Izhaja z vet1 it vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta Jan praznik, iiule Jan poprej. Cena niu ie hO kr. na leto. Inserati »e iprcjemajo m pla'uiejo po dogovoru.
Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. NaioJnina in inserati pa: Upravnižtvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 3,
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo
V Ljubljani, dnč 19. julija 1900,
Št 14.
Leto XIII
Katoliški Slovenci!
Minilo bo skoro osem let. odkar sc jc v Ljubljani sešel prvi slovenski katoliški shod Komu na slovenski zemlji ni znano, kako važen, kako potreben, kako koristen je bil ta shod"' V nejasnost tedanjih razmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških načel, boječim jc vžgal pogum, neodločnim je pokazal pravo pot. in katoličane je združil s trdno vezjo.
Veselo je vsklilo novo življenje pod vplivom prvega slovenskega katoliškega shoda. Požrtvovalni domoljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni in gmotni prospeh našega ljudstva.
I'a nove nevarnosti kličejo k novemu delu. Koliko sc jc izpremenilo od prvega slov. katol. shoda! Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stoje sedaj pred nami odkrito, jasno, izzivajoče nas na ponovljeno delo.
Libcralstvo je stopilo iz megle nejas nosti in seje razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščanstvo. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezverstvo. Kar je vmes,ne more ostati brez barve, stopiti mora na desno ali na levo.
Ali ni protikatoliško gibanje privedlo do uničujočega boja med narodi, v katerem mora močnejši pokončati slabejšega, do boja, v katerem naš narod slovenski mora propasti, ako se nc požive večna načela pravičnosti, katerih poklicana vari-hinja je katoliška cerkev?
Ali ni liberalizem med stanovi vnel onega brezobzirnega, neusmiljenega boje-v a n j a za obstanek, v katerem je brez hrambe gospodarsko slabejši. onega boja. v katerem mora shirati slovensko narodno gospodarstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom krščanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do zmage?
Za to tako naporno kot zaslužno delovanje pa je treba združiti vse dobro misleče Slovence, utrditi naše bojne vrste, treba je oživiti med nami složnega duha cel ok up nosti, kateri je vedno priklil iz katoliških idej, kadarkoli so prodrle v javnosti.
Človeštvo ob koncu XIX. stoletja, ki je | tako bogato najrazličnejših iznajdb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, ako mu je razum otrovan z verskim dvomom, ako mu je srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi slojevi, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati, nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu materijalne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok brez-
verskega mišljenja, v katerega tira nas protikatoliška agitacija.
Neovirano gospodstvo materijalnih sil, svobodno nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških naukov — ti so vzroki, ki ovirajo naš napredek. Zato pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči resnice in pravice, ki jim sije iz neminljivih bo-žanstvenih naukov katoliške vere.
Katoliški Slovenci! V velikem, važnem času živimo. Zasijala je doba, ki hoče iz razvalin sezidati novo stavbo krščanske omike.
Katoliška zavest se vzbuja, krepi in in raste, in srečneji narodi, nego smo mi, vidijo v njej poroštvo boljše bodočnosti.
Tudi mi, katoliški Slovenci, ne smemo zaostati. Ona vera, ki jo je Odrešenik sveta prinesel na svet, ima zdravilo tudi za naše rane, ima moč, ki bo utrdila tudi našo slabost.
Ob meji dveh stoletij, i z učen i po bridkih izkušnjah, v slutnji pri hod njih viharjev, kličemo Vas torej, katoliški slovenski bratje, na
drugi slovenski katoliški shod,
kateri bo zboroval v Ljubljani drugi teden meseca kimovca tega leta. Natančnejša določila se v kratkem objavijo.
Osrednji pripravljalni odb. je skoro dovršil svoja dela. Sklepi, ki se bodo predložili katoliškemu shodu v potrjenje, obsegajo obširen lep program za složno skupnodelovanjevsehslo-venskih stanov. Razposlali se bodo naslednje dni v presojo krajevnim pripravljalnim odborom po vseh delih slovenske domovine.
Učenjak in duhovnik, kmet in delavec, trgovec in obrtnik bodo na tem shodu videli, kako se da skupno in vspešno v lepi slogi delovati za ljudstvo v duhu katoliških načel.
Ob tej slovesni priliki torej, ko se bo ves slovenski narod poklonil in posvetilZveličarju sveta, ob tem kul turn o važ nem trenutku, ko si bomo sestavili navodila za delovanje in bojevanje dvajsetega stoletja, na ta odločilni dan prihite v belo Ljubljano zastopniki vseh
slovenskihstanovinkrajev,dazdiu-ženi pod vodstvom svojih Škotov, zjedinjeni po načelih in po težnjah, zborujemo Bogu v čast, narodu pa v prid in rast!
Zastava svetega križa naj mogočna vsplapola nad nami! Ime Zveličarjevo naj glasno zaori po slovenski zemlji! Njegovo presveto Srce izlij nad naš narod duha milosti, pravice in ljubezni!
V Ljubljani, na praznik presvetega Srca Jezusovega 1. 1900.
Za pripravljalni odbor: Janez FHn,
generalni vikarij ljubljanske Škofijo.
OMni zbor katol. političnega društva.
Dne 5. julija bc je vršil v veliki dvorani »Katoliškega doma" v Ljubljani občni zbor »Katoliškega političnega društva«. Predsednik dr. SusterSič je v svojem uvodnem govoru pojasnil politični položaj. Vsestransko odobravanje je pridalo, da je izražal v tem znamenitem govoru mnenje zborovalcev. Naj posnamemo nekaj točk iz znamenitega govora. — Dr. Šusteršič je dejal, da mu je treba v prvi vrsti zabeležiti žalosten dogodek. V Lescah Be je slišal nedavno prvikrat na slovenskih tleh izdajalski klic: »Avstrijanstva ne maramo!« Rogu in cesarju vdani Slovenci slovesno ugovarjamo temu klicu, ki kaže, kako daleč je padel javni duh pod uplivom liberalnega in socijalno - demokratskega časopisja, katero razdira vse stebre javnega reda in miru. Zato d»nes, Se bolj nego sicer zakličimo navdušeno : MNjega Veličanstvo cesar Franc Jožef I. naj živi!" (Navdušeni trikratni »Živijo!« klici)
Spominjal se je na to govornik sprememb mi-nisterstev na Dunaju in da preklic jezikovnih naredb ni privedel do zaželenega miru, po katerem hrepene zlasti katoliški Slovenci v korist ljudstva, ki komaj pričakuje rednega dela za gospodarske preosnove. Zlasti investicije so za naš narod in deželo tako velikanskega pomena, da tisti, kdor je res naš prijatelj, mora pomagati v njih reši-t e v. Govornik je priznal, da je mladočeSki klub v težavnem položaju, a dejal je, da ne umeva, zakaj bi iz obstrukcije ne mogel izvzeti investicij, ki so za nas tako važne. Ko bi za Čehe bile slične razmere, kot so v zadevi investicij za nas, in bi mi C-diom
no pomagali za srečno rešitev onih razmer, to bi bil krik v mladočeškcm taboru, da izdajamo koristi češkega ljudstva Ravno tako imamo pravico zahtevati mi, da nam Čehi sedaj pomagajo, ako hočejo biti res prijatelji našega naroda. To je resnično, suhoparno stalo politike. Z zračnimi mestovi iz Ljub Ijane v Prago ne pridemo naprej. Mi potrebujemo železniških mostov!
Veliko smo že žrtvovali na korist mladočeškega kluba. Za časa TaafTaja so nam ves čas svetovali Cehi in vlada: »Le potrpite« in mi smo čakali... Sedaj pa ne moremo več čakati, zato zahtevamo od zaveznikov, da nam pomagajo do dejanskih vspehov. Upajmo, da se razmere zboljšajo, vsaj se že odlični voditelji češki oglašajo, naj se združi stara desnica. Socijalno, gospodarsko delo na dan! Malo je sicer upanja, da bi ta državni zbor v sedanji sestavi prišel do rednega parlamentarnega delovanja — a kaj nam prinese prihodnjost, ne ve nihče, to je pa gotovo, čim bolj bodemo iskali v ljudstvu zaslomho, čim bolj bodemo zvesti svojim načelom, tom bolj bode vspešen naš napor, naše delo.
Kulturni boj se bije danrs tudi pri nas. Vsi nasprotniki katol. gibanja st se združili in napor cele to kompanije je, zagnati katoliško narodno stranko iz starih njenih postojank v deželi. (Klici: »Ne bo šlo!«) Žilibog, da se pri tem nimamo boriti samo z liberalci, s socijalnimi demokrati in starimi nemškutarskimi groli in baroni, ampak, da imamo tudi nasprotnika v deželni vladi kranjski
Da se podpira liberalno zvezo, opazimo od glave dež. vlade do okrajnega glavarja in do zadnjega pisarja. (Burni pritrjevalni klic'.) T.sti možje, ki mislijo, da nas premagajo, pa se motijo. Najprej morajo premagati slovensko ljudstvo, ki je prebilo že hujših viharjev, nego pa je nasprotovanje kakega barona Schvvegla, ekscelence Ileina, ali pa kakega časnikarja. Premagati morajo prej značaj naše dežele in slovenskega naroda, ki jo katolišk. Dobro vemo, da časnikarji pridejo in gredo, tudi z ekscelencami se isto godi, ljudstvo pa ostane.
Zato se nič ne bojimo, ni združenih slovenskih in nemških liberalcev, ni socijalnih demokratov, ni barona II«ina! Vedo naj pa le ti, da smo pripravljeni a skrajno brezobzirnostjo braniti katoliško našo zemljo, braniti jo z vsemi močmi, če treba tudi z mučeništvom. (Navdušeno pritrjevanje.)
Nato je dr. Šasteržič pričel govoriti o delovanju odbora .Katol polit, društva«. Ravnokar se je pričelo živahnejše delovanje po deželi. Zadnji shodi so pokazali, da je ljudstvo še vedno navdušeno za staro geslo slovensko: »Vse za vero, dom, csarja!« Vkljub vrišču in šumu se nasprotnikom ni posrečdo i zet.
kaj prida polja katoliški stranki. Utaborujmo pa se vedno trdnejše, utaborujmo se tudi ondi, kjer ima nasprotnik še kaj moči. Ne velja več samo se branili, mi moramo preiti k naravnostnemu boju in skupno delo krščanskih mož mora imeti vspeh! (Dolgotrajno ploskanje.)
Tajnik dr. Schweitzer je poročal, da je društvo v preteklem letu priredilo 10 shodov, omenjal odborovega delovanja, sijajno proslavljene društvene lOletnice in izjavil, da število članov vedno narašča. Z o/.;rom na napade nasprotnikov je poživljal, naj katol. narodni organizatorji po deželi skrbe za tesnejšo katoliško organizacijo in pridobivajo novih članov. V preteklem letu je smrt odvzela društvu 10 marljivih članov, mej njimi delavnega bivšega blagajnika g. I Peter ca. Zborovalci so v znak sožalja vstali raz sedežev. Z velikim navdušenjem je bil vsprej( t naslednji brzojavni pozdrav presvetlega kn( /. iškofi: „Zborovalce na shodu »Katol. političnega društva« prisrčno pozdravljam, želeč jim najboljega vspeha in blagoslova božjega. Ant. Bonaventura škof«. Občni zbor je ljubljenemu knezoškofu takoj brzojavno izrazil udano zahvalo na pozdravu ter svojo najglobokejšo udanost. B'agajnik dr. Janežič je nato poročal o denarnem prometu v preteklem letu. D.hodkov je bilo 2082 gld. str. pa 2615 gld. 73 kr. Računskim preglednikom sta bila izvoljena kurat Koblar in km/.oSkrlijski kancelar Šiška, v odbor pa z vzklikom: dr. Šusteršič, kanonik dr. Kar lin, dr. Janežič, Ivan Vencajz, dr. Sch\vei-tzer, Anton Belec, Luka Smolnikar, dr. Krek, Fran Po v še, namestnikoma dr. Ušeničnik in Iv. Kregar. S slava klici sv. očetu zaključil je predsednik zbor.
Disputacija s soc. demokratom.
(Dalje.)
VIII. Bazno.
Kanič se je zaničljivo posmejal, ko je nadučitelj nehal govoriti. Nato je pogledal po strani nadučitelja in rekel:
„Pa to povejte, komu dandanašnji vera koristi, ali bogatinu ali beraču. Kristus je berače branil in bogatine grajal. Dandanašnji pa vera samo bogatine brani. Ko bi vera ne učila potrpežljivosti, bi bili berači bogatinom že davno žepe narobe obrnili."
Nadučitelj: „Svetoval bi vam, da vselej malo pomislite, preden kaj zinete. Ali vera uči samo potrpežljivost? Ali vera ne uči tudi usmiljenja do re-vežev? In če bogatin noče ubogati in noče biti usmiljen, tega vendar ni vera kriva, ampak bogatin sam! Pa o tem se ne bom pričkal z vami; zakaj kdor le nekoliko pogleda po Kranjskem, mora spo-
znati, da ima pri nas revež od vere in od duhovnov stokrat več časnega dobička, kakor bogatin. Kdo ima več koristi od kmetskih zadrug, od kon-sumnih društev, od posojilnic ? Ali nc revež ? In kdo ta društva ustanavlja in vodi? Ali ne katoliški duhovniki?*
Kanič: T\ soc. demokratični državi bodo ljudje živeli mimo in pošteno, če prav morda nc bodo imeli vere. Hudodelcev ne bo nič. Prvič zato ne, ker bo vsak človek hodil toliko časa v šolo, da bo popolnoma študiran in izobražen. Drugič zato, ker d e-narja ne bo več. Kot plačilo nc bo nihče prejemal denarja, ampak le stvari, katere rabi za življenje. Hudodelstva se gode lc iz neomikanosti, ali pa iz hrepenenja po denarju."
„Ko bi bilo to res!" mu je prestregel besedo nadučitelj. »Predelano ste nedolžni, če mislite, da se samo iz teh dveh vzrokov gode hudobije po svetu! Koliko hudodelstev se zgodi med najvišjo pariško, berolinsko ali dunajsko gospodo samo zaradi bab! Vendar ne morete reči, da ta gospoda ni omikana, ali da so se ta hudodelstva zgodila zaradi denarja. Tudi tega nikar nc kvasite, da bodo soc. demokratje dali vsakega otroka študirat. Kdo bo pa delal? Še tega ne moremo doseči, da bi v našo ljudsko šolo otroci hodili redno, ker starišem manjka delavcev! Prej bo Sava nazaj tekla, kakor pa bodo vsi otroci študirali! Zato je popolnoma prazna ta, da bodo soc. demokratje odpravili vsa hudodelstva z omiko, ali pa s tem, da bi se ljudem vzel denar. — Sicer sem pa prav vesel, da ste me spomnili denarja. Kad bi namreč vedel, kam bodo vaši židovski voditelji dejali denar, ko ga bodo pobrali vsem ljudem v tisti blaženi soc. demokratični državi."
Kanič: „Kaj to vam mar?"
Nadučitelj: „Oho, tako pa ne bote odgovarjali! Sicer bomo tudi mi prašali, kaj je vam Stranska vas mar, da ste nas prišli begat. — Torej odgovorite na moje vprašanje!"
Kanič je molčal.
Nadučitelj: „Moram pa zopet jaz govoriti, ker si vi ne upate. — Žid bo naredil s soc. demokratom tako, kakor se dela z otrokom. Kaj ne, če otrok zgrabi očetovo žepno uro, mu je oče ne vzame s silo iz rok. Vč namreč, da bi se potem otrok drl. Zato oče otroku reče tako-le: „To je kak! Meni daj!" In otrok res misli, da je ura ,k&k', in jo dd očetu; oče jo pa vesel vtakne nazaj v žep. — Prav tako delajo židje s soc. demokrati. Židje jim hočejo dopovedati, da je denar ,kak', zato da bi soc. demokratje zadnje vinarje prostovoljno pometali židovskemu zmaju v žrelo. Seveda s silo židovski voditelji soc. demokratom, to je svojim lastnim učencem, ne bodo jemali premoženja, ker vedri, da bi soci-
jalni demokrat potem kričal in jim odrekel pokorščino. Zato bi radi izmolzli denar iz ljudi z zvijačo. Židovski voditelji soc. demokratov mislijo potem ves nabrani denar skrbno spraviti v svoje malhe; zakaj prepričani so, da bodo ta denar kmalu zopet rabili; prepričani so ravno tako, kakor mi, da soci-jalno- demokratična država ne bo delala starosti, tudi če se res kdaj ustanovi. In če se ta država razbije, bo zopet zid edini gospodar sveta, ker bo samo on imel denar, in nihče drugi. Soc. demokracija torej ni nič drugega, kakor sleparija, ki hoče ljudi tako premotiti, da bi kar prostovoljno darovali zadnje vinarje židovskemu maliku."
Kanič: rTožil vas bom zaradi razžaljenja časti! Očitate mi sleparijo!"
Nadučitelj: .Nisem rekel, da ste vi slepar, ampak da je soc. demokratičen nauk sleparija."
Kanič: „Tudi tega ne dovolim reči."
Nadučitelj: „Pa pustiva to. Hodem pa nekaj drugega vprašal. Povejte, kako bo s krščanskim zakonom, če se res kdaj ustanovi tista vaša nebeška država. Ali bo ta država s postavami skrbela za to, da bodo stariši lahko skupaj prebivali?"
Kanič: »Lahko bodo prebivali skupaj, če bodo hoteli. Nikomur ne bodo tega branili."
Nadučitelj: .Zdaj sem vas pa ujel! Pravite, da soc. demokratični nauk ni sleparija; pa soc. demokratje dvakrat ne govorite enako! Tukaj, pred poštenimi kmeti, pravite, da bote zakon pustili v miru. Ravno zdaj ste to rekli. Vaši voditelji pa govore vse drugače! O tem se še ne menijo, da bi zakon zavarovali s postavami, ali da bi ga vsaj spoštovali. Ampak če pišejo ali govorč o krščanskem zakonu, se le norčujejo iz njega. Ako pridejo ti možje do oblasti, bodo zakon popolnoma odpravili; hočejo namreč, da bi vsi ljudje živeli po cigansko, kakor oni sami. In pa, ali ni vsak zakon uničen že s tem, če starišem vzamejo otroke koj po rojstvu ? Ali more tak zakon biti srečen ? Še cclri to pravijo vaši voditelji, da bodo vse slabotne otroke pomorili precej po rojstvu, češ, da ne bodo sebi in državi v nadlego! Krava tuli in od žalosti jesti noče, ako ji vzamejo in zakoljejo tele. Kaj pa še le človeška mati! Celo življenje bo jokala za otroci, katere ji bodo pobrali ali pa celri pomorili! Poglejte, gospod Kanič, to so najimenitnejše reči iz celega soc. demokratičnega nauka; in to hočete našim ljudem zamolčati, da bi jih premotili; potem se pa še upate jeziti, če pravim, da soc. demokratje sleparijo ljudstvo!"
„Sleparja ven! Ven, skoz duri!" so začeli klicati poslušavci. Toda ni ga bilo treba metati ven; Kanič je sam izprevidel, da je najbolj pametno, da pobere kopita. Zato je urno vstal in se izmuznil skoz duri kakor polit pes.	(Konec sledi.)
Venec in krona.
Povest iz časov apostolskih.
Spiial Anton d e W a a 1. — Poslovenil J. V.
(Dalje.)
Oimo poglavje.
V priscilijanski vili.
Minilo je po obisku kralja Tiridata pol leta; Rim je pri novih igrah in svečanostih, katere je Neron napravljal ljudstvu, že davnej pozabil na one jutrovske predstave. Pretekla je zima, in vesela pomlad je pošiljala svoje prve znanike, smehljajoče sele v deželo.
Po dolgi, mučni bolezni, ki ga jo opetovano privedla že na kraj groba, si je upal Evkarp danes prvikrat iti na prosto. Sveža, zdrava barva je zginila z njegovih lic; mladostna čilost, telesna moč je bila Btrta; bolestna kal je vzklila, smrtni angel mu je stisnil na čelo svoj pečat
Kraljev sin, prvorojeni in edino pravi vladar Armenije je kot ubog osvo-bojenec na letovišču rimskega senatorja s krščansko udanostjo pričakoval ure, ki mu prinese večno kraljevo krono.
Ko jc Evkarp zagledal podobi svojih starišev ter se zgrudil na tla, so nezavestnega nesli iz dvorane nekateri služabniki ter ga začasno položili v postelj v sobi nižjega uradnika. Mož, ki je odgovoril na njegovo vprašanje, slišal njegov vzklik in ga potem videl zgruditi so, je bil star služabnik kraljeve hišo in je kot otroke dostikrat pestoval Tiridata in njegove brate.
Armenska zgodovina v prvem stoletju krščanskega letoštetja je po sporočilu Tacitovem zaporedna, nepretrgana vrsta krvavih prepirov v kraljevi rodo-vini; nezvestoba, uboji so zamazali svit kraljeve krone, neprestani boji slabili moč podložnikov. Že po naravni legi so spadala kraljestva Partov, Medov in Armencev skupaj; toda niso hoteli biti prijatelji, da bi se združeni branili vnanjih sovražnikov, rajši so se klali med seboj, da so medtem dobili močne postojanke v deželi Rimljani ter njihove domače prepire obračali v svojo korist.
Tiridata je leta 51. po Kristusu s silo postavil za kralja Armenije brat Vologer, kralj partovski; tretji brat, Pakor, je dobil Medijo. Četrti brat, ravno najstarejši, jo v enem domačih bojev med osvojit-
vijo kraljevega gradu v Artaksati izginil brez sledu in bil, kakor se je splošno mislilo, skrivaj umorjen-
Onemu staremu služabniku kraljeve hiSe so bila to znana dejstva: zato si lehko mislimo velikanski vtis, ki ga je moral narediti nanj oni prizor in vzklik Evkarpov. Istega dne in skoro isto uro, ko je Tiridat pustil v prah teptati svoje kraljevsko dostojanstvo, je usoda nepričakovano poskrbela za novega tekmeca vladarske oblasti, ki se je po čudovitem naključju nehote razodel za Tiridatovega brata.
Stari služabnik se spomni, da je izgubljeni kraljev sin imel na desni roki vrojeno znamenje; nemudoma hiti k postelji nezavestnega mladeniča, mu razgali roko in takoj spozna ono znamenje. Tudi sicer bi ga bil gotovo spoznal; kajti mladenič je bil staremu kralju kakor iz obraza izrezan, dočim je bil Tiridat bolj materi podoben.
Izgubljeni kraljevič Sadat, o katerem ni bilo ne duha ne sluha, zopet najden v Rimu: to je bila skrivnost tolikega pomena in take važnosti, da je stari služabnik hotel premišljevati nekaj dni, kaj je treba storiti v tem položaju. Najprej je smatral za potrebno, spraviti mladeniča iz palače, da se kolikor mogoče prepreči govorjenje o tem dogodku. Da je le enkrat izpred oči, potem se kmalu pozabi nanj, ker radi neprestanih veselic nihče ne misli na prešle stvari.
Zategadel se starec ne premakne od njegovega ležišča, da ga takoj, ko se zave, praša za njegovo stanovanje in potem da prenesti tjekaj. Če bi tam ne bil varen, se lahko bližnje dni poskrbi za kaj drugega.
Končno Evkarp odpre oči; začuden se ozira po neznanem prostoru. Polagoma se mu vrne spomin na oni prizor, in misel na starše, mladost, dosedanje življenje ga znova tako prevzame, tako pretrese njegove živce, da se je služabnik bal najhujšega; z najmočnejšimi zdravilnimi pijačami ga je komaj pomiril nekoliko.
Ker je bolnik sam izrazil željo, kolikor hitro mogoče priti v Pudentovo palačo na patricijski cesti, je starec preskrbel nosilnico ter dal Evkarpa ponoči prenesti na senatorjev dom.
Pudent ni bil malo iznenaden, ko so prinesli mladeniča, ki ga je zjutraj odpustil čilega in zdravega, bolj mrtvemu kot živemu podobnega in v nosilnici. Starec je slabo umel latinski, zato je s težavo dopovedal senatorju, kaj se je zgodilo; njegovo nejasno pripovedovanje je Pudenta potrdilo v slutnji, da je Evkarp iz kake imenitne rodovine, zlasti ker je starec tako priporočal, da naj bolnemu mladeniču skrbi za dobro postrežbo, za varnost in za hitro ozdravitev. Z ozirom na eno kot drugo je imel Pudent za najbolj primerno, prenesti ga v vilo, kjer
Stran 226
mu v tihi samoti in svežom zraku najprej okrepo oslabeli živci.
Zares se je zdelo prve dni, da mladenič hitro ozdravi. Armenec je vsak dan po dvakrat prišel tjekaj poizvcdet, kako je kraljeviču,- četrti dan sta prišla ž njim dva najuglednejša deželna kneza, katerima je stari služabnik odkril svojo tajnost. Tudi ta dva sta takoj spoznala veliko podobnost mladeniča z njegovim ki aljcvim očttom; Evkarp se je dolgo časa branil pokazati |ima vrojeno znamenje. Nazadnje se je dal pregovoriti ter se povedal, kar je vedel iz svoje mladosti, kako je po dohodu armenskega kralja neutrudljivo iskal, če ni med spremstvom kdo njegovih sorodnikov in kako je nazadnje v palači nepričakovano zagledal podobi svojih staršev.
Njegove besede so bile tako prepričevalne, imele bo tako očividen znak resnice, pripovedovanje iz mladostne dobe je bilo tako natančno in istinito, da niso več mogli imeti niti najmanjšega dvoma, da je mladenič res najstarejši sin njih prejšnjega kralja.
Nato ga kneza pozoveta, naj gre Bkrivaj ž njima v Armenijo, izkaže svoje pravice do kraljevega prestola ter odstavi svojega slabotnega brata Tiridata. Toda Evkarp odločno odkloni njih ponudbo, rekši:
»Svojemu narodu sem Be odtu.il po vzgoji, navadah, nazorih in predvsem po veri. Jaz sam bi ne mogel biti srečen, v domači deželi bi pa vnovič povzročil krvavo vojsko, ki bi jo morebiti tirala v popolno oblast Kimljanov. Hočem se smatrati za spravni dar svojo rodovine; moja edina želja je, da moj brat v mirni posesti kraljevega žezla osreči armensko ljudstvo."
Z enako določnostjo jo Evkarp odklonil darove in ogromne vsote, ki so mu jih ponujali; le od stv rega služabnika je sprejel neznaten spominek, in Armenci so se poslovili od sinu svojega starega kralja, potem ko so globoko ginjeni pokleknili ob njegovem ležišču in mu, dasi se je branil, po jutrovski šegi poljubili nogo in roke. Malo dni potem se je vrnil Tiridat s spremstvom v svoje azijsko kraljestvo.
Pudent je bil priča zadnjega prizora ; da se jc Evkarp odpovedal kroni, nagibi, ki so ga privedli do tega, vse to je podvojilo njegovo spoštovanje in ljubezen do plemen tega mladeniča; štel ga je odslej kot ud svoje rodovine ter poskusil vse, da se mu tem preje povrne zdravje.
Toda to se ni hotelo zboljsati. Že prej radi pru-hlajenja in mrzlice ni bil trdnega zdravja; zato ga je zadnji dogodek tako pretresel, da mu ni bilo več pomoči.
Ko le ni hotela odnehati skrivna bolehavost, ki se je lotila prej tako cvetočega mladeniča, je senator prašal za svet najbolj sloveče zdravnike: nič niso
mogli pomagati; izrekli so le, da se je menda prirojena srčna hiba radi silovitega in nenadnega prevrata razvila v toliki meri, da ni več upati rešitve.
Oba apostola, o vsem poučena, sta imela prav očetovsko sočutje ž njim; ko sta videla, da zdravje gine bolj in bolj, sta pripravljala mladeniča na krščansko, sveto Binrt; Evkarp ju je slušal v vsem s tako otroško vdanim srcem, da je s potrpežljivostjo in veseljem, s katerim je prenašal svojo bolezen, s hrepenenjem, s katerim je govoril o nebeški domo vini, z vdano ljubeznijo do lioga, ki je odsevala iz njegovih molitev, ganil in vzpodbujal vse navzoče.
Eavstino so medtem sprejeli med katehumenc; bližnjo Veliko noč je imela sprejeti sv. krst. Ker je uvidela, da bi dolgo svojemu očetu ne mogla pri kri vati krščanske vere, in ju upala, da se radi velike ljubezni do nje ne bo ravno tako hudo upiral, je na svet apostolov sklenila povedati odkrito, da misli postati kristjana.
l avst je bil pri tem naznanilu spočetka ves iz sebe. Misel, da bi njegova hči pripadala zavrženi in zaničevani ločini kristjanov, je hudo zadela in uža lila njegov plemenitaški ponos; pretil ji je celo, da jo izključi od dedščine in naznani javni oblasti. Pola goma se je pa unesla njegova jeza in razburjenost; ljubezen do edinega otroka je premagala njegove poganske in plemenitaške predsodke.
Dovoljene svobode se je Favstina poslužila ter večkrat obiskovala Pudentovo vilo. Občevala je veliko s pobožno senatorjevo soprogo, katero je kmalu spoštovala kot svojo mater; tudi z apostoloma se jo večkrat posvetovala o svojih duševnih zadevah.
Iz hvaležnosti in sočutja ju mlada dama dostikrat ob skala tudi bolnega Evkarpa; gospa Sabinila, ki je prav po materino skrbela zanj, jo je navadno sama spremljala k njemu.
Se bolj so je morala Favstina zanimati zanj, ko je iz nekaterih besed domače gospodinje izvedela za mladeničev rod in slišala, da se ju prostovoljno odpovedal svojih pravic do kraljeve krone.
Pri enem teh obiskov se zgodi, da bolnik ime nuje v sanjah dvakrat njeno ime.
Nehote ji zadrhti srce. V doslej neznanem nemiru zapusti deklica tisti dan Pudentovo vilo.
(Koncc prihodnjič.)
Svetega Krištofa „šola".
Po Španski pravljici zapisal Lovni.
(Konec.)
III.
Pogumno koraka po grapi naprej, sledeč čudoviti lučei, ki kot zvezda vodnica sveti pred njim. Končno dospe pred veliko jamo ; skozi vhod prodira na prosto močan soj skrivnostne svetlobe.
Ofero je imel s seboj ogromen hrastov štrcmelj, da si v hoBti ni polomil vratu in kosti. S tem štrem-ljcm potrka veselega Brca ob tla in zavpije iz polnih prs: »Bogu bodi čatt in hvala!«
Še ni zaprl ust po zadnji besedi, ko gromovito završi in zatuli po grapi; peklensko rjovenje, škripanje in hrumenje je bilo za odgovor na njegove pobožne besede.
Takoj nato stopi iz jame črno oblečen imeniten gospod, tako jezen in divji, da mu je ogenj sikal iz nosnic. Ofero je mislil, da se bo treba bati.
»Kaj pa je ?« praša črni prišlec s precej pretečim glasom.
»Naj mi oproBti Vaša milost,« odgovori Ofero; ,>ali nc stanuje tu nekje vrag V«
»To sem jaz; čast ti je govoriti ž njim samim.«
»Piašal bi ponižno Vaše veličastvo, če bi rabili kakega hlapca ali strežaja.«
»Meni služi tako cel svet, a vseeno, tvoje dolge kosti ne izgledajo slabo, zato hočem poskusiti s teboj. Če se boš dobro držal, lahko postaneš sčasoma za tajnika pri mojem peklenskem veličastvu.«
»Lepo zahvalim, gospod vrag.«
.O prosim; zdaj pa le urno na delo, najprej reci hišni dekli, naj ti postreže z dobro večerjo." Ofero še vedno ni izkusil, kakšen je človek, če je popolnoma sit, zato se ni kar nič branil še enkrat večerjati. Stopi tedaj v dozdevno jamo, a pride v krasno palačo.
Notri se najbolj čudi veliki množici ljudij, ki strežejo in služijo vragu; bili so zastopani vsi stanovi, vsaka starost; še celo enega cesarja je opazil med ponižnimi slugami peklenskega veličastva. Zato ni več dvomil, da se v moči in oblasti ne more z vragom meriti nihče.
„Kaj so vc, kje je hišna dekla — se praša Ofero glasno po stari navadi, — kje je tista, ki naj mi da jesti?"
Obrne se do mnogoštevilne trume peklenskih služabnikov, ki so se trudili drug drugemu potegniti kožo s telesa; Olero jih zaporedoma poprasuje, a nihče mu neče odgovoriti.
„Ali so zanikerneži gluhi?" se razjezi naposled, ker je menil, da so jim ne zdi vredno odgovoriti na
njegovo vprašanje.
Mimoidoči služabnik, ki je bil na potu v notranje prostore, mu zakliče: Pustite druhal v miru; teh vsak vidi in sliši le tistega, kogar dere; zaverovani so v svojo zasebno zabavo z dušo in telesom. Pojte rajši z menoj, jaz vas popeljem k hišni dekli."
Pelje ga v obednico, kjer res najdeta deklo. Ofero se ni mogel dovolj prečuditi, bila je zopet stara mamica, katero je imel dosti prilike spoznavati
v grmovju, na orehu in v palači svojega prejšnjega gospodarja.
Tokrat pa jo bilo njeno obličje šo bolj črno, se bolj zgubančeno kot prvikrat.
„Tako, tako, mamica," vzklikne Ofero, „vi tudi služite vragu?"
„Kdo pa mu ne služi?"
„Ker že ravno govoriva o službi in strežbi, mi nekaj prihaja na misel; vi bi mi lahko takole malo postregli, da bi dobil malo večerje; gospod vrag mi je naročil, naj se v tej zadevi obrnem do vas."
„Tvoja volja naj se zgodi!"
In res, nanosila je predenj prav bogato večerjo; toda Oferova stara lakota se le ni dala odpraviti: preveč se je že vgnezdila v njegovem želodcu.
Sledečega jutra ga pozove vrag k sebi in mu zapove, spremljati ga v sosednjo vas; odpravita se na pot. Vas se je imenovala Mirni dol; to ime je povsem zaslužila, ker je med njenimi prebivavci vladala čudovita edinost in prisrčna ljubezen.
Vrag je b svojim vplivom dosegel pri vladi, da so Mirodolci dobili pravico, voliti zastopnika v deželni zbor; hotel je ob tej priliki srečnim vaščanom prinesti in oznaniti dotični odlok.
Samo tega se je vrag bal, da ga ne bi Mirodolci sprejeli z zvonenjem in pritrkavanjem; to bi ga hudo užalilo, ker je zelo ponižen in skromen gospod. Zato je poslal svojega služabnika Ofera naprej, da pregovori Mirodolce, če bi namerjali kaj takega, in zvonenje je srečno izostalo.
Pri prebivavcih Mirnega dola je zvedel Ofero, da je njegov najnovejši gospodar tako mogočen in vpliven, da se mu klanjajo celo ministri po raznih deželah in mu ponižno služijo, čeprav samo z glavo.
Ko sta zapuščala sotesko, je bil vrag iz duše vesel, izvlekel je iz žepa tobačnico in prav udobno in všečno vzel en ščepec prijetno vonjajočega duhana.
Kakor je bilo že povedano, Olero ni vedel dosti več kot nič o Bogu in Materi Božji; toda iz navade in kar tako mehanično je večkrat klical božja imena. Tako je storil tudi sedaj, ko je vrag začel kihati, krepko mu je zaklical: „Bog pomagaj!"
Če bi ga bil zmerjal z najhujšim klerikalcem, bi ne bil mogel biti bolj jezen, bolj divji, kakor je bil pri prijaznem Oferovem vzkliku: „Bog pomagaj!"
„Uboga reva, grdi capin!" se zadere nad njim; iz oči mu sika plamen, celo telo mu drhti, trepeče silne togote. »Imenuj mi še enkrat to ime, in na-ščujem ti pet milijard hudirjev, ki te razneso po
vsej zemlji.. ."
„Prosim za nezamero, milostni gospod!" se drzne pripomniti Ofero; „če se komu kihne, vendar pravi cel svet. .
„Jezik za zobmi, potepin," mu seže vrag v besedo, tišči z eno roko Oferu usta, z drugo maši svoje uho, tresoč in peneč se znova jeze in togote.
Ofero umolkne; gresta naprej. Služabnik je spoznal, da sc gospodar boji Boga, in sklepal iz tega, da mora Bog biti še bolj mogočen kot vrag sam. Zato je sklenil popustiti vraga in iti k Bogu v službo.
IV.
Komaj prideta domov, že hiti Ofero v kuhinjo. Bil je grozovito lačen. Ondi naleti starko; njeno obličje ni bilo več tako črno in nagubančeno kot zjutraj. Dasi se mu je zdelo to čudno, se vendar ni dosti menil, ker je bilo treba obrniti vso pozornost na slasten obed, ki se je kadil pred njim.
Jedel je mnogo, mnogo, a nasitil se, kakor po navadi, vendar le ni.
Sledečega jutra zapusti vragovo luknjo in gre iskat Boga.
Hodi po samotnih poljanah. Tu ga sreča kopica otrok ; menda so prihajali iz šole, in Ofero jih vpraša: „Otročiči, ali veste, kdo je Bog?«
,,Tega ne bomo vedeli?l" odvrnejo mali, in kakor v zboru je zadonel njih nežen odgovor: »On je najboljši, najmodrejši, najpravičnejši in najmogočnejši Gospod, začetek in konec vseh stvari."
Vesel takih vesti o svojem bodočem gospodarju, nadaljuje Ofero z velikanskimi koraki svojo pot.
Potuje in potuje ter pride naposled v globoko dolino, po katere globini se je vila mogočna reka. Onstran vode se je belilo veliko poslopje z zelo visokim stolpom, od katerega so ubrano brneli zvonovi.
Ofero stopi k pastirju, pasočemu ob vodi svoje ovčice. Ta mu zakliče naproti: »Ne res, vi greste v hišo božjo? Prav imate, jaz bi šel takoj z vami, ko bi le smel zapustiti svojo čedico."
Oferu se smeje srce, ko začuje, da je ono poslopje z zvonovi v vitkem stolpiču hiša božja, biva lišče njegovega bodočega gospodarja.
Ileka je široka in deroča, toda Ofero jo prekorači brez težave, opirajoč se na svoj hrastov štremelj, ki ga je rabil za palico.
Hiša, kamor je hitel, je bil samostan za menihe.
„Kaj bi pa ti rad, dragi bratec?" ga praša vratar, z vidnim veseljem motreč velikanskega pri-šlcca "
„Bogu bi rad služil," odvrne Ofero; „zelo vam bodem hvaležen, če mi dobite v hiši božji kako službo.
„Tvoje želje so dobre in pobožne, dragi moj brat," odgovori vratar. „Jaz bom storil, karkoli bom mogel, da se ti izpolnijo." Pelje ga nemudoma k opatu.
Ofero jo sprejet v božjo Blužbo Čudi se pa hudo, da je božjih služabnikov tako malo, in še ti so vsi tako ubogi in ponižni. Niti enega ministra ni opazil med njimi, v vragovi službi je pa videl celo enega cesarja.
Naslednji dan sprejme Ofero po nasvetu svojih novih drugov zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. In tedaj je prvikrat nasitil svojo besno lakoto, prvikrat je čutil v želodcu mir, ki ga dozdaj ni poznal, obenem se mu je v srcu naselila neznana, sladka zadovoljnost, o kateri se mu doslej še san jalo ni.
Nato gre v svojo celico in stopi k oknu. Pred seboj na samostanskem vrtu zagleda starikasto ženo. bila jo podobna mamici v grmovju, na orehu, v palači in v vragovi luknji; le obličje njeno jc bilo čisto belo in brez gub.
Oče opat pokliče Olera in mu govori: „Mnj brat, mi vsi, ki služimo Bogu v tej hiši, mu služimo po svojih močeh in zmožnostih: eni delajo na vrtu, drugi pišejo knjige, zopet drugi slikajo podobe, igrajo na orgijah, zvone, častijo Boga v slavospevih; zopet drugi opravljajo še nižja dela. Ti, moj Lrat, bi nemara lahko na tak način služil Bogu. Toda za eno opravilo vem, katero bi ti boljši izvrševal kot vsakdo izmed bratov. Veliko romarjev je že potonilo, ko so hoteli prebresti deročo reko, vkljub vsej naši pomoči. Ko bi pa ti hotel prenašati tujce na svojih krepkih ramah, bi se nikomur nc zgodilo kaj žalega Skrbi torej zi romarje, ki se bližajo reki in žele v naš samostan na božjo pot, in nosi jih na svojem širokem hrbtu čez vodo."
Ofero se podviza, da čim prej začne izvrševati opatovo povelje. Komaj nastopi svojo službo, že opazi na oni strani reke čudovito lepega dečka, ki hoče čez vodo.
,,1'očaki, malček," zakliče Ofero tjekaj, „počaki, grem jaz pote."
Ofero prekorači reko, vzame dečka na rame in ga nese čez vodo, opirajoč se na svoj hrastov štremelj. Toda malček postaja težji in težji; Oleru sc zdi, kakor bi nesel celo gorovje, zato se revež poti pod svojim bremenom kakor medved Komaj stori še par korakov.
»Kristus pomagaj'« vzklikne vzdihovaje; „kako, da si tako težek !«
In deček, ki doslej ni ničesar izpregovoril, pravi: »Kristus sem jaz, in ti bodi Kristonoflcc (Krištof)."
Kar naenkrat čuti Ofero, kako izgine vsa teža, dečka pa vidi, obdanega z nebeško bliščobo, dvigati se v sinje ozračje.
Ofero je v štiriindvajsetih urah, ki jih je preživel v službi božji, dobil prave in jasne poimo o skrivnostih krSčanstva. Čutil je, kako jo v njegovem
srcu cvela in delovala milost, ki mu jo jo podelil Gospod; zato je nemudoma hitel v samostansko cerkev, da pred oltarjem Gospodovim zahvali Boga za toliko dobroto.
Pred cerkvenimi vrati ga sreča žena, bela in rdeča, mlada in cvetoča; podobna, a nikakor ne enaka, je stari mamici, ki jo je Ofero videl tolikokrat, odkar je zapustil domače ognjišče.
»Brat moj«, mu pravi smehljaje; „ali si zdaj zadovoljen s svojo usodo?"
»Gotovo«, vzklikne novi samostanski brat, »gotovo sem zadovoljen ž njo, blagrujcm in slavim jo
J
v roki nese revno, slabotno dete čez kipeče valove in skoraj omaguje pod težo prikritega Boga. Tudi v naši deželi je dokaj takih podob na zunanjih cerkvenih stenah.
Meni pred tako podobo vselej pride misel: veliki mož, ki je čez viharno vodovje širnega oceana nesel v novi svet veselo vest o detetu v betlehem-skih jaslicah, dočim je sam dostikrat omagoval pod težo nevarnosti, zaprek in napora, mož, ki je odkril Ameriko, Kolumb, je imel za svojo velikansko nalogo velepomenljivo ime: Krištof, nositelj Kristusa!
' i
'i
Prestolonaslednik
'	nadvojvoda Franc Ferdinand
^	poročena 1. julija
T
in vidim, da mi ni odmenjena črna, pogubna, ampak svetla, blagonosna usoda."
»Zahvalim za take besede", pravi prikazen; »čas je že, da me hvališ in blagruješ«. Po teh besedah izgine izpred Oferovih strmečih oči; on sam pa je bil od onega dne Krištof, t. j. nositelj Kristusa, ter so je pripravljal s svetim življenjem na blaženo smrt.
Tako legendo pripoveduje španskega ljudstva o sv. Krištofu. Po vsej Španiji zelo časte tega svetnika, in po mnogih krajih vidiš podobo, sicer preprosto in neumetno, a v svojem pomenu ginljivo, kako velikan s hrastovim drogom
i
1;

Kneginja Zofija Hohenberg roj. grofica Chotek
v Zakupili na Češkem.
Politični razgled,
Vojna na Kitajskem. Tako svet še ni bil nalagan, kakor o sedanjih nemirih na Kitajskem. Vesti pobijajo druga drugo. Razbobnalo se je po svetu, da so v Pekinu kristijani še pri življenju in da tudi vsi poslaniki niso pomorjeni. Te vesti pa niso nič verodostojne, ker prihajajo iz kineških virov, kakor tudi ni verojetna vest, da je cesarica zopet dobila vlado v roke in zapodila princa Tuana, ki se bojuje na čelu boksarjev. Ko bi zmagala proti-revolucija, gotovo bi evropski poslaniki ne molčali toliko časa. Z omenjenimi vestmi hočejo Kitajci svet le slepiti Res pa je, da so z nenavadno naglostjo zbrali Kitajci pred Tientsinom 75.000 mož in da so Evropejcem že vzeli arzenal. Ker je Evropejcem radi povodnji zaprta pot v Pekin, si vsak lahko misli sam, kaka je usoda kristijanov na Kitajskem. Res-
nična je vest. da je 15. preteklega meseca princ Tuan pomoril vse kristijanc razven dveh, ki sta ušla. Vse druge ugodnejše vesti so delo kitajskega brzojavnega ravnatelja Šenga, ki jc nalašč širil laž-njiva poročila, da bi imeli ustaši več časa pripraviti se na močen odpor.
Angleil v Juini Afriki so bili zopet malo natepeni. Buri so se polastili Nitralsneka, ki leži 18 milj od Pretorije. Hoj je trajal ves dan in so Buri vzeli Angležem dva topa, ujeli del škotske švadronc in 90 vojakov polka Lineolnshire. Koliko jc angleških vojakov padlo, angleški viri previdno zamolče. Ob istem času so napadli Buri angleške straže pri Dcrdeportu in so Angležem zadali velike zgubc. Buri švigajo sem ter tjc in naskakujejo Angleže. Roberts si ne upa iz Pretorije, dasi ima ob svoji strani šc Bullcrja, in poroča sc, da sc Roberts v Protoriji tako malo čuti varnega, da misli nazaj iz Transvala v Oranje državo v Blocmfontcin. Severno od Pretorije pa mirno čaka burski general Botha z 12.000 možmi. Tudi za Angleže šc pride doba kislih kumar.
KatoU&ka cerkev na Ogerakem bode 15. avgusta praznovala z velikimi slavnostmi 900-letnico krščanstva na Ogcrskcm. Povabljen jc tudi cesar.
Pregnanstvo v Sibirijo je na Ruskem odpravljeno.
Jfemtkl Hocljulni demokratje — *a K1-
Utjee. Mej tem ko se ves omikani svet zgraža nad nečloveškim dejanjem kitajskih bokserjev, ki morč Kvropcjce samo radi tega, ker so tujci in kristijani, zagovarja njih početje berolinski „Vor\vartsu ter dokazuje, da sc prav godi tujcem, ko jih more Kitajci, češ zakaj pa ne puste pri miru Kine in nje prebivalstva, l/mora poslanika Kettclerja je vzrok nemška vlada in državni zbor, ker sta ugrabila Ki-tajccm Kiao - Čau. Ravno tako, kakor socijalni demokratje, govore tudi Kitajci, češ kaj nam vsiljujete kulturo, ko je ne maramo. Sooijalne demokrate menda mej drugim grozno jeze sijajni uspehi katoliških misijonarjev, ki so prinesli deželi pravo kulturo.
Nemški .volkMag'' v Olomucu sklicujejo vodivne osebe nemške ljudske stranke in Schonc-rerjanske skupine za Moravsko na dan 22. t. m. Podpisani zastopniki s posebnim oklicem bobnajo na ta shod vse moravsko nemštvo, da v drugem deželnem nemškem glavnem mestu protestujc proti jezikovnemu zakonu za Moravsko. To bo drugi shod, na katerem bodo nemški zastopniki hujskali nemški narod proti Kocrberjevemu jezikovnemu načrtu. Sledi jih jim gotovo šc več, a nihče jim nc bo pripisoval kakega večjega pomena.
Slovenski novifar.
Kranjsko.
Katoliški »hod, na katerega vabimo v današnjem pozivu vse katoliško misleče Slovcncc, vršil se bo dne 10., 1 1. in 12. septembra, in sicer tak6, da bo 10. zvečer ustanovni shod, 11. bodo zborovali odseki, 12. bodo pa slovesni shodi. S tem
sc bo ljudstvu olajšala udeležba. Kdor si nc bo utegnil utrgati treh dni, da bi sc udeležil vseh po-svetovanj, bo imel priložnost nadomestiti to vsaj tretji dan pri slavnostnih shodih, kjer sc bo podal ljudstvu sad prejšnjih posvetovanj. Vstopnicc bodo izdane na ime. Vstopnina za vse tri dni in za tiskano poročilo, ki sc bo izdalo po shodu, jc 2 K; vstopnina za ves shod 1 K, samo za zadnji dan pa 50 vinarjev. Natančnejši vspored prinesemo v prihodnji številki.
Pripravljajmo se na katoliSki shod! Od raznih krajev prihajajo poročila, kako se prirejajo pripravljalni shodi za letošnji katoliški shod; taki shodi so sc n. pr. vršili žc na Brezovici, na Dobrovi, na Bledu, v Rovtah, v Kranjski gori, v Zagorju na Notranjskem, v Vodicah, v Žužemberku, delavski shodi v Vevčah in Preski itd. Ti shodi so potrebni, da se ljudstvo poduči o velikem pomenu katoliškega shoda v Ljubljani. Zato na noge, zavedni slovenski katoličani in priredite take shode, kjer koli jc količkaj mogoče!
Katoliški shod pa naii liberalci. Da jc ta shod res potreben, da bo katoliški stvari res koristil, spoznamo najboljše iz velikanskega strahu, ki ga imajo naši liberalci pred tem shodom. Zadnji čas kar besnč in v svoji strasti divjajo, kakor bi bili stekli. To naj nas pa nič ne moti, temveč naj nas še tembolj spodbuja k delu, da sc ta shod izvrši častno za vse slovenske katoličane!
Unrl jc v Semiču preč. g. dekan in župnik Anton Aleš, duhovnik nemškega vit. reda, odlikovan z zlatim zaslužnim križccm s krono. Blagi pokojnik jc bil rojen v Mengšu dne 10. maja 1832., v duhov nika posvečen 1. 1856. Naj v m. p!
Osebna vest. Odvetniški koneipijent dr. Janko Breje v Trstu jc napravil odvetniški izpit z odliko. — Čislanemu rojaku in somišljeniku iskreno čestitamo! —
Imenovanje. Mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, g. dr. Gr. Pečjak, jc imenovan verouči-teljem na ljubljanski slovenski gimnaziji.
V Kamnigoricl jc umrl znani izdelovatelj orgelj gospod Janez Zupan. Bil jc jako spreten v svoji stroki, izvrsten organist in komponist. V Kamni-gorici in v svojem domačem kraju v Kropi je gojil petje z največjo vnemo in vztrajnostjo ter si pridobil zaslugo, da se ta dva kraja lahko ponašata s tako dobro izvežbanimi pevskimi društvi. Svoji družini jc bil pa najboljši oče. Blag mu bodi spomin!
Umrl je nenadoma Martin P e r u z z i, posestnik v Črni vasi na ljubljanskem barju in znan agitator liberalne stranke. Zadela ga je kap, ko se je peljal iz Ljubljane domov.
Morilca Frantiča so baje zasačili na Reki. Kakor znano, je Fr. Frančič z Rateža minulo jesen ustrelil svo'o ženo in letos V. aprila s tremi tovariši pobegnil z novomeškega zapora.
Nesreča. O Veliki noči je 22letni Martin Sever iz Paradiža pri Trebnjem odpotoval na Vestfalsko, kjer jc te dni padel v globok premogov rov in mi tov obležal.
T»ča v Trški gori pri novem mestu je dne 8. t. m. napravila veliko škodo. Zlasti leva stran gor«! od vznožja proti vrhu je skoro popolnoma unirena. Ne samo grozdje, ampak tudi trsje je tako razbito, da bo mnogo posestnikov moralo zopet pričeti z novimi nasadi. Nekateri vinogradniki tudi jednega grozda ne bodo mogli utrgati. Tudi bližnja okolica Novega mesta in proti Mirni peči je veliko trpela. To je hud udarec zlasti za one, ki so ogromne svote potrošili za nove nasade.
V Ameriki sta zopet ponesrečila dva Slovenca. Blizo Bivvabika v Minesotti je pri razstrelje vanju rud« ubilo pet delavcev; mej temi sta bila Peter Štcrk iz Poljan na Dolenjskem in Jernej Mrak iz Novega mesta. — Pavel Primožič in Podgorc nad Loko jc v mestu La Salle padel po stopnjicah in se ubil. Zapustil je doma ženo in šestero otrok.
Postajališče v Preserji ni bilo odprto 1. julija, kakor je bilo pričakovati, ampak bode še le 22. jul. Nastale so bile zapreke radi ponočnih vlakov, a je sedaj tudi radi nočnih vlakov občini ugodeno. Ostajali oodo na postajališču vsi poštni in oba lokalna vlaka. S tem je konečno rešena prošnja občine Prc-serje koja se je vlekla skoraj 3'/j leta.
bohinjska železnica. Politični ogled železnične črte od Jesenic do Gorice se vrši ta mesec. Dne 22. julija se zbere komisija v Gorici, dne 23. se pelje iz Gorice do Tolmina, dne 24. do Podbrda, kjer jc prične komisijsko pregledovanje. Ta dan sc vrši Jo Sv. Lucije, 25. do Gorice, kjer se drugi dan sklene zapisnik. Komisijo bo vodil svetnik A. ''"abiani.
Angleški častniki so obiskali postojinsko jamo Bilo jih jc s kadeti okoli 120, spremljalo jih je do 50 ivstrijskih pomorskih častnikov. Na kolodvoru jih ic pozdravil okrajni glavar vitez Laschan, skupen obed je bil ob 2. uri, ob 5. uri so se vrnili v Trst.
Jubilejno romanje v Lurd priredi posebni odbor na Dunaju. Odhod je določen na 20. avgusta z Dunaja. Potovanje bo trajalo 14 dnij, štiri dni in štiri noči ostanejo romarji v Lurdu. Cene za vožnjo in osemdnevno hrano so določene naslednje: za I. razred 480, II. razred 360 in III. razred 230 kron. Oglasi se vsprejemajo do 20. julija. Natančneja pojasni'a daje g. Jan. Ev. Wolf, kaplan v Schvvechatu pri Dunaju.
V Davči „v Gozdu" zgorel je hlev, v katerega je treščilo 5. t. m. Zgorelo je tudi dvoje goved, trije prešiči, troje ovac, tudi lepa vsota denarja, katerega je gospodar izkupil dan prej za živino. Tudi gospodar sam, bi se^ bil kmalu ponesrečil, ker vžgala se mu je obleka. Škode je nad 600 gld.
Ogenj. V Begunjah pri Cirknici je v sredo ob osmih zvečer začel goreti vi z sena, ki je stal v supi pri hiši Franca Juvančiča h. št. 74. K sreči je priteklo hitro nekaj ljudi, ki so voz pahnili na cesto, kjer je nastal velik ogenj, kakor bi kako poslopje gorelo, katerih tam okoli več stoji. GaBivccv je bilo dosti; posebno neustrašeno so gasili vojaki-Bošnjaki, katerih je v Begunjah sedaj nekaj nad dvajset. Delajo namreč kot pijonirji na strelišču pri Bezuljaku, ker k letošnjim vojaškim vajam na Notranjsko pride tudi bosanski polk iz Gradca. Zažgala sta domača dva otroka, ki sta z ognjišča vzela gorečo trsko in šla kurit v šupo. Škode druge ni, le seno je zgorelo in voz se je obžgal.
Ponarejevalca denarjev. Mat. Kožar in Jurij Pire iz Malone, o katerih smo v 12. štev. poročali, da so ju prijeli radi sumnje ponarejevanja denarja, je sodišče oprostilo, ker sc je s pričami dokazalo, da so bile ovadbe neresnične.
Drobtinice.
0 lakoti v Iudiji poročajo sc uprav strašne stvari. Na vb« h straneh se vidi mrtvo in umirajoče gladu. Grozni so prizori, kako se bori tu sestradani starec s smrtjo, ondi zopet otrok ali mladenič. Tihota vlada povsod Ljudstvo posedeva v gručah in kadar so zgrudi kdo, pusti se ga, da izdahne. Živeči, umirajoči, mrtvi, vsi so skupaj. Ob mrtvih čakajo živeči smrti. Bogataši tem revežem ne pomagajo več. Umirajoči gladu se dobe pred vrati bogatih mohame-dancev in višjih llindu. Lačni psi in šakali žro mrtva trupla. In od lakote umirajoči ljudje zro te prizore in vedo, da so ž njimi isto zgodi. Od mrtvecev se širi strašen smrad. Misijonarji olajšujejo bedo, kolikor morejo, a storili bi še več, da bi imeli sredstev. — Angleška seveda nima časa, da bi varovala svoje podložnike pred lakotjo, ona si mora podjarmljati nove narode, da i njim donese sadove svoje kulture.
Ladija „MariJa Terezija" je odšla z okroglo 500 možmi iz Pulja dno 23. junija zjutraj ob 5. uri proti Kini, kamor dospe v kacih sedmih tednih. Ondi je že ladija »Zenta« z 250 možmi; akoravno bo tam blizu 800 mož, vendar ni odšel z la-dijo noben duhovnik. Zares, neodpustljivo je, da naša »katoliška Avstrija« pusti naše dobre Dalmatince v takih razmerah, in morda za dolgo časa, brez duhovske pomoči.
St. 14
Kitajski zid. Pariški »Figaro« pripoveduje, kako bo si Francozi 1. 1860. osvojili Peking. Zid je bil na nekem kraju precej razrušen, a na zidu so irirno stali vojaki s topovi. Francoski stotnik Comte in njegov tovariš stavita, da prideta na zid. To sta tudi storila, a se jako začudila, ko na zidu najdeta lesene topovo in vojaška strašila. Od tedaj so se Kitajci tudi prepričali, da so uliti topovi boljši od lesenih.
Koliko Jc Slovencev t Ameriki. V Zjedinjenih državah je približno okolu 80.000 Slovencev in 50 slovenskih duhovnikov. Največji slovenski naselbini ste Joliet in Cleveland. V Clevelandu je 3500 Slovencev. V Calumetu ]ih je 2000, v Pennsvlvaniji pa 5000.
Slovenca novomašnika v Ameriki. V nedeljo, dne 10. junija sta obhajala v Združenih državah dva Slovenca sv. novo mašo. Prvi izm«'d njih je č. gospod Frančišek Kant, doma iz Češnjice pri Škofji Loki na Gorenjskem. Obiskoval je semenišče v S. Paul, Minn., ter bil posvečen v mašnika 9. junija ravno tam. Prvo sv. mašo je obhajal v cerkvi sv. Neže v St. Paulu, kjer župnikuje č. g. I. M. Solnco in kjer je preje toliko let deloval sedanji mil. gosp. škof v Cloudu, Minn. Jakob Trobec. — Drugi novomašnik pa je 6. g. J u r i j Š o 1 a r , O S. H., reda oo. benediktincev, čegar rodovniško ime je pater Venceslaus. Doma je iz Sevške doline nad Skoljo Loko na Gorenjskem. S prejšnjim novomašnikom sta bila dolgo časa sošolca na ljubljanski nižji gimnaziji pod profesorjem Josip Jenkom. V Ameriko sta prišla skupaj z rajnim mil. g. opatom Bernardom Ločnikarjem leta 1892. Pater Venceslaus je obhajal prvo sv. mašo v \Vhitney, Pa., blizo samostana benediktincev v St. Vin cent. V omenjenem kraju jc ie nekaj let pomagal nemškemu župniku poučevati mladino ter je pri-digoval za Slovence in Slovake. Obema č. g. novo-mašnikoma želimo obilo sreče v k "rševanju svojega težavnega stanu.
Koga. Na daljnem izhodu v južnem delu Azije v bogati Indiji se je pojavila grozna sovražnica človeškega življenja, strašna kuga, ki se vedno bolj razširja. Poročila iz mesta Simla so naravnost pretresljiva. Umrljivost presega baje že vse meje. Mrliči leže nepogrebeni ob cestah in po polju. Pod drevesi leže cele družbe ljudij, eni so mrtvi, drugi umirajo, tretji se bolni zvijajo. Nikdo ne izvršuje telesnega dela usmiljenja, nikdo ne pokapa mrliče v, beloglavi jastrebi in podivjani psi žro trupla mrtvih. Taka strašna poročila dohajajo iz Indije v Evropo. V Trstu, Reki in drugih pomorskih mestih je zato proglašena kvarentena, to se pravi: vsako došlo ladjo ustavijo na morju daleč od mesta ter vse potnike sedem dnij opazujejo in preiskujejo, še le po preteku tega časa,
če se ni na nji nič sumljivega opazilo, sme ladija pripluti do mesta.
Nova knjiga za mladino. Ravnokar jc izdala ..Katoliška bukvama" nadaljni zvezek naše povestne zbirke za mladino pod naslovom „Maron", krščan ski deček z Libanona. Spisal A. v B. Knjiga ima štiri podobe. 63 strani v 12°. Cena 40 vinarjev, kartoni-rano 60 vinarjev. Povestna zbirka, katero sedaj izdaja ..Katoliška Bukvama", jc biser šolskim knjižnicam, pripravna pa tudi kot darilo pridnim učencem in učenkam. Ker se bliža šolsko leto svojemu sklepu, opozarjamo istodobno na poprej izdane snopiče: „ Marijina otroka." »Ljubite svoje sovražnike,- Cene so jima iste, kakor zgoraj na vedeni povesti _Maron".
V IG. urah iz B»rdraux a v Liverpool jc pre letel, kakor poroča „New-York-Herald" 10. julija golob, katerega so zjutraj ob pol 4. uri izpustili i/ golobnjaka. Preletel je torej v 16. urah 5S5 milj. česar dosedaj šc noben golob ni dosegel.
Za smeh in kratek čas.
iPrtd sodiščem.) Sodnik „Vi ste kupili steklenico vina, pa sle plačali s ponarejenim denarjem!* — Zatoženec: „Jc že res; pa vino je bilo tudi poiu r e j e n o !•
(Pred sodiščem.' Sodnik .Vi priznate, da je bilo čisto temno, ko ste dobili zaušnico. Kako morete reč', da vam jo je dal vaš mojster:" — Pomočnik: ,Mcm se je tako znana zdela!*
fprtd sodiščem.) Sodnik „S čim se morete zagovarjati.'" — Zatoženec: BS tem, da že kot majhen poba nisem bil nič vreden!"
(Ob kratkem.) Neki kmetič je po krivem priscgci Preiskovalni sodnik pride v dotično vas, da bi ga enkrat zaslišal. Ko ravno zajutrkava v bližnji gostilni, pride kmet k njemu ter pravi : rtiospod sodnik, narediva ob kratkem! Jaz svojo krivo prisego p rc k I ič c m. in stvar je pri kraji!"
(Vialjen.> „Zakaj se tako kislo držiš. Jožko :" „Zato, ker se nihče ne zmeni zame,... šc natepsti me niso hoteli „na žegnanji'*
t^Prl Skušnji.") Profesor: „... Mislite si. da pijetc kozarec vode. . — Dijak : „Oh, gospod profesor, tega si sploh ne morem misliti!"
Uganke.
Besedni uganki.
I.
Čim bolj je rdeče, tem slabše je. Kaj je to?
II.
Prijazna luČca sveti se v temini Nešteto vidim jih po gori, po dolini. Se lepša luč zmot teme razsvetli, Če pri besedi prvi prve Črke ni.
HI. Križ.
(Sestavil Fr.
				a	a	1 a	a	a					
				a	j a	a	a	; a					
				a	a	! u	a	a					
				b	c	C	c	c					
				č		d	d	e					
e	C	1 e | e	| e	fe	e	e	e	e	1 kr	1 g	i	i i	i
i	i	i i	i	| i	j	j	j	k	k	k	k	k	k
1	\T\	H i	j 1	1	1	*	1	ni	1 m	m	m	n	! "
n	u	n n	i n	1«	o	o	o	o	1°	o	o	d	o
o	O I	o o	O j	o	P	P	P	P	p	r	r	r	JLJ
				r	r	r 1	r	r					
				s	s	s	s !	s					
				s	S	š	t	t					
				t	1 t	t	t	v					
				v	v	v	z	T|					
Bese.le naj pomenijo: delavec, obrtnik, vrtu škodljiva stvar, del reke, žival, dve nemški mesti, društvo v Ljubljani, — — —, dva proroka, pogostni naslov v časnikih, denar, lepa čednost, posoda, češko mesto, trg na Štajerskem. V srednji vrsti naj se črke primerno nrc.le, in potem sc ho bral od zgoraj nizdol in od leve proti deini v srednji vrsti času primeren opomin,
Rešitev ugank v zadnji številki:
I.
HREN-REN
1) K K N — U K N H O V. — O H D o R — O H
T I
K
E T
II.
II a z e I
III.
K T
n	a
e	I
)'	a
a	r
s e
O
b i N r ž j E i n a J a t e L p i k A
P
R u E S V E
T i k e V O d d i H Savel B a p i D C o r n O E z z i B
v,*,i. , ? ci Prav rešili : Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah. Jožef Žagar, ministrant v Stari I.oki: Franc Kngels-berger, cerkvenik v Krškem; „Lampetov" Janez pod Tisovim vrhom v /adlogu; Ivan Fatur na Kakeku; Avgust Rozniček v Gorenjih Ponikvah; L. VitoviČ v Ljubljani; Anton Fortič, dijak, m Valentina in Antonija Legat v Ljubljani; Marija \erhunc. redarjeva soproga, in Karolina Fortič. gospica v Ljubljani; Ivan Primaz v Sp. Zadobrovi pri 1). M v Polju-Alojzij Skoda, organist, in Franc Jančič, trg. pomočnik na Studencu pri Kadni; Jakob Kogovšek v Dravljah; Gašperčck Kozelski; Hostjanov Franc na Kožljeku; Alojzij Goli v Ljubljani; Matija Kant, nadučitelj na Dobrovi: Ivan Hezcljak; Alojzij in Ivan Levstik pri sv. Gregoriju; Martin Dernovšek^ lesni trgovec na Savi ob južni, žel.; Florjan Božič, dijak v Kranju. Marija Sila, dekle v Trebnjem, Ješe Leopold, Ovin Anton, Virant Franc in Matjašič Miroslav, dijaki v Kranju, Andrej Porenta v Virmažah; Pavlina Govže, dekle v Sušjah pri Ribnici; Fran Kovačič, čevlj. mojster v Borovnici; Urbanec 1-rančišek in Perne Janez, dijaka v Kranju: Ivan Svigelj v Borovnici; Ivan Bidovc v Zalogu pri Goričah, Valentin Sa-jovic v Goričah.
Zi\ zadnjo številko prepozno došlo: J. Kocmur v Mos-taru v Hercegovini.
Tržne cene v Ljubljani.
od dnč 8. do dnž 14. julija
		K	L*		K	XI
Goveje meso I. v.	kg-	lj 28		Pšenifina m. 100 kg.	28 40	
» > II. >	»	1, 12		Koruzna » » »	17	—1
> III. >	»		96	Ajdova ► » »	37	50
Telečje meso	»	1 20		Fižol, liter . . .	—	16
Prašičje » sveže	>	1 40			—	20
» « prek.	»	1	40	Leča, > . . . .	—	24
KoStrunovo meso	>	—	80	KaSa, » . . . .	—	22
Maslo . . . .	»			Ričet,.....	—	22
Surovu maslo	>	1	90	PSenica . 100 kg	17	80
Mast prafiičja	>	1	40	Rt . . . » »	15	40
Slanina sveža .	>	1	36	Ječmen . » »	14	60
» prekajena	»	1	44	Oves . . » »	13	20
Salo.....	>	1	20	Ajda . . » »	21	
Jajce, jedno . .		—	5	Proso, belo, » »	19	
Mleko, liter . .		—	16	» navadno» »	14	—
Smetana liter	#	—	80	Koruza . . » »	14	80
Med ....	kg	—	—	Krompir . » »	6	—
Krompir . . .	>	—	7	Drva, trda, seženj	6	—
Piščanec . . .	t	1	10	» mehka, >	6	80
i Golob ....			40	Seno, 100 kg . .	5	—
| Raca ....		1	60	Slama, » » . .	3	60
		—	-	Stelja. » » . .	—	—
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« Izide dn6 2. avgusta 1900 zvečer.
Loterijske sredice.
Dunaj, 7. julija: Trst, 14 junija: Gradec, 7. julija: Line, 14. junija:
32	45	77	3	55
22	74	31	21	77
57	77	58	69	39
41	42	45	36	82
Proda se prostovoljno
■ a ■■
s štirimi kamni in stope.
Zraven je dvoje stanovanj, hlev in majhen vrt. Cena je 1500 gld. Več pove lastnica
Marija Poboviek,
94 2—1	Podkorenom št. 77.
P. Kranjska gora. — Gorenjsko.
Si
a
a ■ s
a
iS i! i!
i?
v
Ljudska posojilnica
registrovana zadruera z neomejeno zavezo v Ljubljani.
-—m Ni.^i m----
Denarni promet za* leto 1899.
iS 2?
fci
i? *
»S
iS iS iS
K«
ž! iS iS iS iS
is
a «
Ki
SS iS
»t
&
Sprejemki	gld-	kr	K	h	Izdatki	gld.	kr.	K	h
1 Račun opravilnih del e?.ev: Vplačila ....	45«	_	916	_	Hačuo opravilnih deležev Vrnem deleži . . .	12	—	24	— .
> hranilnih vlog: Vloge......	1,779.187	87	3,558376	74	> hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge	1,076.959	60	2.153.919	20
	175.052	98' ,	MM	97	» posojil: Izplačana posojila ...	534 374	67	l.t*<8.749	34
> tekočih posojil: Vrnena posojila . . .	213.033	15	426.066	30	> tekočih posojil: Izplačana posojila v te-				
> tekoči: Vloge in vzdignen naložen denar	2,129.011	27',	4,268-022	55	kočem računu	391.807	11	783.614	22
» efektov: Prodam efekti......	25.000	—	50 000	—	> tekoči: Vtdiinene vloge in naložen				
» menic : Plačila.........	42.952	23	8&JJ04	46	denar pri razoih zavodih.....	2,088.936	38',	4,177.872	77
» nepremičnin: Sprejemki......	7.542	23	IfcOM	46	» efektov: Nakupljeoi efekti ......	175 897	—	351.794	— ,
• pro diversi: Razni (prejemki ....	I.10C	62	2.205	24	» men;c: Kskoaiptovane menice . . .	73.250	41	146.500	82
• pristopnine: Vplačila......	114	50	229	—	> nepremičnin: Nakupnina in inves acijski			194.519	14
> inventarja: Prodali za......	2	50	5	—	stroiki..........	97.259	57		
> posojilnih obresti: l'iačila.....	42.!»:«	41	85.866	82	» pro diversi: Ha/na izplačila . .	1 830	24	3.660	48
» obreiti tekočih posojil: Plačila . . .	38 5:14	30	67 06K	60	> pristopnine: Vrnena pristopnina . .		50	1	—
• tekočih obresti: Prejete obreiti od na-					> inventarja: Nakup inventarja ....	2 747	16	5.494	32
loženega denarja.......	17.245	69' ,	34.491	39	• obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti	10.417		20835	49
» efektnih obresti: Prejete obresti. . .	5 777	37	11.554	74	> poeojiloih obresti: Vrnene obresti . .	190	41	380	82 I
• zamudnih obresti: Prejete zamudne					> obresti tekočih posojil: Vrnene obresti	1.224	93	2.449	86
obreiti...........	394	21*	788	58	> tekočih obresti: Izplačane obresti . .	57	36	114	72
» meničnih obresti: Prejete obresti . .	1.229	18	2.468	36	> efektnih obresti: Povrnene obresti . .	2.315	63	4 631	26
• upravnega prispevka: Prejemki . . .	2.373	39	4.746	78	» meničnih obresti: Povrnene obresti . .	17	36	34	72
Gotovina v blagajni začetkom leta 1899 . .	3.b93	07	7 786	14	» davkov in pristojbin: Plačani davki in				
					pristojbine........	863	35	1.726	70 j
					» dividend: Izplačane dividende	125	j —	250	1 ~ |
					• razpolovnega zaklada: Dano darilo .	50	i -	100	
					> upravnih stroikov: Izdatki.....	8 946	82',	17 893	65 :
					Gotovina v blagajni koncem leta 1899	13.554	81	27 109	62
4.480.838		06',	8.9«. 1.676	13		4.480.838	06",	8.961.676	13
1						I S			
Sprejemki Izdatki .
gld. 4.476 944 99', K » 4 467.283 26", »
8.953->89 99 8.934..r66 61
hO
to
t » «
i!
i!
iS
iS
i!
i: S «
g Id H IU1 i* K 17 HKK iVi JO
V It, t n. i h knfiiic je bih* koncem leta 1HUU. '>%7 r «kupni vrednonti 4 Ji4'2 ~>4:i SO Kron.
Ki
K 5
iS
iS « «
• s
it iS ž! S! iS iS iS S S ž: ž: ii iS ž! ž! i: is h
iS iS iS iS
iS
iS
Račnn zgnbe in dobička.
615 — (ii;
D e b c t
gld.
kr.
Kredit
gld.
kr.
U
u
K H
Račun posojilnih obresti ..............403	10	816
s obresti tekočih posojil................2.562	02	5.124
, tekočih obresti:
izplačanih gld. . . 57 36 K 114.72
kapitaliz. „ . . 19286 . 385-72	250	22	500 44 „ obresti hranilnih vlog:
izplačanih gld. 10.417 74'/, K 20.835 49
kapiUliz. , 78.199-58 .156.3atf.lti	88.617	32«/«	177.234
„ efektov (kurzna razlika)..............2.907	70	5.815 I
, inventarja, odpis..................171	53	343
, davkov in pristojbin........;,	863	35	1.726
, upravnih stroškov ................8-94«	82',	17.893
_bilance: tisti dobiček.....^_5-018	52'/, ||	10.037
__109.745	59«/,	219.491 j 19
20 04
«5 40 0« 70 65 65
Rsčun posojilnih obresti . ......
obresti tekočih posojil .	. .
tekočih obresti iod naloženega denarja)
meničnih obresti.......
efektnih obredi . . . zamudnih obresti . . upravnega prispevka .
pristopnine.....
nepremičnin.....
47.462 33.986 18.247 901 6.107 394 2.373 j 39 114 — 157 82
81
79
58'/, 86 05 29
94.925 67.973 36 495 1.803 12.214 788 4.746 228 315
62 58 17 72 10 58 78
64
109.745 : 59'.
219.491 i 19
Račnn bilance
dne 31. decembra 1899.
D e b e t
gld.
kr.
Kredit	gld.	1 kr"	K	h
glavnih deležev.......	2.000		4.000	
opravilnih deležev . .	1.820	_	3.640	_
hranilnih vlog:				
Stanje gld. 2,243.072 32 K 4.486.144 64				
Kapital.				
obresti _ 78.199 58 „ 156.399-16	2,321.271	90	4,642.543	80
tekoči . .	6.955	13	13.910	26
posojilnih obresti......	5.974	40	11.948	80
obresti tekočih posojil ....	983	64	1.967	28
meničnih obresti ...	309	96 |	619	92
dividend ........	30		60	_
rezerv, zakada gld. 1249 15 K 2498 30				
razpolož. zaklada , 4651-71»/,, 9303.43				
poseb. rezerve				
za zgube , 4623 68'/, „ 9247-37 j	10.524	55	21.049	10
zgube in domčka.......	5.018	52'/,!	10.037	05
j2,354.888 ,10'/,i|			4,709.776	21
3!
M
M
£ i
Račun posojila .......
„ tekočih posojil.....
,	tekoči naloženega denarja
„ menj c........
„ efektov.......
, nepremičnine.....
„ pro diverzi .....
„	inventarja ..... . .
„	posojilnih obresti . . .
„	obresti tekočih posojil . .
,	efektnih obresti . . . .
, blagajne.......
1,016.796 715.739 293.388 30.298 176.913 93.291 727 3.254 7.290 390 3 243 13.554
2.354.888
T
99l, 34
18 40 45 62
54 16 61 81
2,033.593 1.431.478 5S6.776 «0.596 353.826 186.582 1.455 6.508 14.581 780 6.487 27.109
10'/, 4,709.776
99 68
32 80 90 24
08 32 22 62
21
V LJUBLJANI, dne 20. junija 1900.	Za načelstvo:
Dr. Ivan Šusteršic 1. r. načelnik.
Karol Kauschegg 1. r Joaip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. Dr. Andrej Karlin 1. r. Gregor Šlibar 1. r. Josip Jarc 1. r. Matna KoLar 1 Dr. Viljem Sekweitzer 1. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Frančišek Birk 1. r. Ivan Kregar 1. r.
Za nadzorstvo:
Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Rok Merčun 1. r. Alojzij Stroj 1. r. Ivan Dogan I. r.
HERBABNV-jov
podfosfornasto-klBll 60120-12
ap&§ra"£*taR&>i simg.
Ta i«) let z največjim uspehom rabljem prani slrnp raztaplja »le«, upokojuje kaielj pomanjšuje p«t, daj« ilait do Jedi, posp«ioJ« prebavljanje m redil nost. telo JaAl m krepi. Železo, ki je t sirupu * lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanj« krvi, raztopljivc fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa po ■cbno pri slabotnih otroolb poapelujejo narejenje koatlj	107 W 9)
Oena ateklenlol 1. gld 25 kr., po polti 20 kr. v*& xa zavijanja.
'■mi
f/0~ Prosimo, da se vedno ,«ročno zahteva Herbabny-Jev apneno - kolesni slrnp. Kol mak izvora se nahaja v steklu in ta zamaflku ime, ,.Herbabny vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi »suka steklenica poleg stoječo nradno registrov, varstveno j inamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
I) mi a, lekitrna „zur BarmherzlKkelt"
vn.l. Kalaeratraaa« 73 in 75. V zalegi tkore « vtah iakarsak aa Oaaa|a. v Ljubljani la druge*.
(17-7)
Največji izbor. p. —
f Skrb«. V/- 'V
" i/delcv .i / \ v , A
v Cr^ V\
ikOv, ^ i ^ "
9uao a f?1 uf e^
L 1 x
Davnej potrjeno djetet., kosmet. sredstvo (umazanje) za krepčanje in utrjevanje kit in miSic človeškega telesa.
Kwizdov fluid.
Znanka: Kač« (tekočina za turiste.)
Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo la llu;d za krepčanje in potivljanje po daljnih turah.	76 8—1 g
Cena: eela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. Glavna zaloga: Okretna lekarna v Korneuburgu pri Dnnajn.
Posojilnica v Radovljici
4 1/0 /1
/0 brez od-
K 924.76983 „ 7X9^04',s,s „ 155.286X3 „ 60.000' -
Izdajatelj: dr. L lastit«.
obrestuje hranilne vloge po bitka renlnega davka, kojega ima sam za vložnike plačuje.
Dne 30, aprila t. I. znašajo hranilne
vloge ........
Dana posojila........
Pri denarnih zavodih naloženo . . Garancijski fond čez......
llmniliie knjižice tujih zavodov sprejemajo so kot gotovina, ne da bi so obrestovanje pretrgalo.	57 8-3
Zobozdravnik
med. dr. Rado Frlan
93 2-2 otvori dne 8. julija t. I.
zobozdravniški atelier
v Čpitalskih. ulioah. št. T.
Izdeluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, \latu in platini. /Ve,/ vsem drugim je ijrefban v delu f ?latimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako {obovje s ploio. 1' opera čilskem \obo\dravništvu se peia \ vsemi vrstami plomb, po J is te mu dvornega zobozdravnika Jenkinsa.
Ordinuje od 9.-6. ure; ob nedeljah in prasnikih od 9. —1 ure. Za revne brezplačno ruvanje zob od 8. 9. ure zjutraj, za tovarniške delavce od 6. 7. ure zvečer.
LJubljana, dne 3<>. junija if)<x>.
POKOR!
Andrej Pollak, J. Saj o vi t za nasl.,
trgovina s špecerijskim blagom pri BCrncm psu" v Gradon, Anneastrasse 46
u^judno naznanja, da prodaja Izvrstne snovi za domačo pijačo z jabolčnim, hruškovim in vinskim okusom (belo-rudeče in muškatclno-vinskim okusom.)
Snovi so: I. vrstil po 8 gld.. II. po 7 gld in HI. po 6 gld. Snovi /. vinskim okusom vseh vrst so 1 irld dražje. Pošilja snovi od 5o litrov naprej. Prašek za i/holj.šavanjc vina stane 4o in 6o kr: ovoji sc najceneje zaračunijo.
Potem ima v zalogi SO"/„ ocetnl orel z aro-matom, t kg. tega cveta zadostuje za 40—50 litrov dobrega jesiha ter stane le 75 kr. Nadalje prodaja sestave za rum In raznovrstna žganja. Za po-skušnjo pošilja tudi v malih merah.
Pošilja lc pod poštnim povzetjem in ako se denar naprej pošlje, povsod pridenc potrebna navodila v slovenskem jeziku ter tudi slovensko dopisuje. Opomni šc. da so snovi vsake strupene primesi proste, pijača ne postane žrna in je tem boljša, ako se dclj časa hrani, kar se bode vsak naročnik sam prepričal.
S spoštovanjem sc priporoma
5ti8 2-1	Andrej Pollak.
Odgovorni urednik: ivaa Rakava«.
Tiska »Katoliška Tiskarna«