dalekovidni gospodarji naj ne prodajajo mlado plemensko živino za zakol. V zvezi z živinorejo je naše mlekarstvo, — ki čeravno organizirano v zadrugah ■— stoji še vedno na zelo šibkih nogah. Vnovčenje mlečnih izdelkov se je do sedaj vršilo s pomočjo zasebne trgovine; to nalogo morajo v bodoče prevzeti nabavno - prodajne zadruge.
S postavitvijo nesrečne Morga-
nove črte so bili lesno produktivni predeli Slovenskega Primorja odrezani od naših krajev, ki te pridelke in izdelke rabijo. Nastala je kriza v nabavi tehničnega lesa in kuriva, ki je bila posebno občutljiva v okrajih, kjer sploh ni pravih gozdov. V zadnjem času je V.U.J.A. stavila na razpolago gotovo količino stavbenega lesa, kar upamo, da bo zadostovalo za obnovo naših vasi. Glede drv pa se stanje še nič ni izboljšalo. Pripomniti je treba, dè se v coni B glede izvoza zasleduje politika v pravcu, da se dovoli izvoz samo za ono vrednost, za katero želijo uvoziti drugo blago. Vse formalnosti glede uvoza in izvoza pa oskrbuje UI-VOD, ki ima centralo v Trstu in podružnico v Gorici.
Za gospodarstvo nekaterih predelov našega okrožja, kot Brd in Vipavske doline, je zelo važno vnovčenje sadja. Naše zadruge čaka na tem sektorju važna naloga, da organizirajo nabiranje oziroma odkup sadja. U1VOD in naši sadni izvozniki kakor za to usposobljene zadruge naj bi takoj začeli z organizacijo nabiralnega aparata, s preskrbo koškov in zabojev ter z vsemi ostalimi pripravami, da jih čas ne prehiti.
Ni dvoma, da velja vsa naša skrb dobremu zadružništvu. Zato moramo vnesti v že obstoječe in v bodoče zadruge novega duha, da bodo iste res služile interesom skupnosti.
Naša opustošena dežela se bo obnavljala po smernicah maršala Tita
Že med borbo je bilo v našem okrožju uničeno ogromno hiš in gospodarskih poslopij. Po zlomu Nemčije so se naše oblasti takoj vrgle načrtno na obnovo ter izvedle vse priprave. ZVU pa je z odstranitvijo naših oblasti prekinila to delo in je sama prevzela vsa obnovitvena dela. Čeravno se v zadnjem času vršijo obnovitvena dela v pospešenem tempu, vendar se obnavlja le zasilno, ne da bi se upoštevali regulacijski načrti. Obnovo imajo v rokah ponajveč tuja podjetja, katerim so bolj pri srcu lastni interes, kakor pa dobrobit oškodovanca. Delajo se napake, ki jih je naše časopisje že večkrat ožigosalo. V položaju, v katerem se danes nahajamo, je priporočati vsem oškodovancem, da se poslužujejo te, četudi zasilne obnove in sicer v čim večji meri.
Dolžnost naših pristojnih oblasti in ustanov pa je, da zasledujejo obnovitvena dela. Morebitne pomanjkljivosti naj javijo zadrugi vojnih oškodovancev, ki bo pravočasno intervenirala na pristojnih mestih, da se nedostatki odpravijo. Z obnovo je v tesni
zvezi problem vojne odškodnine. Po okrožju so ustanovljene okrajne in krajevne podružnice zadrug vojnih škodovancev. Čeravno zadruga ni zajela vse člane okrožja, vendar je zadruga v. o. pokazala že lepe uspehe. Ker velja za reševanje vojne škode italijanski zakon, svetujemo vsem vojnim oškodovancem, naj čim-prej napravijo cenitev utrpele škode in da isto prijavijo kompetentni oblasti. Obenem s prijavo naj vojni oškodovanci vložijo tudi prošnjo za predujem.
Poročevalec se je dotaknil dvo-lastništva in meljoracij. Kar se tiče zemljiške meljoracije, se priporoča našim posestnikom, da bi se posluževali podpor, ki jih predvideva ZVU za vse one, ki so izboljšali svoja gospodarstva.
Kar se tiče sindikatov je vse hvale vredno, da so se naši kmer tje v tolikšnem številu vpisali v Enotne sindikate, vendar je treba sindikate poživiti. Potrebno je sodelovanje med industrijskim in kmečkim delavstvom, da se doseže čimvečja enotnost vsega našega delovnega ljudstva.
Agrarna reforma In nacionalizacija
Sedanje politično stanje je rodilo številne probleme, ki so čisto pravnega značaja, ki pa imajo velik vpliv na gospodarskem polju. Nahajamo se pred- priključitvijo k Jugoslaviji in za nas sta postala zelo aktuelna problema agrarna reforma in nacionalizacija industrije. Kako-sta ta dva problema rešena v Jugoslaviji, pa je
pri nas premalo znano in zato predstavljata za marsikoga nekako strašilo. Pa želimo podčrtati, da so razmere v naših krajih take, da bo le mali odstotek naših ljudi prizadet od agrarne reforme, pač pa jih bo dosti (koloni), imelo koristi od nje. Podobno velja za nacionalizacijo industrije, ki je pri nas v tujih rokah in
bo imelo ljudstvo od njene izvedbe le koristi.
Tako bi bili nanizani glavni sedanji gospodarski problemi našega okrožja, ki se bodo še izčrpneje obravnavati tekom na-daljnih podrobnejših referatov in v diskusiji, ki bo sledila.
Ne smemo pustiti iz vidika dejstvo, da bo v doglednem času večji del našega okrožja priključen k Jugoslaviji. V naši državi, za katero smo se borilk se obnavlja gospodarstvo z udarniškim tempom in ravno gospodarsksa obnova dosega uspehe, ki vzbujajo priznanje — in tudi zavist! — vsega sveta.
V teh zadnjih, mesecih pred priključitvijo moramo udarniško, vendar pa premišljeno in načrtno izkoristiti vsako priliko, da se gospodarsko okrepimo in osamosvojimo. Ne smemo' se zanašati samo na novo državo, ki je gospodarsko bolj opustošena kot naši kraji, zateči se moramo k samopomoči. Zato pa z gosspo-darskega vidika ni umestno, če kdo iz špekulativnega namena drži blago, ki mu ne služi. Najboljša špekulacija je oddati odvisno blago in si pravočasno kupiti drugo, ki je bolj potrebno in je dostikrat življenjskega pomena za posameznika in skupnost.
Posamezni referati
Sledili so važni referati o poljedelstvu in sadjarstvu, ki sta jih podala tov. Štoka in Mikluš, o mlekarstvu in živinoreji pa tov. Ivančič. Vrstile so se statistike, nasveti itd. Zastopniki so pridno posegli v diskusijo ter pazno sledili naslednjim poročevalcem. Z velikim zanimanjem so zborovalci poslušali referat tov. ing. Rustje o vinogradništvu in kletarstvu, kateri je posebno podčrtal važnost zadružnih kleti. Tov. dr. Gruden je v daljšem referatu spregovoril o kmečkih sindikatih in drugih pravnih vprašanjih ter o agrarni reformi in nacionalizaciji, kar so zborovalci poslušali z vidnim zanimanjem. Diskusija je bila posebno živahna; v debato so posegli tov. predsednik Štrukelj, tov. Milo, tov. Tita Stepančič, dr. Fornazarič in drugi
Tov. Žigon je podal posebno posrečen referat o trgovini. Jasno je predočil zborovalcem zgodovinsko vlogo goriških trgovcev v pretekli dobi ter nakazal vlogo, ki jo bo imela trgovina v bodočnosti, v drugih razmerah in pod novimi pogoji.
Tov. Gorjan in tov. Komjanc sta obravnavala vprašanje lesa, drv in izvoza sadja. Razvila se je živahna diskusija o izvozu češenj, kar je posebno zanimalo naše Brice in Vipavce. Nujno se je priporočalo, da se načrtno in takoj začne z organizacijo nabiranja sadja, pripravo koškov itd. Sklenilo se je, da se bo v najkrajšem času sklicala še posebna konferenca, kjer bodo za to določeni strokovnjaki podali briškim in vipavskim odposlancem vsa potrebna navodila in nasvete. Razpravljalo se je o najboljših in najtrpežnejših vrstah češenj, ki pridejo v poštev za izvozni trg. Diskusija je bila vedno bolj živahna. Razna vprašanja so stavili preds. tov. Štrukelj, tov. Gravnar, tov. Stanič in drugi, katerim sta odgovarjala referenta, tov. Peric in tov. Milo.
O zadružništvu je poročal tov.
Vimpolšek, ki je podal razvoj naših zadrug, njih dobre in slabe strani ter zaključil: »V dobrobit skupnosti in vsakega posameznika je, da pospešimo z vsemi silami razvoj našega mladega zadružništva, da bomo tako mog i v bližnji bodočnosti stoniti z dvignjeno glavo v krog naših bratov v svobodni Jugoslaviji«.
Tov. Dr. Fornazarič je obraz ložil zadevo vojne škodi, tov. Tita Stepančič se je dotaknil ob nove, ter izrazil željo vsega našega antifašističnega ljudstva, da bi bili čim prej priključeni k na ši domovini FLRJ in tako obnavljali našo opustošeno deželo načrtno po smernicah našega voditelja maršala Tita.
Končno je o denarnem vprašanju podal referat tov. Rijavec.
V debato so posegli z raznimi vprašanji delegati iz Bovca in Kobarida, nakar je tajnik okrožnega izvršnega NOOO za Goriško, tov. Bogomil Vižintin - Milo spregovoril zaključno besedo. Z veseljem je sledil zanimivim razpravam, ki so v nato sledeči diskusiji marsikaj razjasnili. Obr nil se je do zborovalcev, katerim je polagal na srce, naj sedaj po okrajih in krajih iznesejo zaključke te koristne in velevažne konference. Treba je pristopiti k samopomoči - k zadružništvu. Še enkrat je preletel razne panoge našega gospodarstva, v prvi vrsti živinoreje, ki je za nas naj večji vir dohodkov. Iz te konference naj bi pristopili k dejanskemu delu, ki bo v našo korist in za skupnost. V imenu ljudske oblasti iznesite med ljudstvo sklepe današnje konference in uspehi ne bodo izostali. S to perspektivo bomo šli na nadaljnje delo, tako da bo naše okrožje vzor nove Jugoslavije, za prodor naše ljudske demokracije.
S pozdravom »Smrt fašizmu, svobodo narodu», — ki nas je spremljal pri vseh naših delih v borbi in obnovi, je zaključi! predsednik ob pozni večerni uri to velevažno in koristno zborovanje.
POLITIČm PREGLED
Ministri za zunanje zadeve žeie, da bi Varnostni svet odobril do 15. januarja mirovno pogodbo z Italijo
Že pred svojtim odstopam je ameriški zunanji minister Byrnes poslal v imenu Sveta ministrov za zunanje zadeve pismo generalnemu sekretarju Organizacije Združenih narodov Trygve Lieu, v katerem je rečeno, da, ministri za zunanje zadeve Združenih ameriških držav, Francije, Zdrur ženega kraljestva in ZSSR žele, da bi Varnostni svet odobril do 15. januarja besedilo pogojev mirovne pogodbe z Italijo, ker bo podpisovanje mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja.
V pismu je ponovno podčrtano, da so predstavniki Združenih ameriških držav Francije, Združenega kraljestva in Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki so sestavljali Svet ministrov za zunanje zadeve v New Yorku, izdelali na seji mirovno pogodbo z Italijo, ki bo stopila v veljavo, čim jo bodo odobrile štiri omenjene države. S pogodbo se zagotavlja svobodno ozemlje Trsta, čigar neodvisnost in celoto
jamči Varnostni svet Organizacije Združenih narodov:	Pogoji
trajnega in začasnega statuta tega ozemlja so odrejeni v dokončni pogodbi, kakor tudi z uredbo o svobodnem pristanišču Trsta.
Nato je v pismu dostavljeno: da bi se Varnostnemu svetu dala možnost, da prouči omenjena besedila, imam čast izročiti vam odgovarjajoče člene in priloge načrta mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na meje med Italijo in svobodnim ozemljem Trsta, kakor tudi na meje med svobodnim ozemljem Trsta in Jugoslavijo, na poročila komisije za razmejitev, na splošna nače'a, ki se nanašajo na statut svobodnega ozemlja in na dopolnitev, ki se nanaša na režim lastništva in interese, ki so dani svobodnemu ozemlju Trsta. Razen teh listin prilagam tudi dokumente, ki se nanašajo na tehnično jamstvo svobodnemu ozemlju, na začasni režim svobodnega ozemlja in na režim svobodnega pristanišča.
Obveščam vas, da so ministri za zunanje zadeve sestavili odbor, ki je na razpolago Varnostnemu svetu, da mu bo nudil vsa potre-
n Potovanje v
Glasilo Komunistične partije Italije »Unità« je prineslo komentar k de Gasperijevemu potovanju v Washigton.
Ko misli na Togliattija pravi, da je voditelj velike politične stranke potoval v Beograd — predsednik ministrskega sveta (de Gasperi) pa je odšel v Washington ... Izgleda, da je obe politični dejstvi mogoče primerjati.
Na eni strani imamo pobudo neke stranke v zvezi z državo (gl. Jugoslavijo), ki Italija še nima z njo diplomatskih odnosov, po drugi strani pa imamo uradni podvig, ki ga je brez dvoma že dalj časa premišljeno pripravljala diplomacija velike sile, ki si prizadeva, da bi vedno bolj poglobila svoj vpliv na politično življenje Italije.
Veliki italijanski dnevnik nadaljuje, da je danes važno, da si Italija ustvari možnosti za mednarodne odnose in trgovino, da si pridobi velike možnosti izmenjave z državami, katerih gospodarstvo izpopolnjuje italijansko gospodarstvo, italijanska pa njihovo, in ki so zavoljo tega pripravljene trgovati z Italijo na osnovi enakosti, ne da bi pri tem dajale Italiji miloščino-, niti da bi uporabljale trgovino za sredstvo izvajanja političnega vpliva.
To so danes predvsem dežele vzhodne Evrope, dežele, ki so na eni strani slovite neobstoječe železne zavese, o kateri govorita ameriški in italijanski rumeni tisk, zavese, ki naj bi delila Evropo na dve coni, med katevma bi bile zveze nemogoče.
Seveda so visoki krogi ameriškega imperialističnega kapitala spoznali odločilni pomen trgovinskih zvez Italije z deželami vzhodne Evrope. Zavoljo tega m. si s pomočjo italijanskih reakcionarjev in krščansko demokratskega tiska z raznimi manevri prisvojili tržaško luko in mesto Trst. Ne gre za to, da imperialistični ameriški krogi ne bi hoteli nuditi gospodarske pomoči Italiji. Oni dobro vedo, da ni migeče sklepati trgovinskih pogodb z državo, ki ni gospodarsko ustaljena. Gospodarsko ustaljenost želijo odrediti na temelju njihovih sedanjih koristi, na temelju njihovega načrta gospodarskega prodiranja po vsem svetu in svetovnega gospostva. Njihov ideal bi bil, da bi Italija vodila svojo zunanjo trgovino iz enotnega src dišča v Washingtonu in da se celo izključijo možnosti samostojnega gospodarskega razvoja Ira-lije v mednarodnem pogledu. Zato pa so ameriški imperialistični bančniki pripravljeni, da dajo žrtve za dosego tega cilja. Pripravljeni so n. pr. vzdrževati v Italiji številne informatorje z namenom, da bi vplivali na javno mnenje. Pripravljeni so izdatno financirati tako imenovani neodvisni dnevni in tedenski tisk. G
bna obvestila v zvezi s svobodnim ozemljem, njegovim statutom in pogoji svobodnega pristanišča Trsta.
inozemstvou
Antonini je celo izjavil, da je pripravljen kupiti socialistično stranko in delavsko zbornico, da bi služila Washingtonu in njemu osebno...
Jasno je, da imajo vse te spletke samo en cilj: preprečiti vsako gospodarsko neodvisnost Italije do katere bi prišlo, če bi Italija vzpostavila trgovinske odnose z vzhodno Evropo. Angloameriški Trst preprečuje, da bi prišlo Jo tega. Temu cilju služijo tudi lažne kampanje klevet in izzivanj proti Jugoslaviji, proti Sovjetski zvezi itd.
Veliki italijanski dnevnik piše tudi, da ameriškim kapitalistom ne zadostujejo dobički iz pretekle vojne in da mislijo zato na novo vojno proti Sovjetski zvezi.
Saj govorijo ameriški agenti, ki križarijo po Italiji odkrito o tem, da mora biti Italija glavna opora za protisovjetsko napadalnost.
Vendar pa italijanski narod noče ničesar več slišati o vojni. Enkrat je že privolil, da so ga pahnili v propast — in to mu zadostuje.
Sedaj se pričenja diplomatska igra.
Če bi se vprašanje Trsta rešilo s pomočjo neposrednih pogajanj na zadovoljiv način za obe strani, bi bil mir zajamčen. Aktivni hujskači bi bili premagani in ne bi mogli najti nobenega drugega razloga, da bi potegnili Italijo v vojno. Zavoljo tega je torej voj nim hujskačem potrebno, da ostane vprašanje Trsta odprto, kajti tako bi imeli vedno na razpolago razlog spraviti Italijo v vojno na njihovi strani -- razume se s pomočjo italijanske nacionalistične reakcije.
Komunistična partija je s To-gliattijevo pobudo in njegovim potovanjem v Beograd pokazala možnost za pogajanja, ki bi uredila tržaško vprašanje na, način, ki bi vsaj delno zadovoljil Italijane. V tem smislu je Togiiarti tudi napravil konkretne korake s širokimi perspektivami v icorist italijanske neodvisnosti. To je bil tudi razlog, da je na pove.je tujcev ves ameriški in italijanski rumeni tisk napadel Togliattija. Napadla ga je tudi ona stranka, ki preko Vatikana na najprepričljivejši način izraža v Italiji interese in politiko ZDA, to je krščansko demokratska stranka.
Kot rečeno, je sedaj odšel v Ameriko predsednik ministrske ga sveta in voditelj krščanske demokracije de Gasperi. O njegovem potovanju bomo razpravljali po njegovi vrni-vi. Koi opomin bi mu pa radi rekli samo en > stvar. V Washintonu naj ne pozabi, da je najvišji cilj Italijan ske zunanje politik0 obramba neodvisnosti Italije. Naj se ne vda izkušnjavi, da bi prodal neodvisnost Italije za skodelico leče. — Tako zaključuje »Unità«.
Slovenski Korotan v borbi za svobodo
Težko je življenje koroških Slovencev. Dan za dnem morajo prenašati nasilja terorističnih skupin »Wurfkomanda«, katerih člani so bivši pripadniki SS-od-delkov, voditelji nacistične mladine in podobnih zločinskih formacij, Te hitlerjanske skupine se kaj hitro pobratijo z ostalimi odpadniki slovenskega naroda -ljudmi, ki so pobegnili iz Jugoslavije — ter tako skupno napadajo koroške antifašiste in partizane. Z noži in palicami ter s streljanjem ustrahujejo najza-vednejše koroške Slovence. Kje je policija? Kdo ščiti Slovence?
Prav gotovo ne avstrij ike oblasti, ki mirno gledajo na to početje teroristov proti mirnemu ko roškemu ljudstvu. Ravnoteko ne
orožniki, — med njimi je še vedno lepo število bivših nacifa šistov — ki ščitijo pač tolovaje na škodo mirnega slovenskega prebivalstva.
Namesto da bi avstrijske oblasti očistile deželo vseh bivših nacistov, so jih pustili na svojih starih mestih ali pa jih na novo nameščajo. Pa ne mislite, da so ti nacisti na kakih podrejenih, brezpomembnih položajih? Nasprotno! Na najbolj odličnih in vplivnih mestih sc šopirijo visoki uradniki, učitelji im orožniki. Vsa važna mesta je zavzela Mayerkaibitscheva drhal, ki je pred leti pripravljala zloglasne sezname koroških Slovencev, z namenom da so bili izgnani iz
rodne grude ter poslani v taborišča smrti.	-ijini
•iz irsi
Bospodarsho in kulturno uničevanje koročbih Slovencev
Prav gotovo niso še naši Primorci pozabili na Hitlerja ter na vse njegove zveste hlapce, ki so hoteli iztrebiti vse Slovence. Slovenski Korošci pa so bili še posebej trn v peti nemškim zavojevalcem. Leta 1938 in tudi že prej so sc izdelovali načrti, kam bi jih preselili. Nemška Avstrija se ni držala senžermenske pogodbe, da bi dala slovenskim Korošcem najelementarnejše pravice na kulturnem in gospodarskem polju. Nasprotno, izganjala je slovenske učitelje, zavirala slovensko kulturno gibanje ter nameščala zagrizene nemške hujskače iz raj ha in drugih nemških pokrajin. Nemški naseljenci so bili trdna opora za nacistično propagando in ilegalno nacistično delo.
Ugotovljeno je bilo, da so razne avstrijske organizacije z zloglasnim Heimatsbundom na čelu do I. 1930 naselile na Koroškem 109 družin z nad 300 člani in je bilo samo v imenovanem letu naseljenih 33 novih družin — po večini iz rajha — ki so pokupile 950 oralov zemljišč in posestev, last Slovencev na Koroškem. Do leta 1930 je bilo v posesti rajliov-cev na Koroškem 4811 oralov v vrednosti 5,246.400 šilingov. Večino denarja za nakup slovenskih posestev na Koroškem je dala centrala naselitvene akcije v Berlinu, velike svote pa so prispevale Sudmarka in Schulve-rein.
Strašno preganjanje zavednih Korošcev
Kakor že zgoraj omenjeno, so se začeli Nemci že leta 1938 sistematično baviti z načrtom, kako bi izčistili zavedne koroške Slovence. Spomladi 1942 je zajel Koroško prvi izseljevalni vihar. Do zob oboroženi gestapovci so planili na mirne slovenske vasice od Dješk in Celovca pa dol do Karavank in od Pliberka v Podjuni do Šmohorja na Zilji. Izgnani iz rodne hiše in zemlje so morali slovenski kmetje z otroki, ženami in starčki v nekaj minutah zapustiti domačo grudo, ki so jo s svojimi dedi obdelovali že 1300 let. V začetku 1943 leta je prišel drugi, še hujši izseljeniški val. Oholi Nemci — pijani zmag — so se pripravljali, da izselijo 50.000 slovenskih Korošcev v zavojevane pokrajine južne Rusije. V bližini Beljaka je bilo veliko zbirališče. Ker ni kazalo, da bi koroške Slovence nasilno prepeljali ob Čmomorje, so jih porazdelili na vse konce m kraje Poljske in Nemčije. Koliko tisočev jih je pomrlo po taboriščih, koliko jih je bilo umorjenih in drugače pokončanih nam danes še ni znano; ni pa nobenega dvoma, da so bile žrtve strahovite. Vzemimo na pregled samo občino Belo pri Železni kapli. Bela je imela pred vojno 3700 prebivalcev, danes jih šteje samo še 1900. Vojna jih je vzela 1800. Padli so v boju, pomrli v koncentracijskih taboriščih ali ječah. Tri može in eno žensko je posebno sodišče v Celovcu obsodilo na smrt, jih dalo odpeljati na Dunaj, kjer so jih obglavili. Prebivalstvo je pred gestapom bežalo na vse strani. Zgodilo se je, da je samo enega dne nemška policija postrelila 16 prebivalcev med njimi 7 otrok, 64 jih je pa odpeljala v koncentracijska taborišča, od koder se jih 40 ni vrnilo. Na uničenih domovih je 46 sirot brez staršev. Na bojiščih je padlo nad 100 oseb. Prebivalstvo Bele je popolnoma slovensko in ga je že leta 1942 zajelo slovensko narodno osvobodilno gibanje.
Nemci so koroške Slovence imeli za svoje. Zanikali so jih. In vendar so se morali nacisti Avstrije in Hitlerjanci prepriča-
ti, da slovenski Korošci še živijo, da niso »mrtvk.
Uporaibijati so morah prod njim iste metode, kot so jih uporabljali na Poljskem in v Srbiji.. Aretacije, zapori, koncentracijska taborišča, mučenia, ubijanja, stvari torej, ki so bile tak> znane drugod — tam, kjer so bili Nemci okupatorji, tujci, osva jalci. Slovenska Koroška ni bila njihova, temveč le del vse okupirane slovenske zemlje, bila je del zasužnjene slovenske domovine, del s krvjo oblite, toda vendar v boju za svobodo združene Slovenije.
Doprinos Militi Slovencev v NQ\I
Koroški Slovenci so vedeli, da bije tudi za njih odločilna ura. Zato so spomladi 1943. leta imeli že svoj prvi partizanski bataljon. Ljudstvo se je zavedalo svojega odposlanstva, podpiralo je partizane in čakalo, da bo tudi njemu zasijal dan svobode. Slovensko koroško ljudstvo, oprto na slavno zgodovino, ko si je svoboden slovenski kmet na gosposvetskem polju sam volil svoje vojvode in si pisal svoje zakone, je v partizanih videlo nosilce edino pravega pokreta, ki ga bo rešil nemškega hlapčevstva za vse večne čase. Koroški Slovenci so to svobodo zaslužili in zavoljo tega ne bodo odstopili od zaže Ijenega cilja, če bo to prav ali ne Mayer - Kaibitschem!
Ne samo- pokrajinska vlada v Celovcu, ampak tudi centralna vlada na Dunaju potvarja dejstva o preteklem in sedanjem položaju koroških Slovencev. Av-
strijske oblasti nočejo priznati slovensko manjšino, ne priznavajo Slovencem pravico uporabe svojega jezika v občevanju z oblastmi in na sodišču. (Po drugi strani pa jim je to dejstvo v južni Tirolski vzrok, da se Avstrijci vedno pritožujejo proti Italijanom. Op. u-redn.) V Celovcu ne morejo Slovenci izdajati svojega časopisa. Prisiljeni so izdajati ga pač na Dunaju. Dovoljene so sicer dvojezične šole, a kaj pomaga, če pa šolske oblasti o d sl avl j njo slovenske zavedne učitelje ali pa pošiljajo v slovenske kraje takšne učitelje, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Postopanje s koroškimi Slovenci je krivično; isti orožniki, ‘sti uradniki, ki so pod hitlerjevskim režimom prizadejali koroškim Slovencem toliko gorja še danes gospodarijo po mili volji nad njimi. Jasno je, da so- koroški Slovenci pod takimi okolnostmi vedno bolj nezadovoljni in da vedno bolj dvomijo v demokratično rešitev svojega vprašanja s strani avstrijskih oblasti.
Zaradi tega nevzdržnega stanja zahteva slovensko prebivalstvo na Koroškem odločno čiščenje državnega aparata od na cifašističnih elementov. Koroški Slovenci so trdno odločeni, da se bodo še nadalje borili za .priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer bodo edino dobili vso zaslombo in pomoč ter se jim bodo uresničile želje, za katere so stopile v boj koroške formacije slovenskih partizanov. Tudi za brate Korošce velja geslo: tujega nočemo, svojega ne damo!
NA ZATOŽNI KX.OPI
Izdajalci in volumi pred Vrhovnim sodiščem
v Beogradu
Beogradu se je končala razprava proti skupini vohunov, ki so: Stefanovič Milutin (Miča) bivši novinar, Željko Sušin, bivši oficir JA, Branko Jovanovič, novinar, Aleksander - Aca Ilič, bivši uradnik pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju, Grgar Ko-stič, bivši novinar, pozneje po osvoboditvi lastnik parfumerije, Miloš - Miša Trifunovič, bivši minister, ing. Siniša Zdravkovič in Konstantin Stankovič, vsi iz Beograda.
Obtoženci 'so delali na račun tujega vohunstva in so pošiljali agentom tuje obveščevalne službe podatke, ki so po svoji, naravi vojaške tajnosti. To so delali z namero, da bi izpodkopavali in ogrožali neodvisnost in varnost Federativne ljudske republike
Jugoslavije. Vsi obtoženci so sodelovali z agenti tujega vohunstva in jim pošiljali lažne podatke o političnem in splošnem stanju FLRJ. Večina obtožencev je sodelovala med vojno okupacijo z okupatorjem, po osvobditvi države pa so se izognili oblastem m aktivno delali proti ljudstvu in državi.
Po obrazložitvi obtožnice ter zaslišanju, ki je trajalo več dni, je senat Vrhovnega sodišča LR Srbije razglasil sledečo obsodbo:
Milutin Stefanovič, Željko Sušin in novinar Branko Jovanovič na smrt, bivši ministrski predsednik Milan Trifunovič na 8 let prisilnega dela, ostali 4 obtoženci pa na razne dobe prisilnega dela od 4 let do 6 mesecev.
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
(itateljem »Soškega tednika"
Zaradi pomanjkanja električne struje ne more biti naš tednik pravočasno dotiskan. Zavoljo tega se nadejamo, da nam čitatelji oproste zakasnitev.
Gorica
Za bombami - napisne table...
V Gorici se grejejo na soncu blagohotnosti ZVU in policije gotovi šovinistični elementi, ki
llltli!!l!!llliiilllillll!lllllllllll!llilllUUIIIilUlllJIII!lllllllill!nilll!lilJlillililll!iIllllllllffllllliillllllllllllilillilUlUD

'"1'imiH'inniiiiiniiiiipiirifln'i'iiinn
v
BORBA ZA JUŽNI TEČAJ
Ena izmed največjih im najbolje pripravljenih ekspedicij se je odpravila na južni tečaj. Vodi jo R. T. Byrd, admiral ameriške mornarice. Ekspedicija sestoji iz desetih modemih ladij, letalonosilk in podmornic. Poleg znanstveniko” se nahaja na ladjah 4000 oboroženih vojakov, ki imajo nalogo »sprijazniti se s težkočami, ki jih ima južni tečaj«. Svoj čas je prelet južnega tečaja vznemirjal nekatere države. Prišlo je celo do izmenjave diplomatskih not (kakor znano si prisvajajo pravico »lastnine« Anglija, Norveška in Združene države - Francija je le deloma zainteresirana). Sedaj so se Združene države sporazumele z ostalimi tremi državami in tako so z vihrajajočimi zastavami lahko odplule proti južnemu tečaju.
Kaj vse je tako važnega tam
doli, da se je odločila Amerika za tako mogočno ekspedicijo? Prav gotovo ne gre tokrat samo za navadno raziskovanje, kakor jih je že bilo obilo. Sam admiral Byrd je že v tretje v tistih neobljudenih krajih južnega tečaja. Byrdova ekspedicija ima s seboj tudi tri atomske bombe. Uradno se ni o tem poročalo, toda časopisje govori o tem in nihče ni še zanika! vesti, da bi to ne biio res. Admiral Byrd misli z atomsko bombo pognati v zrak velikansko ploščo ledenikov in »gor« na južnem tečaju. Govori se, da bo atomska bomba spremenila v vodo, oziroma, da bo segrela do neverjetne vročine 2000 stopinj ledeno oblo južnega tečaja. Nekam čudno se nam zdi, da bi ta atomska sila spremenila tečajno temperaturo šestdesetih stopinj pod ničlo na 2000 čez ničlo. S'cer
KOROŠKA
Besed ne najdem, da bi ti zapel, ker vsa si v meni, v moji globočini, v ljubezni moji, moji bolečini, v lepoti tvoji rad bi te objel...
Proniknil vate sem in razodel bom svetu, kje prebivajo trpini, zaničevani sužnji na lastnini pradedov naših... V sreu raste gnev...
Kdo prvi je oral te zemlje polja, kdo krstil gore, jezera, vasiee,
Beljak, Celovee in potoke, reke? —
Ta zemlja naša je iz vekov v vekel Oj, le morite nas zdaj izdajiee!
Saj zmagala nekoč bo ljudska volja!
JillHA KLINAR
1
»osrečujejo« mirno slovensko prebivalstvo s svojo dvatisočletno kulturo. (Hvala, naj jo kar naprej držijo!) Po peklenskih strojih in razbijanju vsega, kar diši po antiašistih in Slovencih, nadaljujejo s trganjem napisov po uradih in drugod. Te dni smo prejeli še sledeče obvestilo:
Odvetnik Dr. Karol Podgornik v Gorici sporoča svojim klientom, da uraduje še nadalje na svojem začasnem stanovanju, Corso Roosevelt št. 66 A, II. nadstropje. V noči od 4. do 5. januarja 1947 ukradenega napisa na hišnih vratih ne namerava v sedanjih razmerah obnavljati, v svojo hišo v Via Codelli št. 18 se pa še ne more vrniti, ker je še vedno vojaško zasedena.
Smrtna kosa
Nenadoma je preminul v našem mestu g. Milton Klavžar, nadzornik pri kmetijskem nad-zorništvu. Pokojnik je bil znana osebnost v mestu in našem podeželju ter ga bodo zlasti naši kmetovalci, ki so ga poznali kot vestnega in uslužnega moža, ohranili v najboljšem spominu.
Preostalim naše toplo sožalje.
Prvi sneg
V petek zjutraj, ko so meščani stopili na ulice, so zagledali, da je mesto pokrito s tanko snežno odejo. Toda sneg je že okrog poldneva skopnel. Dobava živil, kakor mleka in sadja, se je nekoliko zamudila. Cene sadju in še posebno zelenjavi so poskočile. Draginja postaja že neznosna.
klo nedeljo v obnovljenem šolskem poslopju prireditev, ki je prav lepo izpadla. Uvodoma je zastopnik podružnice E.S. spregovoril o pomenu in važnosti sindikatov ter pozval delavce in kmete naj se strnejo v še tesnej šo enotnost, ki bo prinesla k risi delovnemu ljudstvu.
Mešan zbor prosvetnega društva »Vinograd« je zapel nekaj narodnih pesmi, sledila je igrica »Varano dekle«, ki jo je spisala domačinka ter več deklamacij. Izmed zadnjih je bik1 posebno temperamentno podana pesem »Samo milijon«, k: jo je predna-šal tov. Stanko z Kamenj.
Spodnja Branica
okraja, ki so se odlikovali s svojim narodnim delom, so bili nagrajeni od vseljudske organizacije SIAU. S hvaležnim odobravanjem je bil pozdravljen rov. Hinko Klavora iz Čezsoče, ki je kljub častitljivi starosti, a vedno v mladeniškem duhu, napravil 363 prostovoljnih ur. Ob tej priliki so bile pohvaljene in nagrajene poedine organizacije, kot Koritnica, ZAMJK iz Serpenice, prosvetno društvo »Skala« iz Čezsoče, AFŽ iz Žage in R.K. iz vasi Plužna. Izvoljen je bil nov okrajni odbor, ki je sestavljen iz najboljših in požrtvovalnih tovarišev.
Kred
Renče
Gogoljev „Revizor" na domačem odra
V nedeljo je igralska skupina iz Renč podala veseloigro ruskega pisatelja Gogolja, ki bi lahko še boljše izpadla, če ne bi hud mraz oviral igralce, ki so vsi pre-mraženi vztrajali do konca. Videlo se je, da so se korajžni ren-čanski diletantje resno potrudili V kratkem bodo veseloigro po novili.
Brdice pri Kožbani
Mladina prireja
Briški mladci so se to pot izkazali z lepo in d>bru uspelo prireditvijo. Mladim Kožbancem je pomagala mladina iz Medane, da je fizkulturni nastop, kakor tudi temu sledeča veselica, zadovoljivo uspela. Kljub hudemu mrazu se je nabralo precej občinstva ki ni štedilo z odobravanjem. Med petjem partizanskih pesmi ter nato sledečo prosto zabavo s plesom je kaj hitro minil lep večer.
Vrtovin
Kulturna prireditev
Sindikalna podružnica Vrtovin - Kamnje, ki šteje že lepo število članov, je priredila prete-
nam je znano, da Amerikanci radi pretiravajo, kakor so to že enkrat napravili, ko so skoro ves svet pripravili v strah predno so odvrgli atomsko bombo na Biki ni v Pacifiku. Že takrat so pripravili vse svetovno časopisje — posebno anglosaško — da je vplivalo na javnost, češ »...svet se bo pogreznil«. Nekaj podobnega se govori dandanes ob priliki Byrdove ekspedicije, če ni odvrgla atomsko bombo. Bomba, ki je bila vržena na Bikini, je napravila pač nekaj, toda objektivni poročevalci so tudi pisali, da so koze, ki so bile privezane na ladjah, katere so se imele pogrezniti in raztreščiti, vendar smukali svojo travo še dalje.
Važnost te mogočne polarne ekspedicije tiči baš v tem, da hoče Amerika kot prva temeljito preiskati vse ogromno gorovje zavoljo dragocenih rudnin, kakor so uran, helij in podobno.
Naše vzgledne žene
Redkokedaj pride kakšen dopis iz naše vasi v javnost. Da pa ne boste mislili, da nas je vzela burja, vam sporočamo, da so žene naše vasi priredile za Silvestrovo v Mladinskem domu lep zabaven večer s srečelovom. Prireditev je prav dobro izpadla in ob tej priliki smo zbrali za zaprte antifašiste znesek 875 lir.
Hvala zavednim ženam! Posnemajte jih!
Bovec
Okrajna konferenca ZPP
V preteklem tednu se je vršila pii nas okrajna konferenca Zveze primorskih partizanov, katere so se udeležili kot gostje tudi zastopniki ostalih množičnin organizacij.
Takoj ob začetku konference je bilo prikazano ogorčeno razpoloženje vseh prisotnih zaradi neštetih krivic, ki jih izvaja ZVU in njej podrejena civilna policija napram antifašistom ter borcem - demobilizirancem JA. Naše ljudstvo je skozi celo leto bilo priča temu preganjanju; razumelo je to šikaniranje ter se je še tesneje oklenilo svojih demokratičnih organizacij. V dvomesečnem tekmovanju je bovško ljudstvo pokazalo svojo politično zrelost. Bivši partizani bovškega
Te rude bi bile za izdelovanje atomske energije največje važnosti in v tem ravno tiči skrb ameriškega generalštaba in vseh mogotcev težke industrije, ki čaka v ozadju. Sicer je svet vajen že podobnih »bluffov«; saj je bila atomska bomba na Bikinih in zbiranje velikega brodovja v Sredozemlju nekak uvodnik v važne politične manevre.
Pred leti je opozoril javnost znani raziskovalec Amundsen, da hrani ozemlje južnega tečaja velikanske in neizčrpne zaklade važnih in dragocenih rud. Če bi bilo tamkaj mogoče pripraviti življenje kolikortoliko vzdržno, bi lahko živeli na milijonih kilometrov, ki se raztezajo okrog tečajnika, prebivalci polovice Evrope. Mnogo se govori in še več sc piše o tem.
Istočasno se odpravlja na južni tečaj tudi močna ekspedicija Sovjetske zveze.
Hnitnma prireditev pionirčkov
Za Novo leto so nas vaški pionirji razveselili s prireditvijo. Podali so nam par igric, deklamacij ter več narodnih in partizanskih pesmi.
V lepi slogi in v zadovoljstvu smo praznovali prvi dan leta z edino željo, da bi kmalu zaživeli novo, svobodno življenje v skupni domovini Jugoslaviji. Upajmo, da se nam bo do takrat pridružilo onih par ljudi, ki stoje še ob strani.
Sedlo
Silvestrovanje
Konec starega leta smo praznovali ob prepevanju narodnih in partizanskih pesmi. Sledeč tradicionalnemu prizoru, ki predstavlja staro in betežno leto, smo stopili polni nad v »novo leto«, ki se nam je predstavilo na odru z rdečo zvezdo in klobukom, ovitim v trobojnico. Med prisrčnimi voščili je obvladala vse navzoče edina želja, da bi bili že kmalu priključeni k FLRJ, naši skupni domovini. Ob zaključku se je prikazala civilna policija ter motila mirne vaščane, ki so si mislili: »kaj je tebe treba bilo«.
Pomoč albanskim poplavljencem
Odbor za pomoč albanskim poplavIjancem, ki je napovedal teden za zbiranje sredstev na Goriškem in ki se nadaljuje do 13. t. m., je do sedaj nabral sle>-deče svote: v Gorici 13.641 lir, v Komenskem 1200 lir, v Brdih 3585 lir in 4,50 hi vina, ki znaša 31.500 lir; denar in blago pa znaša skupaj 35.085 lir prostovoljnih prispevkov. Na Kobariškem so nabrali 10.642 lir, na Kanalskem 10.049 lir, mirenski okraj je nabral 11.364 Idr in to le v par vaseh, ker se v ostalih vaseh nabiralna akcija nadaljuje. Sindikalna podružnica v Solkanu je darovala 1500 lir, tovariši iz ulice Brigata Pavia v Gorici 775 lir.
Skupno znaša do sedaj nabrana svota denarja na Goriškem 85.253 lir.
Pozivajo se vse ljudske organizacije, ustanove ter posamezniki da takoj sporočijo nabrane svote, ker jih bomo sproti priobčevali v našem tedniku.


Diultura šovinistov
Tovarišica iz Šent Mavra nam piše:
Koncem novembra sem se odpravila s prijateljico v prjazno briško vas Vipolže. Ko sva se vračali skozi Gorico sem se nekoliko pomudila še na trgu, kjer so se komedijanti ravno pr prav-Ijali za trg sv. Andreja. Ko sem prišla v bližino Pevme sem opazila, da mi manjka denarniea, v kateri sem imela nekaj denarja, par slik ter izkaznico SÌAU. Najbolj težko mi je bLo po izkaznici. Večkrat in večkrat sem si stavila vprašanje, če se bo našel najditelj denarnice, ki mi bo povrnil izkaznico.
Minil je mesec. Božič prazniki in Novo leto so tudi minili. Dne 5. januarja t. 1. sem prejela pismo brez znamk; plačala sem globo. Odprla sem pismo in kaj sem našla notri? Izkaznico SIAU-ja, ki sem j o takrat izgubila - toda v kakšnem stanju! Kaj takšnega so zmožni le italijanski šovinisti, večni sovražniki vsega kar j c slovensko.
Vse kar je bilo pisano v slovenščini, 'je bilo prečrtano, zamazano. Pripisano pa je bilo »Fuori i sciavi!« in povrhu so žalili tudi našega ljubega maršala Tita ter ves naš slovenski rud. Poleg tega je bilo mnogo takih in podobnih cvetk iz njih visoke »kulture«.
Seveda ni anonimni pošiljatelj pozabil na predrznost, s katero me je jel nagovarjati, naj že vendar enkrat odprem oči... (vržem naj izkaznico SIAU-ja na smetišče ter naj postanem »Italijanka« — kakor se spodobi!) Naslovil je še — name in na vse moje prijateljice — take buda-losti in take nesramnosti, da jih ne morem navesti. Nazadnje pa je štirikrat zapisal in štirikrat podčrtal: Viva Italia — viva Gorizia italiana!
Ta »častiti« in zgledni italijanski kulturonosec pa si je znal pri-
držati denar! Pismo je odposlal brez znamke in ženske slike je tako Izmaličil, da so postale spake. Šele pod take je zapisal: »bella Titina« in podobno.
Ni pa vrnil moških slik, ki so tudi bile med izgubljenimi predmeti. Mogoče jih je pridržal za spomin, ko bo moral z žalostnim srcem zapustiti »Santo Gorizio«. Ali pa morda tako »ljubi« Slovence? Saj ni izključeno, da kadar trgajo naše napise in kadar nastavljajo bombe pred slovenske gostilne in trgovine ... je to le njihov način iskazovamja dobrohotnosti in ljubezni.
Pravzaprav bi le pomilovala takšne ničvredne in podle Lahe. Saj niso vredni niti teh vrst, ki jih pišem! Toda to jim bi pa le rada še zabrusila — tem hlapcem in petoliznikom: Dovolj smo močni! Ne bo vam uspelo zagospodovati v Gorici! Vsaj vi ne — ljudje vaše vrste! Gorico smo sami osvobodili! Za njo smo se borili — za slovensko Gorico smo umirali! Mislim, da ni poštenega Slovenca, ki bi si želel Italijo s karabinerji in z njeno mizerijo! Petindvajset let smo jih imeli na hrbtu, sedaj naj neofašistična Italija osreči koga drugega, goriški Slovenci smo je siti že več kot do grla! Če danes vprašaš Slovenca, če bi še hotel pod Italijo, ti bo odgovoril: iaj-ši v borbo še enkrat, kakor pa pod Italijo!
To je pač samo ena skromna sličica, brez dvoma je v veliki politiki na tisoče važnejših stvari. Toda zdi se mi, da se največkrat ravno v malenkostih spozna človeka!
Končam in še to povem, da ne bodo prav nič z nami opravili, z njih »kulturo« mislim! Kajti:
Naše Gorice ne bomo pustili, do končne zmage jo bomo zvesto
branili! P. M.

OROBNE NOVICE
*	Te dni je prispel na obisk v Moskvo načelnik britanskega glavnega stana feldmaršal Montgomery.
Sovjetski časniki so pozdravili angleškega poveljnika na posetu v prestolnici. Vsi so prinesli njegov govor, ki ga je imel ob tej priliki.
*	V Borovem so pričeli to leto graditi športni dom in plavalni bazen, ki je delomg izgotovljen. Dolg je 50 m, širok pa 18 m.
*	Vietmanske čete so po hudih borbah v severni Indokini obkolile mesto Hanoi, kjer se vodijo zelo ogorčeni boji.
*	Po vsej Palestini se vršijo napadi na britanske vojaške enote, posebno v Jeruzalemu, Tel Avivu, Haiti, Tiberinsu in Haderu.
*	Na Malti je prišlo do delavskih demonstracij, ki so se spremenile v prave nerede. Prirejene so bile zaradi zboljšanja delovnih pogojev. Pred uradi pristaniške kapetanije je bilo med demonstracijami ranjenih par angleških uradnikov, dočim so vrgli v morje njihove avtomobile. Šet kapetanije in ostali uradniki so bili — po uradnem poročilu pomorskih oblasti — prisiljeni zapustiti uradne prostore. Po istem poročilu so bile oblasti prisiljene pozvati na pomoč nekaj oddelkov britanskih mornarjev, ker civilni policiji ni uspelo narediti red.
*	Generalisim Stalin je bil soglasno izvoljen za kandidata v moskovskem volivnem okrožju.
*	Na povabilo češkoslovaškega ministra za informacije bo Elliot Roosevelt s soprogo obiskal Prago v najbližji bodočnosti.
*	V Franciji nameravajo postaviti lelevizijske postaje in sicer po vsej državi.
*	V Indiji je 40.000 delavcev raznih predilnic stopilo v stavko. Prišlo je do neredov. Policija je streljala na stavkujoče ter ubila tri osebe.
*	Američani se boje, da je prišla tajnost atomske energije tudi v roke drugih. Tako je generalmajor Lesley R. Grows, ki se je umaknil iz odbora za raziskovanje atomske energije, izjavil, da je prepričan, da krožijo sedaj v inozemstvu nekatere atomske tajnosti.
*	Ob priliki Novega leta je poslal predsednik ministrskega sveta LR Albanije Enver Hodža čestitke generalisimu Stalinu, maršalu Titu ter predsedniku vlade LR Slovenije Mihi Marinku.
*	Na zadnji dan leta je bila v ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu izvršena izmenjava ratifikacijskih listin pogodbe o vskla-ditvi gospodarskih načrtov, carinski uniji in izenače.iju valut, kakor tudi protokolov, podpisanih med vladama FLRJ in LR Albanije v Beoragdu dne 27. decembra 1946.
*	Medtem, ko je v sovjetski coni Nemčije gospodarsko življenje normalizirano, pripravljajo v ostalih conah šele načrte za agrarno reformo.
* Mestni ljudski odbo ki je sklenil v soglasju r n upravo, da bodo zamen2 .Y0/. dinarje. Lire bodo val311 11
a Re-aško
v
uničuje. Lire uuuo za- .	..
razmerju 30 din — 10™^nja 1
*	V Nankingu na Ki, . ,
se vršile množične de talskem .so študentov raznih univermonsYrac^e
riškim četam. * proti ame-
*	Min'Stei:.Za/Carstvo v začasni indijski vlad. Sarat čan_
dra Bože je poslal na Indijce proglas, v katerem jih poziva, naj vstopijo v vrste prostovoljcev za borbo proti francoskim silam v Indokmi.
' Grška demokratična armada je spustila v zrak betonski most v južni 1 esaliji, na cesti Atene-bolun.
»umori \
Zagrebu je začela uporabljati u parni pogon namesto premoge sončnične pečke, ki jih daje bližnja tovarna olja. Na ta način bodo prihranili dnevno 5000 dinar-jev.
*	Sef britanskega generalnegé štaba feldmaršal lord Montgomery je odpotoval v Moskvo. Preč odhodom z letališča je dal naslednjo izjavo: »Potujem v Rusijo kot vojak. Želim dati priznanje sovjetski armadi, ki je mec vojno mnogo doprinesla k zmag zaveznikov nad osjo“.
*	Poljski veleposlanik v ZDl5 je izjavil predstavnikom tiska, dr bo poljska vlada predlagala, de se poljska mirovna pogodba 2 Nemčijo podpiše v Varšavi.
*	Slovenci in avstrijski antifašisti so ogorčeni, ker je bil izpuščen iz taborišča vojni zločinec stotnik Fritz. Fritz je znan šovinist še izza časa plebiscita na Koroškem. Sedaj, med vojno, je sodeloval pri prisilnih izselitvah Slovencev na Koroškem in Gorenjskem. Koroški Slovenci še vedno zaman čakajo na sojenje zločincev, predvsem Maier-Kaibit-scha in njegovih zločinskih pomočnikov, ki so zakrivili tolike gorjà Slovencem.
* Slovenske zadruge in Zadružna zveza na Koroškem se nahajajo še vedno v istem položaju, kakor so bile v dobi nacifa-šizma. Takrat so jih namreč nemški šovinisti zaplenili za »utrditev nemštva" na Koroškem. Namesto da bi sedaj pomagali slovenskim odborom obnoviti svoje zadruge, je deželna vlada imenovala novega komisarja v osebi Heinricha Ostermana, nacifašista in zločinca.
*	Dne 14. januarja bo v Londonu zasedanje posebnih ministrov za zunanje zadeve. Obravnavali bodo osnutke mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo. Vabila so bila poslana Ukrajini, Beli Rusiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski, Kitajski, Kanadi, Avstraliji, Belgiji, Braziliji, Grčiji, Indiji, Luksemburgu, Nizozemski, Islandiji, Norveški in Južni Afriki.
Predvideva se, da bo zasedanje trajalo čez mesec dni.
*	Kakor se zdi, nameravajo An-gloameričani spojiti dve zapadni coni Nemčije. Na takšen način si prizadevajo omejiti pravice izvoljenih deželnih parlamentov, tako da bi uvedli avtoritativni režim in preprečili vzpostavitev enotnosti Nemčije. Reakcionarni krogi so kmalu po objavi sporazuma o spojitvi obeh con, zaprosili, da se ustanovi zveza nemških držav. Večina nemškega naroda pa želi — kljub vsem reakcionarnim težnjam — vzpostavitev enotne Nemčije.
*	Na Hrvatskem je bilo obnovljenih, oziroma sezidanih v lanskem letu 570 šolskih poslopij v vrednosti 72 milijonov dinarjev.
*	Predsedstvo vlade LR Makedoniji je določilo nagrade makedonskim umetnikom in kulturnim delavcem.
*	Na seji Ustavodajnega sobranja LR Makedonije je bila sprejeta ustava v celoti.
*	V Sloveniji proučujejo, če bi bilo mogoče preurediti keramično inustrijo v nekaterih krajih, kakor v Libojah, Novem mestu in Komendi v porcelansko industrijo. Odkrili so važna ležišča belega, modrega in rdečega kaolina, ki ga bo mogoče uporabljati za izdelavo dobrega porcelana.
*	V Moskvi prikazujejo filmski tednik »Šahovski turnir ZSSR-ZDA«, ki slika najbolj važne dogodke te zelo zanimive tekme.
*	Kitajske oblasti v Šanghaju so aretirale arhiepiskopa Viktorja, poglavarja ruske pravoslavne cerkve na Kitajskem, pod pretvezo, da je baje »sodeloval z Japonci«.
*	Kakor poroča Reuter je Velika Britanija izdala milijone funtov šterlingov za opremo in reorganizacijo' grške vojske, ki jo v veliki meri uporabljajo proti demokratičnim ljudskim silam v planinskih področjih. Reuter pristavlja, da se je zagovarjalo samo na eni zadnjih razprav pred
vojaškim sodiščem kakih 100 oficirjev in vojakov, ki so se pregrešili proti svoji dolžnosti, ker so podpirali ljudske sile, s Čemer so zapravili zaupanje, ki ga polagajo vanje monarhofašisti.
*	V Osijeku je bilo ustanovljeno avtobusno podjetje za vzpostavitev avtobusnih prog. Uvedenih je bilo 23 prog za potniški in blagovni promet v skupni dolžini nad 3000 km.
*	V domu sindikatov v Moskvi je imela predavanje Dolores Ibarruri — La Passionaria. Prepričljivo je govorila o težavah španskega naroda, kakor tudi o njegovih poskusih, da bi ovrgel fašistično teorijo. »Francov režim ne črpa svoje sile iz samega sebe, temveč iz podpore, ki mu jo izkazujejo mednarodni imperialistični krogi. Kljub manevrom in intrigam mednarodnih reakcionarnih sil bo fašizem v Španiji uničen, a Španija bo zavzela odgovarjajoče mesto med svobodnim*:, in demokratičnim’ narodi sveta« — tako je končala
svoj govor španska borka- za
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TiSKARNE v Gorici — Najemnik: »Primorski dnevnik*
AVTOBUSNI PROMET
Avtobusno podjetje F. RIBI & Čamp.
GORICA - TOLMIN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 15.— uri, prihod v Tolmin ob 16.30; odhod iz Tolmina ob 6.— uri, prihod v Gorici ob 7.30 zjutraj.
GORICA - ŠMARTNO - DOBROVO IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.30 uri, prihod v Šmartno ob 14.30; odhod iz Šmartnega ob 14.—, prihod v Gorico ob 15.— ; odhod iz Gorice ob !7.—, prihod v Dobrovo ob 18.25; odhod iz Dobrovega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
GORICA - TRST IN NAZAJ
Od 7. januarja dalje se spremeni urnik večernega avtobusa is sicer:
Odhod iz Trsta ob 18.— namesto ob 18.30.
GORICA - KOMEN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 2.30: odhod iz Komna ob 7.— zjutraj.
GORICA - VIDEM IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7. -, 12.15 in 12.45.
Odhod iz Vidma ob 8.30, 13.25 in 18.—.
GORICA - GRADIŠKA IN NAZAJ Odhod Iz Gorice ob 13. , 17.— In 18.30.
Odhod iz Gradiške ob 7.30, 7.40 in 14.05.
GORICA - PALMANOVA IN NAZAJ S ponedeljkom, 13. jannarja t. i. se zopet ustanovi vožnja, ki se bo vršila vsak ponedeljek z odhodom iz Gotice ob 7.30 zjutraj in z odhodom iz Palmanove ob 12.30.
GORICA - F1UMICELLO - GRADEŽ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 14.-- uri; odhod iz Gradeža ob 6.30 uri.
GORICA - TRŽIČ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 6.45 (samo za delavce), ob 12.15 in 13.— uri;
Odhod iz Tržiča ob 8.—, 13.30 in 17.25 (samo za delavce).
GORICA - KRMIN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.45 in 16.— ; odhod iz Krmina ob 9.16 in 13.58.
GORICA - BOLOGNA IN NAZAJ Odhod iz Gorice vsak torek in petek ob 6.— zjutraj.
Odhod iz Bologne vsako sredo in soboto ob 8.30 zjutraj.
GORICA - MILAN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice vsak torek, četrtek in nedeljah ob 6.— zjutraj.
Odhod iz Milana vsak torek, četrtek in saboto ob 7.— zjutraj.
GORICA - RIM IN NAZAJ Odhod iz Gorice vsako sredo ob 6.— zjutraj.
Odhod iz Rima vsako soboto ob 8.— zjutraj.
Avtobusno podjetje Gianesini:
PROGA TRST - GORICA - BOVEC Odhod iz Trsta (iz postaje avtobusov) proti Bovcu ob 7.—.
Prihod v Gorico (via Donizetti) ob 7.45.
Prihod v Bovec ob 9.55.
Odhod iz Bovca proti Trstu ob 14.— uri.
Prihod v Gorico (Zlati jelen) ob 16.-.
Prihod v Trst ob 17,— uri.
BOVEC - GORICA
Odhod iz Bovca ob 6.— uri, prihod v Gorico ob 9.15.
Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 16.05, prihod v Bovec ob 19.—.
GORICA - SV. LUCIJA OB SOČI Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 6.— in 12.45.
Prihod v Sv. Lucijo ob 7.10 In 13.55.
Odhod Iz Sv. Lucije ob 7.30 In 15.— uri.
Prihod v Gorico ob 8.40 in 16.10.
(Avtobusi ne vozijo ob nedeljah).
Minisi Alfred
	JflESN/CA	Sorica čRiva SPlAZZUTTA, 7	
			J
TRGOVINA ČEVLJEV
pri „SV. KR1ŠPINU"
GORICA - Raištel štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka
BARVARNA
Kupuje po najvišjih cenah surove kože kun, lisic, jazbecov, mačk itd.
COMENSE
Vodja: LIANO ALDO
GORICA - Pred škofijo, 7
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE
KRZNARSTVO
II..
Strojenje kož divjih živali Prvovrstno barvanje nsnjenih plaščev