CELJSKI TEDNIK CELJE, 29. MAJA 1959 Leto X.. štev. 21 LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOt TRG 5 - POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-2^. UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELK.A 25-25 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-66J - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA 125 DIN — POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO S seje ljudskega odbora celjske občine Za najboljšo založenost celjskega trga s kmetijskimi pridelki USPEŠNO DELO SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO - PRVO UVELJAVLJANJE SVETA ZA OBČO UPRAVO IN NOTRA- NJE ZADEVE V sredini preteklega tedna je bi- la najprej skupna, zatem pa še lo- čeni seji zborov občinskega ljud- skega odbora v Celju. Na skupni seji, ki jo je vodil predsednik Franc Rupret, je najprej o delu, problemih in nalogah Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo poročal njegov predsednik Fedor Pirkma- jer. Kakor skrbno sestavljeno in ze- lo konkretno poročilo, ki je bilo hkrati zrcalo uspešnega dela sveta, tako je tudi razprava sprožila vrsto aktualnih problemov kmetijske pro- izvodnje na področju celjske obči- ne. V tem okolišu deluje 7 kme- tijskih zadrug, ki so po obsegu in moči zelo različne. Najmanjša je zadruga v Skofji vasi, največja pa celjska, ki obsega kar 2560 ha kme- tijskih površin. Spričo takih razlik, se tudi problematika kmetijskega zadružništva pojavlja za vsako za- drugo v svojstveni luči. Medtem, ko n. pr. zadruga v Skofji vasi nima zadostnih sredstev za uspešno uve- ljavitev, pa se celjska kar izgub- lja na velikem področju. V tem je tudi iskati vzrok, da je ■ področje Smartnega v Rožni dolini, ki spa- da pod celjsko zadrugo in območje Frankolovega, ki ga vključuje KZ v Vojniku, precej zapostavljeno. Zaradi boljše dejavnosti kaže zdru- žiti kmetijski zadrugi v Skofji vasi in Ljubečni. Ta predlog so nato ljudski odborniki tudi sprejeli. Vse kmetijske zadruge so zado- voljivo izpolnile plan kooperacije. V vseh panogah, razen pri lanu in uvajanju novih hmeljišč, je bilo podpisanih več pogodb, kakor je bilo pričakovati. Precejšnje težave na področju kmetijskega zadružništva se kaže- jo v pomanjkanju kmetijsko stro- kovnega in komercialnega kadra; zadruge tudi nimajo zadostnih in primernih skladišč, ponekod šepa prodaja reprodukcijskega materia- la, odkup bi lahko izboljšali itd. Nasproti tem ugotovitvam pa je razveseljivo dejstvo, da so lansko leto vse kmetijske zadruge zaklju- čile poslovanje z aktivno bilanco. Razumljivo je, da sta se poročilo in razprava o kmetijskih gospodar- stvih družbenega sektorja predvsem sukali okoli njihove glavne naloge, kako povečati in zboljšati proiz- vodnjo, da bo s tem tudi založe- nost celjskega trga in založenost ostalih področij, zlasti industrij- skih, kar najboljša. Pri izpolnjeva- nju teh nalog imata glavno vlogo KG Lava in Medlog; zato tudi ogromne investicije na teh posest- vih služijo izključno temu name- nu. V tem cilju se bo začela še me- lioracija Zepine, ki bo v nekaj letih bistveno vplivala na celjski trg. V skladu z vso problematiko in predlogi sveta šo tudi ljudski od- borniki sprejeli več sklepov, kot na- potilo za nadaljnje delo sveta in zadrug ter kmetijskih gospodarstev. Poročilo predsednika Sveta za občo upravo in notranje zadeve tov. Andreja Drolleta je kritično opozo- rilo na dosedanje slabosti in na prvo uveljavljanje tega družbenega organa v zadnjem času. Medtem, kc ta svet od svoje ustanovitve m našel primernega delovnega pod- ročja, pa se mu zdaj pod novim vodstvom kar odpirajo problemi. In kot vse kaže, jih bo tudi uspešn« reševal. Na predlog komisije za. volitve in imenovanja ter komisije za ime- novanje direktorjev je bila imeno- vana komisija za sečna dovoljenja s tov. Brankom Prekorškom na čelu, nadalje upravni odbor Pogreb- nega zavoda, ki ga bo vodil inž. Janez Ognar, upravni odbor otro- škega vrtca v Storah z Romanom Zapuškom kot predsednikom itd. Zraven tega je bil imenovan uprav- ni odbor Mestnega muzeja (za predsednika Ivan Mišic), Studijske knjižnice (predsednik Miro Lužnik), Mestne ljudske knjižnice (predsed- nik Drago Cernetrč) itd. Spričo upo- kojitve dosedanjega direktorja rud- nika v Pečovniku, je bil na to me- sto imenovan inž. Ivan Vrečar, do- sedanji načelnik tajništva za gospo- darstvo pri OLO Celje, za upravni- ka obrtnega podjetja Steklar, ki je nastalo z odcepitvijo obrtne dejav- nosti od Kristalije, pa Otmar Riva. Na predlog sveta za šolstvo so ljud- ski odborniki s ploskanjem potrdili imenovanje Vajenske šole za razne novanje Vajenske šole za razne stroke v Celju v Vajensko šolo Bo- risa Kidriča. Na ločenih sejah obeh zborov so odborniki sprejeli sklepe o spre- membi odloka o občinskih taksah, nadalje o spremembi odloka o ob- činskem prometnem davku, ki se predvsem nanaša na znižanje stop- nje davka na vino, zaradi česar bo v občinskem proračunu dohodkov nastal okoli 6 milijonski primanj- kljaj itd. Ljudski odborniki so na- dalje potrdili združitev pekarne v Vojniku z mestno pekarno v Ce- lju ter pekarne v Žalcu z Delav- skimi pekarnami v Celju. Zraven tega je bila potrjena še združitev trgovskega podjetja Center s trgo- vino Savico, ki se bo sčasoma pre- uredila v trgovino s samopostrež-. bo ter združitev trgovin Rio in Lož- nica. Končno je bila z združitvijo veterinarskih postaj v Celju in Strmcu, ustanovljena enotna posta- ja za področje celjske občine, -mb Mogočne manifestacije ob rojstnem dnevu predsednika Tita v pionedeljek je vsa domovina čestitala svojemu največjemu sinu in voditelju. V Beogradu, kamor je ta dan prispela štafeta s pozdravi iz skrajnih kotičkov naše domovine, se je svečanost spremenila v veličastno manifestacijo. Nastop članov »Partizana«, pionirjev in malčkov, parada mladih športnikov, stotisočglava mno- žica, vse je bilo s pogledi uprto na tribuno, kjer je predsednik Tito pričakoval štafetno palico. Stafetno palico s pozdravi in čestitkami ob 67. rojstnem dnevu je predsedniku izročila mlada Celjanka Stanka Goriškova, mla- dinska aktivistka in članica Zveze komunistov iz Cinkarne. Njen glas se je tresel, ko je v zbranih besedah v imenu jugoslovanske mladine posredovala ljubljenemu predsedniku obljubo jugoslovan- ske mladine, da bo ©stala zvesti naslednik borbe in slavne poti nžše Partije in SKOJ. Svoje česjtitke je končala z besedami: — Naj ti bo srečen rojstni dan in dolgo življenje, ljubljeni tovariš Tito! — Množica je burno pozdravila predsednika in mu vzklikala k rojstnemu dnevu. Istočasno pa je na stotisoče ljudi po vsej domo- vini poslušalo radijski prenos svečanosti, hkrati pa so v Beograd prihajale delegacije iz vseh krajev, iz inozemstva pa so prispele številne brzojavne čestitke. Manifestacija v Beogradu in vse številne proslave in prire- ditve po vsej domovini so izražale globoko ljubezen, vdanost in ve- liko zahvalo tovarišu Titu za njegovo veliko delo v blagor in srečo jugoslovanskih narodov. 13. IN 14. JUNIJA VELIK MLADINSKI MITING V KOZJEM Ena največjih osrednjih mladin- skih proslav v počastitev 40. oblet- nice SKOJ bo 13. in 14. junija v Kozjem. Proslavo organizira komite mladine šmarske občine skupaj z zastopniki krajevnih organizacij v Kozjem. To bo osrednja svečanost mladine vzhodnega dela našega okraja v jubilejnem letu. Pripravljalni odbor je imel v to- rek že četrto sejo, na kateri je bil izdelan točnejši program priredi- tev za oba dneva. Zborovanja se bo udeležila mladina iz vse šmar- ske občine in sosednjih občin, pri- šla pa bo tudi s Hrvaškega in sicer iz Varaždina, Pregrade, Krapine in Zagreba. 13. junija na predvečer bo v Koz- jem kulturnozabavna prireditev na prostem. Takrat bodo tam že prve skupine mladine iz vrst tabornikov, krajevnih mladinskih organizacij in pripadnikov JLA. V nedeljo pa bo v Kozje prišla glavnina. Računajo, da se bo v tem lepem trgu pod Ve- ternikom zbralo na ta dan vsaj 5000 ljudi. Odbor je že pripravil ne- katere važnejše stvari. Tako je že določen prostor za taborenje, za go- ste, ki bodo v soboto prišli brez šo- torov je pripravljeno prenočišče v novi zadružni sušilnici. Tudi šport- na igrišča so že pripravljena, prav tako strelišče in drugo. Program predvideva parado mla- dosti, zatem krajši miting v trgu. kjer bo slavnostni govor in po njem kratek kulturni program. Po kosilu bo patrolni tek s streljanjem za mo- ške, ženske in pionirske ekipe. Prav tako bodo v Kozjem pripadni- ki JLA igrali nogomet s še nezna- nim moštvom. Na proslavo bodo povabljeni preživeli borci 14. divi- zije, medtem ko bodo iz Varaždina kjer biva enota, ki nosi ime in za- stavo te junaške partizanske enote, prišli njeni mladi pripadniki. Iz Za- greba se obeta okoli 1000 mladink in mladincev, med njimi tudi kul- turne in športne skupine. Okrajni komite Ljudske mladine v Celju in odbor za proslavo 40. obletnice SKOJ vabita mladino iz Celja in vzhodnega dela našega okraja, da že zdaj prijavlja svoje udeležence, predvsem pa skupine, ki se nameravajo udeležiti športnih tekmovanj in nastopiti pri kultur- nem sporedu. Organizatorje mitinga v Kozjem vsekakor čaka še mnogo dela, zla- sti še zato, ker čas naglo beži, pri- reditev pa bo že čez dobrih štiri- najst dni. VSAKDO NAJ SODELUJE Nezadržno napredujejo dela v na- stajajočem središču Velenja. Vsak dan prihajajo ljudje delat prosto- voljno. Se malo — in zdravstveni dom, delavski klub, delavska uni- verza in še druge zgradbe bodo izročene svojemu namenu. V akcijo za čimprejšnjo izgradnjo teh tako koristnih ustanov bi moral prav vsakdo! Vsi Velenjčani vedo, kake prostore uporablja zdravstveni dom danes. Ali ne bi pohiteli še ostali, da bi delo bilo čimprej opravljeno! Ali bi imeli stadion, igrišča, jezero in park, če ne bi tega sami uredili? Prav gotovo ne! Zato menimo, da je dolžnost slehernega Velenjčana, da tudi sam da svoj delež za čim- prejšnjo ureditev mesta. SVEČANO ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V PONIKVI PRI GROBELNEM Zmagala je ideja, ici je vodila upornike MINULO SOBOTO IN NEDELJO JE BILO V PONIKVI PRI GROBELNEM V OKVIRU PROSLAV V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ IN SKOJ VELIČASTNO SLAVJE, KI GA PONKOVLJANI PO- DOBNEGA NISO DOŽIVELI ŽE DOLGO VRSTO LET. NA ŠOLI SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO, KJER JE BILA PRED 23 LETI V APRILU 1936. LETA USTANOVLJENA PRVA ORGANIZACIJA KO- MUNISTIČNE PARTIJE V TEM KRAJU. PRED ŠOLO SE JE ZBRALO NEKAJ STO DOMAČINOV, MED GOSTI PA STA BILA NAVZOČA TUDI TAKRATNA ČLANA TE ORGANIZACIJE, ČLANA CK ZKS TOV. BRANKO BABIC IN DUŠAN BOLE TER TOVARIŠ JOŽE BORŠTNER, KI JE TAKRAT KOT ZASTOPNIK MESTNEGA KOMITEJA IZ CELJA POMAGAL PRI USTANOVITVI TE ORGA- NIZACIJE. PONKOVLJANE JE OB TEJ PRILIKI OBISKAL TUDI LJUDSKI POSLANEC TOV. IVAN KOVACIC-EFENKA. Svečanost so v Ponikvi pričeli že v soboto zvečer, ko so v prosvetni dvorani nastopili pevski zbori iz Ponikve, Slivnice in Šentjurja. To- variš Dušan Bole pa je zbranim spregovoril o slavni razvojni poti Komunistične partije, ki je kljub ve- likim naporom, žrtvam in preganja- nju v dolgoletnih bojih zmagala in povedla naše ljudstvo v lepšo in svetlejšo bodočnost. Se posebej je tovariš Bole v svojem govoru obšir- no prikazal razvoj naprednega gi- banja v celjskem okraju, predvsem pa obdobje okoli leta 1936, ko so tu- di v Ponikvi ustanovili prvo par- tijsko organizacijo (prvi njen se- kretar je bil sam govornik), njen vpliv na poznejše dogodke. V svo- jem govoru je poudaril tudi zavest Ponkovljanov, ki so v velikem šte- vilu sodelovali v narodnoosvobo- dilni borbi in mnogi, med njimi tu- di nekaj članov partijske organi- zacije na Ponikvi, darovali za svo- bodo svoja življenja. Del govora, v katerem je tovariš Bole prikazal razvoj naprednega gibanja pod vodstvom komunistov partijske or- ganizacije v Ponikvi, objavljamo zaradi pomembnosti za ta predel celjskega okraja v posebnem se- stavku. Glavna in nadvse prisrčna slo- vesnost pa je bila v nedeljo do- poldne. Po vasi je pokalo že navse- zgodaj. Ponkovljane je že v zgod- njih jutranjih urah predramila god- ba na pihala štorskih železarjev, ki je po vasi igrala budnice. Vas, ode- ta v zastave in cvetje, je bila vi- deti v lepem nedeljskem jutru Rot prerojena. Nekaj po osmi uri so se začeli zbirati pred šolskim poslopjem šte- vilni vaščani in gostje. Poleg pred- stavnikov občine in političnih foru- mov iz Šentjurja so se zbrali pred šolo, ki je bila vsa odeta v zasta- ve in cvetje, še trije takratni ko- munisti, ustanovitelji prve partij- ske celice v Ponikvi, tovariši Bran- ko Babic, Dušan Bole in Jože Borštner. Ob zvokih štorske godbe in petju moškega pevskega zbora celjske Svobode je pričel svečanost pred- sednik šentjurske občine, domačin tov. Peter Hlastec. Za njim je spre- govoril tovariš Babic. V obsežnem pregledu razvojne poti KPJ je pri- klical v spomin tedanje čase, boje in neuklonljivo silo delavskega gi- banja proti terorju vladajočega raz- reda stare Jugoslavije, opisal je he- rojsko pot Komunistične partije vse do zmage nad fašizmom in njene napore ter uspehe v povojnem ob- dobju pri obnovi in graditvi napred- ne države, ki se je tako naglo iz- motala iz zaostalosti. Se posebej je tovariš Babic prikazal naloge v kmetijstvu, ki jih bo treba dosled- no izpolnjevati, če hočemo izbolj- šati življenje ljudi v mestih in na vasi. Nato je tovariš Babic odkril spo- minsko ploščo, ki bo spominjala in vzpodbujala sedanje in poznejše ro- dove, da bodo sledili svetlim tradi- cijam komunistov, ki so pred 23 le- ti v tej šoli ustanovili prvo partij- sko organizacijo v Ponikvi. Ob iz- strelitvi častne salve mladincev predvojaške vzgoje in ob prisrčnih recitacijah pionirk, ki so bile na- menjene tovarišu Titu za rojstni dan je spominsko ploščo prevzel v varstvo šolski upravitelj tov. Av- relij Roje. Po tej osrednji svečanosti so se gostje in domačini z godbo na čelu podali pred spomenik padlih bor- cev, kjer so se poklonili 28 padlim Ponkovljanom, ki so darovali svoja življenja kot borci, talci in interni- ranci. Domačini in gostje so si na- (Nadaljevanje na 2. strani) Velika mladinska svečanost v Kumrovcu Nedeljsko zborovanje mladine v Kumrovcu sodi med največje pri- reditve v počastitev 40. obletnice SKOJ. Poleg tega je bila svečanost združena s proslavitvijo 67. rojst- nega dne predsednika Tita v njego- vem rojstnem kraju. Mladina se je začela zbirati že v soboto. To so bili v glavnem tabor- niki, člani počitniške zveze in sku- pine, ki so že zvečer nastopili v kulturnozabavnem sporedu. Glavna svečanost je bila v nede- ljo po patrolnem teku. Ta svečanost je bila združena z množičnimi na- stopi pred televizijo. V programu je sodelovalo najmanj 20 skupin iz raznih krajev in tudi iz Celja. Svečani ton prireditvi pa je dal intervju' s članom Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Jugosla- vije Markom Beliničem, ki je za udeležence in za vso jugoslovan- sko televizijsko mrežo pripovedo- val o svojem revolucionarnem de- lovanju v mladosti. Tovariš Beli- nič je zelo mlad stopil v revolucio- narne vrste in je kot vajenec bil v šestnajstem letu že sindikalni funkcionar. Popolnoma razumljivo je, da je navzoča mladina njegovim besedam pozorno sledila, saj je ime- la pre sabo človeka, ki je v njiho- vih letih z vso predanostjo stopil na pot junaškega boja za pravice delovnega ljudstva. Popoldne so bila športna tekmo- vanja v odbojki in rokometu, v ka- terih so sodelovali tudi celjski športniki. Kumrovec sam pa je bil ta dan pravo mravljišče. Pestra množica mladih ljudi iz Hrvaškega Zagorja, Varaždina, Zagreba in iz Slovenije je gotovo presegalo 10.000 glav. Uspelo zborovanje je bilo dostoj- no obeh velikih jubilejev, za mlade udeležence same pa nepozaben do- godek. Okoli 15.000 mladink in mladincev iz Hrvaškega Zagorja, Zagreba, Varaždina in s slovenske strani se je v nedeljo zbralo v rojstnem kraju predsednika Tita. Ker je bilo polje, kjer je bilo za prireditev vse pripravljeno, popolnoma preplavljeno, se je vsa množica zgrnila okoli osnovne šole, kjer so se odvijale vse kulturne prireditve in svečan ostL 2 CELJSKI TEDNIK Stev. 21 29. maja 1959 OB ZAKLJUČKU RAJZPRAV O TARIFNIH PRAVILNIKIH Preboldski tekstilci za večjo storilnost v preboldski Tekstilni tovarni so pri sestavljanju tarifnega pravilnika ubrali pravo pot. Osnovno načelo, ki jih je pri tem vo- dilo, je bilo — dvigniti storilnost. Zato so tudi vse postavke njiho- vega tarifnega pravilnika usmerjene k temu cilju. Še preden so pristopili k sestav- ljanju tarifnega pravilnika, je sin- dikalna podružnica povedala svoje stališče glede načel, ki naj vodijo tarifno komisijo pri sestavljanju pravilnika. Tako je sindikat menil, naj bi se zvišalo število normiranih delovnih mest. To je pot k večji de- lovni storilnosti, ki hkrati omogoča večjemu številu delavcev večji za- služek. Razen tega predvideva ta- rifni pravilnik nagrajevanje-premi- ranje po ekonomskih enotah na podlagi medfaznega obračuna. 2e doslej so imeli v tej tovarni med- fazni obračun, vendar jim le-ta ni služil za premiranje, temveč le za evidenco v posameznih obratih. Po- leg tega so uvedli tudi primeren dodatek za stalnost. Tarifni pravilnik so, še preden je bil razobešen, obravnavali obratni delavski sveti ter so bili z njim se- znanjeni vsi zaposleni, saj so o njem razpravljali tudi na sindikal- nem sestanku. Ker je tovarna ena izmed najsta- rejših tekstilnih tovarn v državi, so stroji zastareli in izrabljeni ter je obnova tovarne več kot nujna. Re- konstrukcijo pa nameravajo izvršiti v glavnem z lastnimi sredstvi. Za preboldske tekstilce je to vpraša- nje življenjskega pomena in tega se delavci dobro zavedajo. Zato so se že lani odpovedali dohodkov v vi- šini dveh plač, ki so jih raje name- nili v sklad za rekonstrukcijo to- varne. Da bi čim več denarja prite- kalo v ta sklad, si prizadevajo na vse načine povečati proizvodnjo. V ia namen je tudi upravni odbor sprejel sklep, da bi naj tovarna na- bavila 2 milijona metrov surovega blaga, ki ga bodo potem sami ople- menitili. Ker je proizvodnja opleme- nilnice večja od tkalnice namerava- jo na ta način oplemenilnico čim bolj izkoristiti in tako povečati pro- izvodnjo. V tej tovarni ne skrbijo samo za večjo produktivnost, hkrati s tem vlagajo tudi velike napore za izbolj- šanje delovnih in življenjskih pogo- jev delavcev. V obratni menzi se hrani dnevno po 300 delavcev. Za izdatno malico plačajo le 30 din. V Piranu pa ima tovarna svoj počit- niški dom, kjer je oskrbnina od 100 do 180 din dnevno in se giblje so- razmerno z osebnim dohodkom de- lavcev. Razen menze je v tovarni še lepo urejen bife za hladna jedila in brezalkoholne pijače. Delavci imajo vedno na razpolago tudi črno kavo. V bližini tovarne so uredili tudi športni bazen, stadion in 6 ljubkih weekend hišic. Posebno skrb posvečajo tudi vzgoji delavcev. Po- leg strokovnih tečajev, ki jih je le- tos obiskovalo preko 200 delavcev, posvečajo dosti pozornosti tečajem strokovnega izobraževanja po mo- dernih metodah znanstvenega pro- učevanja. V tem delovnem kolektivu dela delavski svet v tesni povezavi s sin- dikalno podružnico. Vsa pereča vprašanja rešujejo obojestransko Člani sindikalne podružnice delajo zelo aktivno v podjetju ter sodelu- jejo uspešno v mnogih množičnih organizacijah. Pomanjkljivost pa je še vedno v tem, da njihovega vpli- va ni čutiti dovolj izven podjetja, na vasi, kjer bi bila njihova pomoč od velike koristi. B. A. Z OBČNEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ TRGOVINA JE ROKA INDUSTRIJE KI PRODAJA POTROŠNIKU PROIZVODE — NESORAZMEREN RAZVOJ JE LAHKO MOČNA ZAVORA NAŠEMU GOSPODAR- STVU — ZLASTI V CELJU IN 2ALCU ZADOVOLJIVA SKRB OB- LASTNIH ORGANOV ZA NAPREDEK TRGOVINE — VZGOJA KA- DROV MORA TEMELJITI NA NAČRTNOSTI IN TEMELJITOSTI - DOBRO ORGANIZIRANO POSREDOVANJE KMETIJSKIH IN ŽI- VILSKIH ARTIKLOV JE ŠE POSEBNO POMEMBNO V torek je bil v Narodnem domu v Celju 7. redni letni občni zbor Trgovinske zbornice. Občnega zbo- ra sta se razen delegatov in gostov predstavnikov trgovinskih zbornic iz sosednih okrajev udeležila tudi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Miran Cvenk in pod- predsednik celjske občine Beno Kri- vec. V uvodnem delu je predsednik zbornice Marjan Učakar analiziral stanje trgovskega omrežja, proble- me blagovnega prometa in poseb- nosti iz preteklega obdobja. Osnov- ni' namen in prizadevanja zbornice stremijo za tem, je dejal da bi po- stopoma odstranili zaostajanje trgo- vine in trgovskega omrežja za osta- limi gospodarskimi panogami. Iz leta v leto blagovni promet nara- šča, in je od 1954. leta do konca 1958. leta narastel kar za 57 od- stotkov. Istočasno pa so prodajni prostori, skladišča in tudi pogoji trgovanja domala isti kot pred leti. Razumljivo je, da takšno stanje za- viralno vpliva na ves sistem posre- dovanja blaga potrošnikom, konč- no pa tudi hromi razvoj onih pa- nog, ki svoje izdelke preko trgovi- ne posredujejo potrošnikom. V zadnjem letu je bilo v celjskem okraju precej razumevanja za po- trebe trgovine. Vendar je plan in- vestiranja spričo sprememb v fi- nančnih določilih, ki so sklade tr- govskih organizacij omejili na mini- mum, izvršen komaj s 54 odstotki. Zbornica si je sicer ves čas prizade- vala, da se razpoložljiva sredstva najsmotrneje uporabijo. Kljub temu pa so naloge, ki jih zastavlja per- spektivni plan razvoja gospodar- stva, v veliki meri neizpolnjene. Pri tem je značilno še to, da so občin- ski odbori trgovini nudili različno pomoč. Tam, kjer so občine poma- gale in nastopale celo kot investi- torji, je stanje trgovskega omrežja neprimerno izboljšano. Značilno za sedanjo stopnjo trgo- vine na našem območju je, da je silno razdrobljena. To povzroča do- kaj neljube posledice. Zato si zbor- nica prizadeva, da z ustreznimi smotrnimi združitvami organizira močnejše trgovske organizacije, pri čemer bi bila možna ožja speciali- zacija, omogočena večja rentabil- nost, večja kontrola in boljša raz- vrstitev kadrov znotraj gospodar- ske organizacije. Ta pojav je naj- bolj pereč v manjših središčih celj- skega okraja, pa tudi v samem Ce- lju so potrebne še nekatere spre- membe. Gotovo je namreč, da raz- drobljenost, šibka organizacijska sposobnost manjših trgovskih obra- tov in razmetana obratna sredstva neugodno vplivajo tudi na založe- nost in izbiro. Udeleženci so po uvodnem ple- narnem delu zasedanja nadaljevali delo v štirih komisijah. Ta sistem dela je zelo ugodno vplival na po- tek občnega zbora. Razprave so bi- le stvarne in predvsem podrobne pa osredotočene na gotove probleme brez nepotrebnega skakanja iz vpra- šanja na vprašanje. Komisije so pripravile preko sto predlogov, ki so jih na drugem ple- narnem delu zasedanja osvojili. Razprava v komisiji za ekonomska in finančna vprašanja je pokazala, da je v sistemu kreditiranja trgov- skih organizacij še precej slabosti, ki jih bo treba postopoma odpravi- ti. Zlasti umestno bi bilo, da so stopnje kreditiranja trgovine na drobno ugodnejše, ker so le-te v neposrednem stiku s potrošnikom, ter tako roka vsega gospodarstva. Komisija za družbeno upravljanje in kadre je imela jasno začrtano pot, ki sloni na poudarku nenehne-, ga in temeljitega dela pri izobra- ževanju in usposabljanju trgovske- ga osebja. Komisija za napredek trgovanja je med drugim temeljito analizirala probleme prometa in po- trošnje kmetijskih pridelkov, zlasti pa tržne razmere glede posredova- nja zelenjave in sadja potrošnikom v večjih središčih celjskega okraja. Res, da je pri tem še veliko objek- tivnih težav, vendar je primer, ka- ko ta problem rešujejo v Celju, zgo- voren dokaz, da je angažiranje kmetijskih posestev in naslonitev na lastno zaledje najboljša pot. Naš komentar RAZŠIRJENA SEJA - MAJHEN KROG Prvi dan v tednu, ki ga zaključujemo je bila razšir- jena seja ztora proizvajalcev pri občinskem ljudskem od- boru v Celju. Na njej je za- stopnik občinske komisije za potrjevanje tarifnih pravilni- kov poročal o nekaterih za- pažanjih pri delu, ki ga sku- paj opravljata pristojni komi- siji pri ljudskem odboru in občinskem sindikalnem delu. Naj že takoj na začetku po- vemo, da so odborniki potr- dili sistem dela obeh komi- sij, da so se strinjali s skup- nim obravnavanjem predlo- ' gov tarifnih pravilnikov ipd. Toda, ker sta komisiji pri ob- ravnavanju tarifnih pravilni- kov (nekaterih gospodarskih organizacij naleteli na po- stavke, s katerimi se njeni člani v načelu niso strinjali, je poročevalec postavil pred člane zbora proizvajalcev hkrati vprašanje, kako naj ko- misija ukrepa v takih prime- rih. Namen je bil vsekakor dober, pozitiven, toda po na- šem mnenju zelo slabo izve- den. Zakaj? Po poročilu obeh komisij naj bi člani občinskega zbo- ra proizvajalcev v prvi vrsti presodili nekatera razmerja v tarifnih pravilnikih Tovarne emajlirane posode, Aera, Ap- nenika-Pečovnik in Kovino- tehne. Slo je za analizo dolo- čenih razmerij, kot za do- zdevno nadpovprečno poviša- nje tarifnih postavk, za pred- videno zmanjšanje dohodka na zaposlenega, za rušenje idealnih razmerij med oseb- nimi dohodki ter skladi, torej za strukturo čistega dohodka, za nekatera merila (subjek- tivnega značaja) pri določe- vanju postavk v razponih in slično. Na tapeti so bila za- nimiva vprašanja, pa čeprav jih je bilo treba obravnavati s stališča posameznih gospo- darskih organizacij. Zato je človek pričakoval, da se bo okoli teh problemov razvila živahna razprava. Zlasti pa smo tako udeležbo v debati pričakovali od članov občin- skega zbora proizvajalcev, saj sta komisiji prav pred ta forum postavili vprašanje, kako ravnati v določenih in specifičnih primerih. Slo je torej za stališče občinskega zbora proizvajalcev! Obravnava določenih pri- merov pa je dala povsem drugačno sliko, v kateri so člani zbora proizvajalcev ostali v ozadju, ne pa v sre-, dišču. Zanimivo je namreč, da pri analizi teh »spornih« vprašanj v tarifnih pravilni- kih imenovanih gospodarskih organizacij ni sodeloval niti en član zbora proizvajalcev. Čeprav ne moremo podcenje- vati nivoja razprave, pa ven- darle preseneča pasivno za- držanje odbornikov-proizva- jalcev, ki so na koncu raz- prave, v kateri so sodelovali trije, kvečjemu štirje tovariši nečlani zbora, edinole z gla- sovanjem postavili svoje »stališče«. -mb (Nadaljevanje s 1. strani) Zmagala je ideja, ki je vodila upornike to v šoli ogledali še razstavo, ki je prikazala razvoj narodno osvobo- dilnega gibanja v tem kraju. Gost- je so si ogledali še Kmetijsko go- spodarstvo Slorn, popoldne pa je bila za mladino javna radijska od- daja, ki jo je organizirala šmarska radijska postaja pod geslom »Spo- znavaj svoj rojstni kraj«, nakar je sledila v prosvetni dvorani prava ljudska veselica. Ponikva že dolgo ne pomni tako prisrčne in spontane proslave, kot je bila v nedeljo. Vaščani so se za ta svečan dan pripravljali že ne- kaj mesecev. Hoteli so ta dogodek proslaviti, kar se da bolj dostojno. Zato so hiteli urejevat naselje. Res, mnogo truda so vložili za lepši zu- nanji izgled vasi, s prostovoljnim delom pa so zgradili pešpot do po- staje. V soboto je tudi prvič zasve- tila električna cestna razsvetljava. Vse to so uredili vaščani sami, s svojimi prispevki in prostovoljnim delom. Krajevni odbor jim je pri- speval le najnujnejše strokovne de- lavce in tehnični material. Tako so marljivi Ponkovljani iz sprejetih 50 tisoč din ustvarili več kot za pol milijona dinarjev vrednosti. Zadnja leta je tudi v Ponikvi šel razvoj naglo naprej. V vasi bodo skoraj dogradili sušilnico za hmelj, prav tako stanovanjsko poslopje za učiteljstvo. Razen tega so preure- dili šolo, električna razsvetljava pa je napeljana v več kot polovico na- selij, v ostalih predelih pa bo za- svetila električna luč po vsej verjet- nosti še v letošnjem letu. Proizvod- nja v kmetijstvu se je v zadnjem času v tem izrazito kmetijskem pre- delu dvignila bolj kot kdaj koli po- prej. Kmetijska zadruga je postala trden temelj, s katero se kmeto- vajch vedno z večjim zaupanjem povezujejo in sklepajo pogodbe o proizvodnem sodelovanju. V bliži- ni je tudi Kmetijsko gospodarstvo Slom, ki dosega že lepe uspehe v živinoreji, sadjarstvu in hmeljar- stvu. Skratka, Ponikva ima vse možnosti za nadaljnji razvoj kme- tijstva, kjer je ob utrjevanju novih družbenih odnosov tudi njena bo- dočnost. -ma- NOV GASILSKI DOM V LOCICI PRI POLZELI Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Polzeli je preteklo ne- deljo odprlo svoj nov gasilski dom. Ob 14. uri je bil sprejem društev občinske gasilske zveze Žalec, nato pa je sledila zaprisega mladincev in kratka vaja. Pozdravu gostom je sledil govor o zgodovini društva, govor o pomenu 40. obletnice KPJ in SKOJ, mimohod gasilcev, nato pa družabni večer. Gasilskemu društvu Ločica gre vse priznanje, da so s složnim de- lom prišli do takega doma. Dom so si zgradili večji del člani sami — s prostovoljnim delom in skrom- nimi dohodki od svojih prireditev. Za gradnjo tega doma so od Gasil- ske zveze Žalec prejeli le 100.000 din — vse ostalo (dom predstavlja vrednost 3 milijonov din), pa je sad dela in truda članov-prostovolj- cev. L. POGLED PO SVETU Ozračje okrog Ženeve je nabito z vsemi pozitivnimi in negativnimi silami, tako da prvi polčas, danes ko to pišemo, še ni nobenega zgo- ditka. Pesimisti, kakor vedno, trdi- jo, da so vsi napori zaman. Opti- misti se vesele, da na konferenci ni hladne vojne in da je ton z obeh strani »morda spravljiv«. Ker na javnih sejah ni prišlo do nobenega napredka, so režiserji sestanka za- čeli misliti na tajne seje, posebno zahodni. Pa so se skesali, češ, to bo izkoristila SZ za propagando'. In so se odločili samo za delovna kosila in večerje, zdaj v tej zdaj v drugi rezidenci. Taki, na videz sproščeni razgovori »oh kozarcu vi- na pod lipo zeleno«, naj bi bili oblika moderne sodobne tajne diplo- matske seje. Hruščev je poskrbel za pogon na konferenci s pismom Eisenhovuerju, da SZ sprejema predlog ZDA o nadzorstvu nad atomskimi poskusi. SZ je pripravljena prevzeti obvez- nosti, da pridejo na ozemlje S Z in- špekcije. Prav tako bi Hruščev pri- stal na inšpekcijo eksplozij v veli- kih višinah. Enako pismo je poslal Hruščev tudi Macmillanu. V zvezi z vsem tem se je že govorilo o obi- sku Hruščeva v ZDA, če to ne bi preveč razburilo De Gaulla in Ade- nauerja. Konferenci je dal injekcijo tudi Montgomery. ki je zapisal, da bi bil zločin, če bi Zahod ne posku- šal storiti vse za mirno sožitje z Vzhodom. Hruščev pa je poskrbel tudi za ostro grajo dosedanje Že- neve: »Zahodni načrt o Nemčiji je neke vrste Noetova barka, v kateri so vse vrste živali, čiste in umaza- ne. Noben pameten človek ne more upati v rešitev na taki podlagi«. Obenem je spet pokazal muskula- turo SZ, češ SZ je z dirigiranimi izstrelki pred ZDA. »ZDA ne bodo sicer dolgo zaostajale v tem orožju, toda med tem mi ne bomo spali. Vi in vaši otroci pa lahko mirno spite, ker SZ ne bo nikoli sprožila vojne. Naše orožje je v rezervi sa- mo v obrambne namene«. Tako je govoril Hruščev ameri- škim poslovnim ljudem, ki so bili na obisku v Moskvi in to ob dej- stvu, da se odpravlja na obisk v Albanijo, sovjetsko mediteransko oporišče. Amerikanci zaradi take izjave in take poti seveda ne bodo prav nič mirneje spali. Grajo na obe strani so trezno in pametno naslovili nemški socialni demokrati. Ne, Ženeva ne bo pri- nesla miru, če bo šla igra v drugem polčasu po istem sistemu. Gromiko utemeljuje svojo zami- sel nemške pogodbe z naslednjimi točkami: Naredila bo konec druge svetovne vojne; omejila bo prerod nemškega militarizma, posebno pa atomsko Nemčijo; zmanjšala bo na- petost v Evropi; zmanjšala bo ne- varnost novega nacizma; zbližala bo obe Nemčije in osvobodila Nem- čijo tujih čet. Zahod pa izključuje pogodbo z obema Nemčijama in pravi: O mi- rovni pogodbi bi se morali svobod- no pogajati z vsenemško vlado in to štiri velesile in vsenemška vlada. Sodelovati bi morale vse države, ki so se borile zoper Nemčijo. Pri- znati je treba Nemcem suverenost v okviru meja, te pa je treba dolo- čiti. Nemci imajo pravico sami iz- brati svojo vlado, sporazum o Nem- čiji mora spoštovati človeške pra- vice. Nemčija mora sprejeti pogod- be, ki so bile sklenjene med zavez- niki in poraženo nacistično Nem- čijo, avstrijsko državno pogodbo in spoštovati listino in načela OZN. In končno naj bi Nemčija sama od- ločila, kateri politični ali vojaški sporazumi z Zahodom ali Vzhodom naj izgubijo veljavo. Če bosta obe strani vztrajali na svojih stališčih, se vlak ne bo pre- maknil, to je jasno. Je pa nekaj stičnih točk, o katerih bi se lahko pogovorili kljub vsemu: vsenemški komite, politične in ekonomske ob- veznosti dveh Nemčij, odgovornost velikih držav za združitev Nemčij, deklaracija o mirnem reševanju sporov, evropska varnost, pakt o nenapadanju, prekinitev jedrskih eksplozij. Prav je imel Gromiko, ko je vprašal francoskega ministra Couve de Murvillea, zakaj je sploh prišel v Ženevo. Francoski zastop- nik je namreč izjavil, da ne gre ni- ti za mirovno pogodbo, niti za Ber- lin, češ saj so vse to sprožili Rusi. Nemško vprašanje pa je sprožila druga svetovna vojna — to je jas- no še vsem, razen Nemcem in Avstrijcem, sodeč po nekaterih do- godkih zadnjega časa, posebno na dnevu sudetskih Nemcev. O tem smo že dovolj pisali, ponovimo vse skupaj še enkrat, s starim reklom: Volk dlako menja, narave pa ne. To bi lahko vedeli tudi Francozi. Mimo Ženeve gre trdovratni pre- stižni spor nezadržno dalje. Poka- zalo se je to ne samo z največjim odlikovanjem, ki ga zmorejo ZDA in ga je na pragu smrti dobil tvo- rec hladne vojne Dulles, pač pa še bolj ob obisku Fidela Castra v La- tinski Ameriki. Ta bi za gospodar- ski razvoj rabila SO milijard dolar- jev. Spričo te zahteve je SZ izja- vila, da je pripravljena dati Južni Ameriki prav vso potrebno indu- strijsko opremo. Fidel Castro je na Kubi izvedel agrarno reformo v ve- likem obsegu. Istočasno je Hruščev pisal Naserju, da se v notranje za- deve ZAR ne bo vtikal, Naser pa je pozval ZDA, naj bodo v arabskih zadevah strogo nevtralne. Indija bo kljub zvezam, ki jih ima Zahod s Karačijem, dobila 250 milijonov do- larjev za izgradnjo. Mednarodna banka pa bo posredovala za rešitev najhujših vprašanj med Indijo in Pakistanom. V Aziji in Afriki pa bi se z investicijami rada vsidrala tudi Zahodna Nemčija, češ da ni obremenjena s kolonialnimi krivi- cami. Angleški minister se je te dni pohvalil, da je Britanska skupnost narodov- vzor sožitja narodov. Ko- maj dva dni po tej izjavi je moral angleški guverner Ugande progla- siti Ugando za nemirno pokrajino in prepovedati črnsko nacionalno gibanje. Laž ima res kratke noge. T. O. Štirje na visoki ravni Kamor stopiš ]s c.rrSna! OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI PRVE KALI ZA Iz govora člana CK ZKS tovariša Dušana Boleta, ob od- kritju spominske plošče v šoli na Ponikvi, kjer je bila 1936. leta ustanovljena partijska celica. Svečanost je bila 23. in 24. maja. V celjskem okraju je Komunistič- na partija začela delovati že zgo- daj, vendar je to gibanje buržoazi- ja v času šestojanuarske diktature skoro povsem zatrla. Toda že leta 1931 in 1932 se je celjska organiza- cija zopet postavila na noge in se začela graditi na trdnejših temeljih, kar se je v tem času sicer doga- jalo po vsej Sloveniji. To je bila zasluga tovarišev Kidriča in Kar- delja, ki sta takrat prišla iz zapora in začela obnavljati organizacijo. Partijske celice so začele rasti in se razvijati v Celju in delavskih središčih Spodnje Savinjske doline; odtlej buržoaziji ni več uspelo za- vreti razvoja, čeprav so mnoge ko- muniste kaznovali z mnogoletno je- čo. Partijska organizacija se je kljub temu utrjevala in širila še na nova področja. Rast partijske orga- nizacije, boj delavskega razreda in izkoriščanih kmečkih množic v celj- ski kotlini je neločljivo spojen z imenom delavskega borca in na- rodnega heroja Slavka Slandra iz Prebolda v Savinjski dolini. Usta- novljen je bil mestni komite v Celju in tudi okrožni komite za celjsko okrožje. Posebno pa se je utrdilo in razmahnilo partijsko delo po letu 1937, ko je bila ustanovljena Ko- munistična partija Slovenije. Tako je celjsko območje nemško zasedbo 1941. leta pričakalo pripravljeno. Organizacijsko čvrsto partijsko jed- ro, ki je v celjski kotlini štelo nad 100 komunistov, je v tem predelu postalo organizator oboroženega odpora proti okupatorju že takoj v začetku okupacije. Del celjske partijske organizaci- je je bila tudi organizacija na Po- nikvi, ki je bila ustanovljena aprila 1936. leta v tamkajšnjem šolskem poslopju. Ustanovitev celice na Po- nikvi je bila rezultat že daljšega poprejšnjega delovanja, v katerem se je zgradila skupina komunistov, ki je bila sedaj kot celota priklju- čena celjskemu mestnemu komite- ju. Povezal jo je tovariš Jože Bor- štner, član celjske organizacije, ki se je udeležil ustanovnega sestan- ka. Prisotni so bili — razen mene — še tovariši Branko Babic, Stan- ko Korže, Saša Bole in Franček Podgoršek. Že leta 1932 in 1933 sem kot pri- staš komunistične ideje bil v stikih s partijsko organizacijo na ljubljan- ski univerzi. Z njo me je povezal učitelj Martin Mencej, ki je takrat poučeval v Trbovljah, Pri njemu in v Ljubljani smo dobivali tudi ile- galno literaturo, ki smo jo prebirali v krogu nekaterih simpatizerjev — mladincev. Praktično smo se udej- stvovali predvsem v trosilnih akci- jah z ilegalnimi letaki po krajih ob železniški progi od Grobelnega do Slovenske Bistrice. Zaradi sodelovanja pri nekem ile- galnem glasilu za trboveljske ru- darje, ki so ga pripravljali ljubljan- ski študentje — komunisti, sem bil Ob priliki odkritja spominske plošče preteklo nedeljo na Ponikvi je go- voril tudi član CK ZKS tov. Branko Babic 1933. leta v procesu pred posebnim sodiščem za zaščito države obsojen na leto dni zapora v Sremski Mi- trovici. V istem procesu je bil tudi tovariš Boris Kidrič, ki pa je bil takrat zaradi dobrega zadržanja vseh obtožencev pred sodiščem oproščen. Stev. 21 29. maja 1959 - CELJSKI TEDNIK 3 v Laškem so slavili dve pomembni štiridesetletnici v Laškem so preteklo nedeljo praznovali 40-letnico ustano- vitve KPJ IN SKOJ ter 40-letnico ustanovitve TVD Partizan. Ob tej priliki so tudi odkrili spominsko ploščo 28 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja (članom TVD Partizan Laško) in razvili društveni prapor. Izredno lep nedeljski dan je pri- pomogel k izrednemu razpoloženju Laščanov, ko so si to nedeljo iz- brali za skupno proslavo tako po- membnih zgodovinskih dogodkov. Pred okrašenim kulturnim domom se je ob 9. uri zbrala pisana mno- žica mladine in odraslih. Pred pro- čeljem doma so se razvrstili zasta- vonoše, desno »Goričevi slavčki«, godba na pihala. Po krajšem po- zdravnem govoru je zastopnik Zve- ze borcev odkril ploščo. Po obču- tenih zvokih pihalne godbe so se navzoči poklonili padlim, priznani mladinski zbor Julija Gorica pa je zapel pesem »Bolen mi leži«. Sledilo je razvitje društvenega prapora. Dolgoletni predsednik TVD Partizan Laško, tovariš Boris Si- nigoj se je v krajšem govoru spom- nil vseh umrlih članov. Zahvalil se je pokrovitelju te proslave, občin- skemu komiteju ZKS Laško, odboru SZDL, občinskemu LO za veliko razumevanje, kolektivom, ki so po- leg moralne vzpodbude tudi v ma- terialnem pogledu mnogo prispeva- li k pestrosti teh proslav (zlasti kolektiv Pivovarne in Volne), za- hvalil se je tudi darovalcem trakov za prapor, darovalcem zlatih in sre- brnih žebljičkov. Hvaležno prizna- nje je izrekel vodstvu osemletne šo- le in vrtca za sodelovanje, mladin- skemu pevskemu zboru, ki rešuje čast laških pevcev v občinskem in okrajnem merilu, zahvalil se je ga- silcem, lovcem in športnikom, ki so s svojo navzočnostjo popestrili pro- slavo ter vsem domačim in sosed- nim kolektivom, ki so prišli s pra- pori proslavljat pomembno obletni- co. Sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubo Zelič je nato razvil prapor in ga izročil zastavonoši v varstvo, nakar so nanj pripeli spo- minske trake zastopniki množičnih organizacij in delovnih kolektivov. Z dragocenim praporom, ki vse- buje 42 zlatih in 20 srebrnih žeblji- čkov (darovi podjetij, ustanov in posameznikov), so nato vsi udele- ženci proslave odšli v povorki sko- zi mesto na telovadno igrišče za pivovarno, kjer so gledali prijatelj- sko tekmo med nogometaši Laške- ga in Pečovnika. Laščanom se je videlo, da so bili spričo praznične- ga razpoloženja »v formi«, saj je tekma pokazala zanje kar zavid- ljiv rezultat 7:2 (pri mladincih pa 1:0 za Pečovnik). Popoldan so se v zelo uspeli jav- ni akademiji na prostem pomerili vsi oddelki Partizana v prostih va- jah, vajah na orodju, lahki atletiki in rajalnih vajah. Množica Laščanov pri odkritju spominske plošče PRISRČNE PROSLAVE DNEVA MLADOSTI Velik praznik vajencev celjskega okraja VAJENSKA ŠOLA ZA RAZNE STROKE V CELJU JE DOBILA IME PO VELIKEM REVOLUCIONARJU BORISU KIDRIČU Učenci rudarske šole v Velenju po- zdravljajo tov. Leskoška V okviru Dneva mladosti in na čast jubilejnega leta Zveze komu- nistov Jugoslavije in SKOJ so v soboto tudi vajenci celjskega okra- ja imeli svoj velik praznik, saj so s počastitvijo 75-letnice vajenskega šolstva v celjskem okraju dali Va- jenski šoli za razne stroke ob Ljub- ljanski cesti ime po velikem revo- lucionarju Borisu Kidriču. Razen vajencev iz Celja in okraja so tej sla\'nosti prisostvovali še pokrovi- telj in član Izvršnega komiteja Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, nadalje Riko Jerman, Jože Jošt, Franc Rupret, Emil Kline, Tine Orel, Franček Knafeljc, Marjan Ro- žič, kot zastopnik CK LA\S in drugi. Veliko zborovanje vajenske mla- dine na dvorišču šole ob Ljubljan- ski cesti je v imenu odbora za pro- slavo 75-letnice vajenskega šolstva začel Tone Klinar, za njim pa je mladinski pevski zbor gimnazije pod vodstvom E. Kuneja in ob spremljavi godbe na pihala France Prešeren zapel Internacionalo. Ta- koj za tem je pred mikrofon stopil tov. Jerman, ki je že na začetku govora dejal, da se tudi ta slav- nost uvršča med množične prosla- ve na čast 40-letnice ZKJ in SKOJ in daje hkrati primeren poudarek- izobraževanju mladih strokovnih kadrov. V nadaljevanju govora je tov. Jerman orisal zgodovinska dejstva ob 75-letnici razvoja va- jenskega šolstva v okraju. Ko je poudaril delo prvih obrtnih nadalje- valnih šol, ki so odigrale pomemb- no vlogo zlasti pri ohranjevanju in obujanju narodne zavesti — njiho- vo delo namreč sovpada z germa- nizacijo našega življa — je anali- ziral še razvoj strokovnega šolstva v predaprilski Jugoslaviji in strem- ljenja Komunistične partije za po- globljeno strokovno izpopolnjeva- nje mladih delavcev. — Sele zma- govito končana ljudska revolucija, je nadaljeval tov. Jerman, je ustva- rila pogoje za uspešnejši razvoj strokovnega šolstva. Pospešen raz- voj gospodarstva je zahteval tudi strokovne kadre. Mreža strokovnih šol se je širila, hkrati z njo pa se večalo tudi število predavateljev. Čeprav so bili na tem področju do- seženi že veliki uspehi, pa ta pro- ces še ni zaključen. Pred nami je namreč reforma strokovnega šol- stva. Uspehi strokovnega šolslva v povojnih letih se kažejo predvsem v ustanavljanju novih šol. Tako smo dobili 4 industrijske, dve periodič- ni šoli za kovinarje, 8 šol za raz- ne stroke, 1 gospodinjsko in tri kmetijske, v katerih se šola 1244 učencev. Hkrati s tem razvojem so se krepili tudi materialni pogoji, saj so bile zgrajene kar štiri nove vajenske šole, dva domova, mnoga športna igrišča itd. Istočasno s tem pa so se bistveno spremenili še družbeni odnosi do vajencev, ki so postali enakopravni člani kolekti- vov, dobili primerno mesto v orga- nih upravljanja in nazadnje mož- stital še vsem predavateljem na teh šolah in vsem ostalim, ki sodelu- jejo pri vzgoji mladega strokovne- ga kadra k doseženim uspehom. V imenu vajencev je nato spre- govoril tov. A\irko Banič, ki je med drugim opozoril na velik praznik vajenske mladine in na dejstvo, da pomeni preimenovanje šole tudi iz- raz velikega zaupanja ljudske ob- lasti do njih. - Danes smo zelo samozavestni, je nadaljeval, ker smo vajenci. Vajenska zaščita ni samo na papirju; postala je stvar- nost, vajenci pa enakopravni člani kolektivov . . . Nato se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k takšnen:u razvoju vajenskega šolstva. Poseb- no zahvalo pa je izrekel tov. Lesko- šku, ki se mu je hkrati zahvalil za pobudo, da bo odslej med celjskimi vajenci vse dni podoba Borisa Ki- driča. Svoj govor pa je zaključil: »Tovariš Luka, naša hvaležnost, na- ša ljubezen Vam naj bo v povra- Pogled na udeležence zborovanja med govorom učenca Vajenske šele tov. Mirka Banica Prvi otroški vrtec stanovanjske skupnosti v Celju Na praznik Dneva mladosti so v Celju izročili namenu tudi nov otro- ški vrtec, oziroma prvi vrtec, ki je bil ustanovljen v okviru stanovanj- ske skupnosti. Lepe in okusno opremljene prostore je vrtec dobil v novem bloku Sveta stanovanjske skupnosti ob Malgajevi ulici. Tu sta za otroke na razpolago dve so- bi, v njih pa male in pisane mizice s stolčki, nešteto igračk, lutkovni oder in podobno. Zaenkrat bo vrtec delal pod upravo enake ustanove »Anice Cernejeve« ob Jurčičevi uli- ci Otvoritev vrtca je bila združena ■/. majhnim programom, pri katerem so nastopili cicibani vrtca »Anice Cernejeve«. Tako je mala Janja najprej deklamirala pesem o dimni- karčku, zatem pa se je predstavil še pevski zbor. V drugem delu slo- vesnosti je prvi spregovoril pod- predsednik Občinskega ljudskega odbora v Celju Beno Krivec, ki je med drugim poudaril, da se z otvo- ritvijo tega vrtca znova kaže skrb naše družbe za razbremenitev za- poslene žene in skrb za vzgojo in življenje naših najmlajših. V imenu uprave vrtca in vseh otrok (okoli 40 do 50 po številu), ki so že na- slednji dan napolnili svoje nove prostore, pa se je zahvalila uprav- nica Majda Turkova. Lepi slovesnosti so prisostvovali še mnogi gostje, kot ljudska po- slanka Vinka Simonič, predsednik sveta za šolstvo Janko Pogačnik, zastopnik Sveta in uprave stano- vanjske skupnosti in drugi, -mb nost za nadaljnje strokovno izpo- polnjevanje. V zaključnem delu svojega govo- ra pa je tov. Jerman dejal: Ko da- nes praznujemo 75-letnico vajen- skega šolstva, sm.o ponosni in sreč- ni, da je dobila ta šola, ki jo lah- ko smatramo za naslednico raznih oblik strokovnega šolstva v Celju, im.e po enem največjih sinov naše- ga naroda — Borisu Kidriču.« Ko je orisal lik umrlega revolu- cionarja je na koncu opozoril va- jence na dolžnost, ki jo imajo pri strokovnem in splošno političnem izpopolnjevanju; nazadnje pa je če- čilo; današnji dan pa zaobljuba, da ne bomo razočarali tistih, ki nam zaupajo . ..« Po razglasitvi najboljših vajen- cev z vseh šol celjskega okraja, je bilo še slavnostno odkritje spome- nika Borisa Kidriča v avli lepe šo- le. Pri tej slovesnosti je najprej spregovorila ravnateljica zavoda Darinka Joštova, zatem pa je spo- menik odkril tov. Jerman. Zaključni del dopoldanske sve- čanosti je veljal še otvoritvi razsta- ve strokovnega šolstva v prostorih Vajenske šole Borisa Kidriča. -mb ČITAJTE CELJ.SKI TEDNIK Komisija za razpis delovnih mest V ZADRU2NI HRANILNICI IN POSOJILNICI CELJE razpisuje naslednji delovni mesti 2 FINANČNA INŠTRUKTORJA Pogoji: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola s 5 let ustrezne prakse v ekonomsko-finančni stroki. — Plača po Uredbi o bankah in hranilnicah. — Nastop službe takoj. — Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je treba poslati do 30. junija 1959 na Zadružno hranilnico in poso- jilnico Celje, Levstikova ul. 1. OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40.LETNK POZNEJŠO ŽETEV V zaporih so se komunisti tiste čase šele dobro naučili, kar jim je bilo za revolucionarno delo potreb- no. Iz Sremske Mitrovice sem pri- šel kot član Komunistične partije. Kmalu po vrnitvi smo sestavili skupino mladincev; imeli smo stike s partijsko organizacijo v Savinjski dolini, v Mariboru in Ptuju, imeli pa smo zveze tudi z Ljubljano. Ži- vo se še spominjam obiskov Jane- za Marentiča, poznejšega člana CK Komunistične partije Slovenije, ki je bil kot inženir agronomije nekaj časa na praksi na posestvu šent- jurske kmetijske šole. Prejemali smo vso potrebno ilegalno literatu- ro; razpolagali smo pa tudi s hrva- škimi in slovenskimi marksističnimi revijami in knjigami, ki so takrat začele izhajati legalno v večjem ob- segu (revija »Književnost«, založ- ba ENKA, Ljudska pravica itd.). Ob tej literaturi smo razpravljali in se idejno krepili. Ker sem se kot odpuščen zapor- nik družil z mladino, nam seveda ni bilo lahko sestajati se pred bud- nimi očmi komandirja žandarme- rijske postaje; najlaže je šlo pač tako, da smo se družili na spreho- dih ali kar sredi vasi, na očeh vsem, če smo bili sami domači. Sestanke z ljudmi, ki so prišli od drugod, pa smo morali opravljati skrajno konspirativno in tajno. Skupina je imela zelo hvaležno delo v takratnih težkih socialnih razmerah, ki jih je občutila najtJolj mladina. Služb ni bilo, tovarn tudi ne, obrti in kmetije pa niso dajale kruha; edini zelo pičel zaslužek se je včasih dobil samo pri redkih jav- nih delih ali s »krampanjem« na železnici. Ne kmečka, ne šolana mladina ni mogla nikamor. Kmečki sinovi so ostajali doma v breme staršem in premajhnemu gruntu, pehali so se za slučajnimi revnimi zaslužki, brezposelnost in breziz- gledna prihodnost pa sta tlačila, razjedala in tudi demoralizirala mladino. Takšnim razmeram, ki so bile ta- krat značilne za večino slovenskega podeželja, smo komunisti prilagaja- li svoje delovanje, predvsem seveda med kmečko in dijaško mladino. Za kake večje odprte politične akcije med množico na vasi spočetka ni bilo pogojev; vztrajno, ob vsaki priliki, z razgovori in širjenjem na- prednih listov smo pojasnjevali vzroke, sejali dvome in vzbujali za- vesten odpor proti izkoriščevalskim režimom in krivcem za take razme- re. Največ možnosti vplivanja in tu- di legalno pokritje za tako delo- vanje smo imeli v »Društvu kmeč- kih fantov in deklet«, pa tudi v so- kolski telovadni organizaciji, zlasti v kulturno-prosvetnem delu teh or- ganizacij. Preko »Društev kmečkih fantov in deklet« je hotelo vodstvo buržoazne »samostojne kmečke stranke«, ki pod Zivkovičevo in Jef- tičevo diktaturo ni smela obstajati. držati politične zveze s kmečko mladino in jo vzgajati v duhu te stranke,.v duhu poveličevanja kmeč- ke posesti in zraščenosti z zem- ljo. Toda kmečka mladina se je, v razrvanih razmerah, ki jih je na va- si povzročala trajna agrarna kriza, povečini orientirala. Mnoge teh or- ganizacij so postale legalno opori- šče za širjenje idej Komunisti.ne partije; tudi v vodstvu, v Zvezi dru- štev kmečkih fantov in deklet in v njenem glasilu, so imeli močan vpliv napredni elementi, zlasti iz študentskega kluba »Njiva«. Pod vplivom komunistov so bila skoraj vsa Društva kmečkih fantov in de- klet v celjski kotlini; tudi Ponikva ni bila izjema. Kulturne prireditve, razni izleti, posebno pa tekme v raznih kmečkih delih, ki so jih prirejala društva kmečkih fantov in deklet na Po- nikvi, v Dramljah, St. Jurju in so- seščini, so se pogosto spremenile v pravo manifestacijo za kmečko-de- lavsko enotnost. Dogodilo se je, da je sresko načelstvo zabranilo pri- reditev. Navzlic prepovedi pa smo prireditev z vsem programom iz- vedli do kraja, kljub nasprotova- nju lokalnih režimskih veljakov in vnemi žandarmerijske komande. Tajnik društva — bil je to Stanko Korže — je bil zato obsojen na več dni policijskega zapora, kar je se- veda vedel že vnaprej. Priznati mo- ramo, da nam je bilo delo v dru- štvu olajšano zato, ker je bil nje- gov predsednik, Milko Podgoršek, napredno usmerjen in je tako delo odobraval, čeprav je dobro vedel, kdo smo in koga predstavljamo.. (Konec prihodnjič) Srečanje mladih železarjev na Svetini Org. sekretar tov. Stane Divjak med govorom Svetina je že od nekdaj priljub- ljeno zbirališče štorskih železarjev. Letos so tradicijo starejših tovari- šev prevzeli mladinci železarne, ki so v počastitev Dneva mladosti in jubilejnega leta Zveze komunistov Jugoslavije in SKOJ pripravili mi- nulo soboto in nedeljo veliko mla- dinsko zborovanje. Sobotna priredi- tev je veljala srečanju članov mla- dinskih komitejev treh slovenskih železarn: Store, Ravne in Jesenice; le-tem pa so se pridružili še člani občinskega komiteja v Celju. Vsi skupaj pa so pod vodstvom pred- sednika mladinskega komiteja štor- ske železarne Petra Jcvšnika raz- pravljali o svojem delu, problemih in nalogah. V tem razgovoru so se mladinci iz Stor lahko pohvalili z živahnim delom, saj so zlasti v zad- njih mesecih opravili izredno veliko število prostovoljnih delovnih ur pri urejanju športnega stadiona ipd. Mladinska organizacija železarne vključuje trenutno 67% vseh tamoš- njih mladincev. Kot so povedali, bo- do težko povečali ta odstotek, saj je mladih delavcev iz Stor soraz- merno malo; več se jih vozi z vla- kom, kolesi, drugi pa prihajajo na delo iz oddaljenih krajev celo peš. Zato vse te mlade ljudi ne morejo vezati na organizirano delo v že- lezarskem kraju. Pa še nekaj več — spričo te ugotovitve, da se veliko število mladincev vozi na delo, tudi s storilnostjo v železarni niso pre- več zadovoljni. Zanimiv razgovor, v katerem so sodelovali tudi mladi ljudje iz Jesenic in Raven, je izpo- polnil še sekretar tovarniškega ko- miteja Zveze komunistov v Storah Ignac Korošec, ki je mladincem go- voril o pomenu letošnjega prazno- vanja 40. obletnice ustanovitvi KPJ in SKOJ. Sobotno slavnost so zaključili v večernih urah ob tabornem ognju, kjer je Panika Antlej recitirala Se- liškarjevo »Pismo Kerinovi materi« ter Borovo »Vrnitev; zraven tega pa se je uspešno predstavil še pev- ski zbor Metalurške industrijske šo- le v Storah. S pesmijo, plesanjem kola in spuščanjem raket so počasi zaključili prvi del lepega mladin- skega srečanja. Nedelja jim je bila bolj naklo- njena, saj je z lepim vremenom in toplim soncem prišlo tudi drugačno razpoloženje. Po tekmovanju v pa- trolnem teku ter streljanju so na travniku pri počitniškem domu štor- skih železarjev pripravili zborova- nje mladincev celjski občine. Sem pa sta prišla prišla tudi organiza- cijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov v Celju Stane Divjak ter direktor štorske žele- zarne Andrej Svetek. Po Interna- cionali, ki jo je zaigrala godba na pihala Svobode, je zborovanje začel tovariš Jevšnik, za njim na jr tovariš Stane Divjak govoril o letošnji obletnici Zveze komunistov in SKOJ. Ko je orisal revolucionar- no in zmagovito pot naše Partije in SKOJ, je svoj govor zaključil c željo, da naj bi se z vsemi izkuš- njami tega dela in borbe seznanili mladi ljudje. Lepo zborovanje so zaključili s proglasitvijo rezultatov tekmova- nja. Tako je v patrolnem teku od Stor na Svetino zmagala ekipa me- hanične delavnice v postavi: Jager. Ožek in Grmek v času 29.02, na drugo mesto se je plasirala ekipa učencev MIS s časom 30:10, n.i tretje pa Partizan v času^ 30:29. Pri ocenjevanju strelskega tekmo- vanja so se med posamezniki uvr- stili na najboljša mesta: Vinko Bu- le, Tone Rozman in Arzenšek, pri ekipah pa je bil vrstni red nasled- nji: Livarna I., Mehanična I., Me- hanična II., Jesenice, Ekonomska srednja šola itd. -mb Razpis za tečaj politične šole pri CK ZKS (od 1. septembra 1959 do 31. januarja 1960) Tečaj politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se uveljavili v or- gamih delavskega in družbenega upravljanja, v organih obla- sti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvengga socializma. Prijave z osebnimi pat\\, itur .t let. Kronil(a nesreć Kari Borinc je bil zaposlen z oranjem pri graščini Prešnik v Smartnem v Rož- ni dolini. Med delom si je poškodoval nogo. Alojza Krajnca iz Celja je nekdo v prepiru udaril po glavi. Dobil je pretres možganov. Franc Ograjenšek iz Studene pri Žalcu je padel s kolesom in si zlomil nogo. Pri delu v nekem vinogradu v Nezbi- šah pri Pristavi je Janeza Javorška so- tovariš udaril z motiko po glavi in ga težko poškodoval. Janez Otisk iz Dolge gore pri Ponikvi je padel in si poškodoval nogo. V pretepu je bil z nožem zaboden v glavo Anton Vinkovič iz i^tor. Celjski trg Na živilskem trgu v Celju, ki je že nekaj časa, spomladanski sezoni primerno, kar dobro založen z naj- različnejšo zelenjavo in povrtnino, slišimo umestne pripombe celjskih gospodinj: »Ampak češnje, ki jih je ta mesec že na pretek, bi pa ven- darle lahko bile cenejše!« Toda če ne padejo cene pri socialističnem sektorju, ne moremo pričakovati, da bodo zasebniki iz Buč in Podčetrt- ka, ki zadnji teden prihajajo s svo-' jim sladkim blagom na celjski ži- vilski trg, odnehali. Tako so cene češenj enih kot drugih prodajalcev »na solidarni višini« — 70 do 80 dinarjev. Cena majskim vrtnim jagodam je v zadnjem tednu že padla od 200 na 160 din, gozdne jagode, ki jih je malo na trgu, pa imajo skoraj nedosegljivo ceno. Tudi »majska kraljica« — pravi- jo gospodinje, bi lahko bila zdaj že nekoliko cenejša, posebno še, če upoštevamo, da nimamo najlepše izbire na celjskem trgu — tako pri zasebnikih kot socialističnem sek- torju. V Žalcu in Šentjurju je izobraževalno delo razgibano Pred meseci so v celjskem okraju ustanovili štirinajst izobraževalnih centrov. Bili naj bi žarišče vsega izobraževalnega dela v občinah. Ko je izobraževalna komisija pri okraj- nem svetu Svobod in prosvetnih društev v Celju pred dnevi pregle- dala dosedanje delo centrov, je z zadovoljstvom ugotovila, da so bili v razmeroma kratkem času doseže- ni lepi uspehi. Med centri prednja- či Žalec, ki je v tej sezoni po vsej žalski občini organiziral 120 pre- davanj z nad 90C0 poslušalci. Nič ne zaostaja Šentjur pri Celju, kjer so lani imeli le. 2 predavanji, letos pa že 98. Tudi v vseh ostalih kra- jih celjskega okraja je bilo izobra- ževalno deio zelo razgibano. V prihodnje bo treba posvetiti vso skrb sistematičnosti pri organi- zaciji predavanj in drugih oblik dela. Kvaliteta predavanj se mora še izboljšati. Na vsak način pa mo- rajo poslati izobraževalni centri, to so ljudske in delavske univerze, res središča, ki bodo skrbela za vse- stransko izobraževanje delovnih ljudi. Na seji so sklenili, da bodo že sedaj pripravljali vsi izobraževalni centri načrt dela za jesensko sezo- no. Pri tem so poudarjali močnejšo orientacijo na ideološko-političnem polju, skrb za usposabljanje delav- cev, kvalitetni dvig poljudno-znan- stvenega izobraževanja ter vso po- m.oč pri pošolskeni in strokovnem izobraževanju delavskega razreda. Občni zbor Olepševalnega in turističnega društva v Žalcu VEC SODELOVANJA Z LJUDSKIM ODBOROM IN MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI Minuli petek je bil redni letni obč- ni zbor žalskega olepševalnega in turističnega društva. Glede na dej- stvo, da o delu lega društva daljši čas ni bilo nič čuti, še celo naš list je to omenil, nekaj več o tem. Dosedanji predsednik je v dalj- šem poročilu opisal delo, uspehe in težave, na katere je društvo nale- telo v preteklem letu. Poročilo je pokazalo, da o nekem popolnem ne- delu društva ne more biti govora, temveč se je ta splošna ocena iz- cimila iz tega, da društvo že več mesecev ni imelo nikakšnega pis- menega ali osebnega stika niti s celjsko, niti z republiško turistično zvezo. Svoj delež je prispevalo tu- di članstvo samo, kajti njegov in- teres in oblika sodelovanja z dru- štvom sta prišla do izraza tudi na občnem zboru, ki je bil sklepčen šele uro po napovedanem času »ob vsaki udeležbi«, kot se glasi to do- ločilo v pravilih društva. Društvo je minulo leto postavilo še drugo avtobusno čakalnico in to za potnike, ki potujejo v smeri pro- ti Šempetru in Logarski dolini, od- nosno Ljubljani in še dlje. Društvo je postavilo tudi novo ograjo okrog zelenice ob železniški postaji in omarice z voznimi redi pri obeh av- tobusnih čakalnicah so prav tako zamisel tega društva. Dosedanji predsednik je navedel v svojem poročilu, da nikakor ni prišlo do stalnega in neposrednega stika društva z občino in krajev- nimi družbenimi organizacijami, da je tu celo obstajal nek kompetenčni spor, tako da društvo ne ve, kje je njegovo mesto in kaj njegovo delo. Pri reševanju nalog je prihajalo do dvotirnosti, za kar je bil naveden naslednji prim.er: Društvo je naro- čilo nove, lične oglasne deske za plakatiranje, ki so sedaj že dolge micsece vskladiščene, ker so po dru- gi »liniji« društvo »prehiteli« in po- stavili ob 90-letnici žalskega tabo- ra oglasne deske, ki še sedaj Stoje v zelenih pasovih. O nekem nera- zumevanju žalske občine tu ne mo- re biti govora, ko po drugi strani čujemo o stalnem sodelovanju in podpori, ki jo nudi preboldskemu turističnemu društvu. Tako bo v da- nem primeru nekaj krivde iskati v tem, da je bil upravni odbor delo- ma sestavljen iz oseb, ki službu- jejo v Žalcu, stanujejo pa izven te- ga kraja, celo v Celju, deloma iz ijudi, ki sicer stanujejo v Žalcu, pa službujejo drugod. Vsekakor ra- zumljivo, da so vsi ti težko našli stik med seboj, prav tako pa tudi s predstavniki raznih organizacij. Vsekakor kaže pripomniti, da je vse, kar je io društvo napravilo v minulem letu, napravilo z lastnimi sredstvi iz minulih let, brez dinar- ja dotacije, kar je upoštevanja vredno pri splošni presoji dela. Na občnem zboru so razpravljali tudi o bodočem delu društva in pri tem opozorili na potrebo, da se k delu vključi tudi mladina in poživi delo članstva. Društvo bo m.oralo predvsem skrbeti za olepšavo kra- ja in tesneje sodelovati z občinskim odborom, ki je že izglasoval uvedbo krajevnega samoprispevka za ko- munalna dela. Izmed številnih kon- kretnih predlogov je zlasti omeniti naslednja: Društvo naj bi priredilo vsako leto prireditev, ki naj bi po- stala tradicionalna, hkrati pa naj bi društvo začelo urejevati kopali- šče ob Savinji nad griškim mostom. M. S. Tretji festival mladinske glasbe v Grižah Žalsko Društvo prijateljev mla- dine je priredilo v nedeljo že tretji festival mladinske glasile, na ka- terem je nastopilo 14 mladinskih zborov in dva orkestra. Za priredi- tev so izbrali zelo posrečeno letno gledališče v Grižah, ki tudi glede akustike popolnoma odgovarja to- vrstnim prireditvam. Gledališče je bilo nabito polno poslušalcev iz vse Savinjske doline. Vsi zbori so od lani vidno na- predovali po kvaliteli in številčno. Mnogi zbori lani še enoglasni, so peli letos dvoglasno in celo tro- glasno. Vsi zbori so se ta dan tu- di oficialno vključili v Svobode in prosvetna društva. Združeni zbor 700 pevcev je pod vodstvom Draga Predana za za- ključek zapel 5 borbenih pesmi. Ta- ko so mladi pevci Savinjske doline res dostojno in vel'častno prosla- vili 40. obletnico KPJ in SKOJ, ka- kor tudi Dan mladosti in rojstni dan maršala Tita. Delo in uspeh Kmetijske zadruge v Brasiovčah Na nedavnem občnem zboru Kme- tijske zadruge v Brasiovčah so raz- pravljali o delu in uspehih zadru- ge. Uspeh se je odražal predvsem v tem, da je bilo kljub začetnim te- žavam zajetih v kooperacijo 276,70 hektarov hmeljišč ali 99 odstotkov. Zaščitno škropljenje so izvršili po- vsod, razen v Dobrovljah. Zadruž- niki težijo, da bi škropljenje proti kaparju izvršili dvakrat na leto, in sicer v poletnem in jesenskem ča- su. Zadruga je nabavila tudi 22 glav govedi sivorjave pasme. Ker bodo s 1. junijem začeli do- sledno izvajati uredbo o prepovedi klanja telet izpod 6 mesecev staro- sti, bo zadruga teleta odkupovala kot doslej ter jih oddajala v pita- lišča. Zadruga je pripravila svoj strojni park za zaščitno škropljenje hmeljišč, vendar bi vodstvo zadru- ge želelo, da zadružniki takoj pri- javijo zadrugi vsako okužbo hme- ljišč. BrasJ^vški zadružniki se že pripravljajo na »kmečki praznik«, ki naj bi bil to jesen. TUDI V ŽALCU STRELJANJE KORISTNIH PTIC Na nedavnem občnem zboru Olepševalnega turističnega društva v Žalcu so udeleženci poročali o neodgovornem početju mladine, ki z zračnimi puškami strelja koristne ptice pevke. Glede na dejstvo, da nujno potrebno škropljenje sad- nega drevja z raznimi strupenimi raztopinami ni brez škodljivih po- sledic za ptice, je to ravnanje toli- ko bolj neodgovorno. Starši in učitelji naj bi poostrili nadzor nad mladino ter jo poučili, da streljanje ptic pevk ni niti naj- manj »športno« udejstvovanje, tem- več zunanji odraz pomanjkanja srčne kulture, če že ne vandalizem! Za rojstni dan predsednika Tita so cicibani, pionirji in mladina prire- dili nastop v okviru »Partizana« FRANC RUPRET, PREDSEDNIK OBC. LJUDSKEGA ODBORA V CELJU: Razdellevanje in gradnja stanovanj v noviti posojili Kot je znano, je Zvezna ljudska skupščina sprejela nove stanovanjske zakone, in sicer: o stanovanjskih odnosih, o stano- vanjskih skupnostih, o stanovanjski lastnini, o poslovnih zgradbah in o stanovanjskih zadrugah. S temi novimi zakoni so nastale na tem področju radikalnejše spremembe, ki imajo seveda svoj odraz, tudi v našem praktičnem delu. Občinski ljudski odbor v Celju je že lani izdal nekatera priporočila, ki- so jih sedaj potrdili tudi naši novi zakoni. Zato je nujno potrebno, da tudi naše prebivalce obvestimo o ukrepih, ki jih s tega področja najbolj zanimajo. RAZDELJEVANJE STANOVANJ Stanovanjski problem ostaja tudi še nadalje najtežji problem naše občine, zato je nujno potrebno, stanovanjskim interesentom, ki že morda dolgo časa brez pravega upanja čakajo na stanovanje, povedati jasno in odkrito besedo o novih principih razdeljevanja stanovanj, kakor tudi o možnostih pridobitve novega stanovanja. Občinski ljudski odbor bo seveda tudi v bodoče skrbel za stanovanja, toda v nekoliko drugačnem smislu. Predvsem bo skrbel za množično in ceneno gradnjo stanovanj. Prav tako bo ostal še vedno neposredno odgovoren za preskrbo stanovanj za socialno ogrožene, za invalide, borce in za vse primere, ki jih omenja zakon (primer irušenja zgradb in elementarnih nezgod ali podobno). Prav tako bo seveda občinski ljudski odbor moral skrbeti za stanovanja svojih uslužbencev in uslužbencev občinskih ustanov. V ostalem pa je neposredna skrb za preskrbo stanovanj pre- nesena na gospodarska podjetja, ustanove in zavode, kjer stano- vanjski prosUci delajo. Na ta način bomo dobili preglednejšo in objektivnejšo sliko, kakšne so stvarne in nujne potrebe, pa tudi z več iniciative bo mogoče reševati to zelo pereče vprašanje. Navidezno morda izgleda takšno reševanje tega problema za nekoga slabše kot prej. V resnici pa bomo dosegli ravno na- sprotno: Neposrednejša soodgovornost delodajalcev, delavskih svetov, organov družbenega upravljanja bo pripomogla do boljšega spo- znavanja celotnega problema in dala več iniciative, več vzpodbude. Sami stanovanjski interesenti pa bodo v okviru teh gospodarskih odnosno organizacijskih enot lažje in upravičeno nastopali tudi takrat, ko delijo v podjetju sredstva. S polno pravico bodo tudi zahtevali energičnejše reševanje tega vprašanja. Stanovanjski urad občinskega ljudskega odbora zaradi tega ne bo več sprejemal novih prošenj za stanovanja, le-te bo treba vlagati v podjetjih, ustanovah in zavodih neposredno. Prosilce, ki so že bili sprejeti na prioritetno listo, bo stano- vanjski urad prenesel na prioritetne liste podjetij in ustanov tako, da le-ti ne bodo z ničemer oškodovani. Podjetja in ustanove morajo v smislu občinskih predpisov prevzeti vso skrb za razdeljevanje stanovanj. Razdeljevanje mo- rajo urediti s svojimi internimi pravilniki, v katerih mora biti prikazan članom kolektiva celoten postopek za pridobitev stano- vanja, način ugotavljanja upravičenosti, določanja prioritetnega reda itd. To je zelo odogovomo delo, zato bo potrebno sodelovanje množičnih organizacij, predvsem sindikalne podi-užnice in celotnega kolektiva. Stanovanjski interesenti naj oproste, ker občina do sedaj ni mogla ustreči vsem številnim prošnjam. Zaradi brezizglednosti tega položaja, so bile večkrat tudi dane obljube, ki jih pozneje ni bilo mogoče izvršiti. Prav zaradi tega, da bi bili stanovanjski interesenti točneje seznanjeni o možnostih in izgledih za pridobitev stanova- nja, se je naš občinski ljudski odbor že lani odločil za takšno stališče. Vendar priporočil ni bilo mogoče v celoti uveljaviti v praksi, dokler tega niso potrdili tistrezni zakonski predpisi. Neka- tere gospodarske organizacije in ustanove so že do sedaj z veliko odgovornostjo reševale to vpraašnje. Stanje se je sedaj spremenilo le v toliko, da bodo morala temu vprašanju posvetiti vso pozornost, in odgovornost prav vsa podjetja in ustanove. GRADNJA STANOVANJ Čeprav je dosežen predvideni tempo v izgradnji stanovanj, to je okoli 300 na leto, vendar čutimo vsi, da je tudi ta tempo še znatno prepočasen. Zato intenzivno proučujemo možnosti, kako bi bolj pospešili stanovanjsko izgradnjo. Novi zakoni dajejo pobudo za večjo stanovanjsko izgradnjo, ker zagotavljajo popolno varnost glede stanovanjske lastnine. Zato nameravamo tudi v Celju, kot so to že storila nekatera večja mesta, v maksimalni meri zainteresirati za gradnjo posebne stanovanjske interesente. Kdor nujno rabi stanovanje, je gotovo pripravljen zanj tudi marsikaj žrtvovati. Na račun takšne pripravljenosti smo do sedaj ugotavljali razne škodljive skrajnosti. Ljudje so se lotevali lastnih gradenj brez dovoljnih sredstev, brez poznanja težkoč pri gradnji ter tako prevzeli nase napore, ki jih niso zmogli. Drugi so kupovali stanovanja na način, ki bi odgovarjal našemu družbenemu redu, tem pogledu je sedaj zakon o nacionalizaciji stanovanjske izgradnje preprečil nadaljnje špekuliranje hišnih lastnikov. Novi zakoni težijo za tem, da socialistična družba to pripravljenost pozitivno izkoristi, saj je stanovanje priznano kot potrošna dobrina. Po teh načelih naj bi stanovanjski interesenti reševali problem preskrbe lastnega stanovanja ha n ačin, ki bi odgovarjal našemu družbenemu redu, in ki bi odprl tudi vsakemu interesentu realno perspektivo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo prišel do stanovanja, ki bo odgovarjalo njegovim možnostim in željam. Da bi dosegli največji učinek pri gradnji stanovanj, namera- vamo združiti v to svrho sredstva občinskega sklada za gradnjo stanovali j, sredstva podjetij, ki jih lahko dodelijo v ta namen in sredstva gradbenih interesentov. Da bi gradili čim ceneje, bomo dali prednost predvsem blokovni gradnji in le izjemoma tudi vrstnim hišam. Zato pripravljamo že cenene tipske projekte. Politika kreditnih pogojev stanovanjskega sklada bi bila taks- na, da bi upoštevala finančno moč gospodarskih organizacij in ustanov, ki prosijo za kredite. S tem bi dosegli, da bi bile vse gospodarske organizacije v enakem ali stičnem položaju. Prav tako bi politika teh pogojev upoštevala dohodke samega gradbe- nega interesenta in družinskega člana ter tako omogočila lažje odplačevanje kreditov številnejšim družinam. (Se nadaljuje) štev. 21 29. maja 1959 CELJSKI TEDNIR 7 Mogočni vtisi s praznika mladosti v Beogradu jšti okrašenem stadionu JLA v Beogra- du smo srečali na prazniku mladosti tudi \ečje število mladine iz celjskega okraja, ki je pred tov. Titom in 50.000 gledalci iz Beograda prispevala svoj de- lež k mogočni ni.anifestaciji mladosti - nih brigadah. V športnem programu so nastopali tu- ji vrhunski atleti in atletinje Jugosla- vije, med njimi tudi celjski člani dr- žavne reprezentance Stanko Lorger, Ro- man Lešek, Kolnik Mirko, Stanko Caj- hcn. Franc Naraks in Olga Šikovec, po- leg njih pa Se mladi atlet Niko Suppanz. Tudi ti celjski predstavniki so se od- lično odrezali. Šikovec Olga je zmagala v teku na 100 m s časom 12.>. mladi Franc Naraks je bil v teku na 1.500 m drugi s prav dobrim časom 3:5'5.,S, Stan- ko Cajhen je bil v teku na 400 m peti, dočim so sprinterji Kladivarja Mirko Kolnik. Roman Lešek, Niko Suppanz in Stanko Lorger prepričevalno zmagali na 4 X lOO m pred štafeami Parižana, Crve- ne zvezde in drugimi atletskimi klubi iz Jugoslavije v času novega slovenske- ga rekorda 42,4, ki so ga izboljšali kar za 4 desetinke sekunde. Razen brigadirjev in brigadirk so se (»stali Celjani vrnili v Celje v torek zjutraj, vsi navdušeni nad veličastno pri- reditvijo Dneva mladosti in mogočnimi \tisi iz našega glavnega mesta Beogra- da. Vsem udeležencem veljajo tudi naše čestitke, združene z željam:, da bi tudi v prihodnje ob podobnih prireditvah ta- ko častno reprezentirali telesno vzgojo in šport našega okraja. VELIČASTNE PROSLAVE DNEVA MLA- DOSTI v CELJSKEM OKRAJU .Mladina celjskega okraja je proslavila Dan mladosti med drugim tudi s števil- nimi telesnovzgojnimi in športnimi pri- reditvami. Akademije, nastopi, izleti in športna tekmovanja ~ to so bile oblike praznovanja več ali manj vseh društev Partizana, večina športnih organizacij pa je bila itak vezana na nastope šport- nikov na obveznih tekmovanjih. Vsem tem so se priključili še srednješolska in vajenska mladina ter pripadniki JLA. Otvoritev Išportnega igrišča v Kersnikovi ulici Med najpomembnejše prireditve je šteti telesnovzgojno prireditev TVD Par- tizan Celje-niesto, na kateri so sodelo- vala vsa partizanska društva celjske ob- čine in AD Kladivar. Prireditev je bila povezana z izročitvijo novega telovadi- šc'd svojemu namenu. Na prireditvi je nastopilo preko >50 mladine, ki jih je .u\odoma pozdravil tov. Janko Pogačnik, nakar so se vrstile telovadne sestave druga za drugo. Kako se predšolski otroci \zgajajo ob smotrnem telesno- vzgojnem pouku so pokazali v igranju preprostih kol s petjem. V igrah in raznoterostih so pionirji, pionirke, mla- dinci in mladinke prikazali pestrost vad- be v Partizanu. Vaje spretnosti, moči, hitrosti in vztrajnosti smo videli prav tako pri vseh oddelkih na različnih orodjih. Zelo lep vtis so napravile mla- dinke iz Stor s prosto vadbeno sestavo pod vodstvom vaditeljice tov. Zadra\- čeve. Tudi atletika je pritegnila gle- dalce, čeprav se je prikaz zaradi ome- jenega prostora omejil le na teke. V kratkem sprintu smo videli na startu najboljše celjske mladince, članice so nastopile v teku na 600 m, kjer je zma- gala Slamiiikova, mladinci pa na 800 m, kjer je zmagal Krumpak. Izbrani telo- vadci so nastopili na bradlji, krogih in drogu. Na krogih se je odrezal Tine Veber. Njegovi gugi. zvinki in seskoki so bili paša za vse gledalce. Na bradlji in drogu smo občudovali vrhunske sto- ritve naših slovenskih in državnih re- prezentantov Skaze in Senice iz Hrast- nika ter Tineta Šrota iz Celja. Ob za- ključku pa je bil še prikaz rokometa, kje^- so mladinci Celja-mesta premagali sovrstnike iz Gaberja. — Nastop je v celoti uspel. Celjani bi si vsekakor že- leli, da bi partizanska društva večkrat nastopala pred javnostjo, saj bi bila to tudi najmočnejša propaganda za vstop v telesnovzgojna društva. 40 LET TELOVADNEGA DRUŠTVA v LAŠKEM 1 VD Partizan Laško je proslavljal 40- letnico telovadnega društva in življenja v Laškem. Ob tej priliki je društvo od- krilo spominsko ploščo vsem padlim te- lovadcem v zadnji NOV, ki bo v stavbi impozantnega telovadnega doma veno- mer spominjala mlade generacije na ve- lik zgodovinski delež bivših laških telo- vadcev v času najtežje narodove pre- izkušnje. Tudi priložnostne telovadne prireditve so bile prav dobre, kar pri- ča, da društvo ponovno koraka novim uspehom naproti. DAN MLADOSTI NA VRANSKEM .Na Dan mladosti so na Vranskem od- prli nova igrišča za rokomet, košarko, odbojko ter naprave za atletiko. Vse to so v sodelovanju s TVD »Partizan« in organizacijo LMS zgradili učenci osem- letne šole. Vložili so okoli 500 ur dela. Ob otvoritvi so tekmovali v odbojki, rokometu in atletiki. IN PRIPADNIKI JLA Tudi pripadniki JL.A celjskega garni- zona so proslavili Dan mladosti s šte- vilnimi športnimi in kulturnimi prire- ditvami ter na ta način izražali svojo ljubezen in vdanost svojemu vrhovnemu komandantu. Tekmovanja med edinica- mi v različnih športnih panogah so po- živila celoten garnizion. .Na atletskem mitingu je nastopilo 252 tekmovalcev, na katerem je bilo doseženih tudi več dobrih rezultatov. Poglejmo le najbolj- še: 100 m — Lisnev 12.00, 800 m — Sto- janovič 2:24, 400 m — Lisnev 1:00.0, 1500 m — Edidio 4:50.0, 5000 m — Mitič 1":55, daljina — Cobit 5.65 in met krogle — Knzić 11,50 m. Ekipni zmago- valec je bila edinica majorja Stojano- Na obisku v Kumrovcu Ob prvem nastopu so bili športniki-garači še v najboljši formi. Na startu pred Titovo rojstno hišo so se znašli odbojkaši, roko- metaši, pa tudi taki, ki jim doslej še na misel ni prišlo, da bi tekli šest kilometrov daleč ... Tudi v Kumrovcu, rojstnem kraju tov. Tita, je bila vrsta športnih prireditev. V partizanskem maršu, napornem teku na 25 km, je član Kladivarja Renko v izbrani družbi najboljših 28 tekačev Ju- goslavije zasedel č^astno 10 mesto! V tek- movanju mladine so se v patrolnem teku odlično odrezali tudi Celjani. V med- mestnih srečanjih Zagreb : Celje so celj- ski mladinci sicer doživeli velik poraz v rokometu, v odbojki pa so Zagreb- čani jedva zmagali z veliko muko s 5 : 2, ko so Celjani po prvih dveh setih že vodili z 2:0... Za presenečenje so po- skrbele mladinke iz Celja, ki so prema- gale reprezentanco Zagreba v odbojki s 5 : 1! Prireditve šolske mladine Na tradicionalnem atletskem prvenstvu srednjih in strokovnih šol ni bilo zaže- Ijene množičnosti. Tokrat razen steklar- ske šole iz Rog. Slatine ni bilo na startu nobenih ekip iz drugih vajenskih in industrijskih šol. Kje so bili mladi in sposobni atleti iz vajenske šole Bo- risa Kidriča iz Celja, IKŠ, MIŠ Store, vajenci iz Žalca, Velenja, Šoštanja, Slov. Konjic itd. Izgovorov, da ni bilo časa in denarja ne more biti, saj je bila pri- reditev na vajenski dan, vse stroške pa je kril okraj! Tako se je lepa prire- ditev ob hladnem vremenu in vetru od- vijala le v znamenju borb med celjskimi srednješolci in vajenci iz Rogaške Sla- tine. Kot je bilo pričakovati je pri mla- dincih prepričevalno zmagala gimnazija pred učiteljiščem, ESŠ in JSK iz Rog. Slatine, pri mladinkah pa so učiteljišč- nice poskrbele za veliko presenečenje s svojo zmago nad ESŠ in gimnazijo. Vajenska šola Borisa Kidriča je praz- novala 75-letnico svojega obstoja tudi s športnimi tekmovanji — orientacijskem teku in odbojki. Nastopilo je večje šte- vilo vajenskih ekip iz različjiih šol, naj- boljši pa so bili vajenci IKŠ in to v orientaciji in odbojki. Tudi Store je bilo prizorišče športnih tekmovanj vajenske mladine iz vse Slo- venije v košarkaškem prvenstvu vajen- skih šol. Zmagali so vajenci iz elektro- gospodarske šole iz Maribora pred va- jensko šolo iz Cerknega. V Dobrni je bil na Dan mladosti turnir osemletnih šol v rokometu. Dijaki III. osnovne šole iz Celja so premagali Voj- nik s 1" : 4, nato pa še Dobrno s 13 : 11. Dobrna pa Vojnik s 16 : 8. V Velenju so prav tako organizirali v izvedbi TVD Partizan-Rudar telovad- no akademijo v kino dvorani, ki je po svoji pestrosti in dobrih sestavah navdu- šila Velenjčane. Se in še bi lahko pisali o praznovanju mladine ob njihovem prazniku. Omenili smo le prireditve, do koder je segla roku našega dopisnika. Prvaki Partizana Slovenije v atletiki Celje je bilo v nedeljo prizorišče re- publiškega prvenstva partizanskih dru- štev v atletiki, ki se ga je udeležilo nad 150 tekmovalcev iz 27 društev, med njimi kar 10 društev iz celjskega okra- ja. Zastopniki iz celjskega okraja so kar krepko posegli po najvišjih na- slovih, saj so jih osvojili kar 18! Po- glejmo si republiške prvake iz celjskega okraja: člani — 100 m in 110 m ovire Ko- vač Vili 11.8 in 16.8 (Žalec), Pilih v skoku ob palici 3.40 (Celje), Lešek s 6.99 m v daljino, Urankar v troskoku z 12.53 m in Brodnik v metu kopja z 65.48 m, krogla Polovic 12.70. Mladinci — krogla Vravnik (Šentjur) 12.38 m, pa- lica Lakner (Žal.) 3.20, 110 ovire Lešnik (Žal.) 17.0, 100 m Golner (Celje) 11.8, daljina Koražija (Celje) 6.44 m, 1000 m Jarh (Celje) 2:41.8, višina Koklič (Ce- lje) 175 cm, 200 m Lakner (Žalec) 26.0 in 4 X 100 m Celje-m. Mladinke — 60 m Cede (Prebold) 8.1, višina Cater (Celje) 145 cm. Zastopniki celjskega okraja so dosegli tudi večje število drugih in tretjih mest, kar jim zagotavlja nastop na zveznem zletu Partizana v Beogradu na državnem prvenstvu. Uspeh in neuspeh Kladivarja Zmaga 10 : O (5:0) nad Jesenicami je odjeknila kot balzam za vse celjske ljubitelje nogometne igre. Kladivar je tokrat naletel na šibkega nasprotnika, ki ga je zlahka zmle\ v prah. Že v prvih 15 minutah so celjski napadalci postavili rezultat polčasa. Goli so se vrstili kot po tekočem traku — Ma- rinček. Hribernik, Hočevar, Ilribernik in Marinček — to so bili namreč strel- ci, ki so v kratkih časovnih presledkih potresali mrežo Jeseničanov. Potem je zavladalo zatišje ... Po odmoru pa se je nadaljevala katastrofa za goste. Zo- pet so padali goli po zaporedju strelcev ilribernika, Marinčka. llribernika, Hri- bernika in Vodeba. Kateri gol je bil najlepši? Topovski strel Vodeba ali eden izmed prefinjenih golov 5 golov Hriber- nika!? Naj bo kakor koli! Izkupiček je bil izdaten in tudi Kladivarju potreben. Ce bo finiš proti Mariboru in Slovanu uspešen — potem se bo Kladivar lahko prerinil še na višje mesto. Sicer pa ni pričakovati premaknitve s petega mesta. Najboljši je bil vsekakor Hribernik, ki je navduševal vse gledalce s svojo teh- nično igro, ugajali pa so tudi drugi igralci s svojo požrtvovalnostjo in bor- benostjo (Štor. VoStcicr Spitaler«. Avto moto servis Celje. PROD.AM ali zamenjam enodružinsko hišo z vrtom. Trosobno stanovanje vseljivo. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno vprežni voz nosilno- sti ca. 600 kg in vprežni voz ca. 250 kg nosilnosti. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletne osi za gumi voz nosilnosti 5—4 f. Naslov v upravi lista. PRODAM zaradi preselitve dvostanovanj- sko hišo z garažo in magacinom. Kup- cu izpraznim takoj 4-sobno komfortno stanovanje. Vprašati: Celje, .Maribor- ska cesta 40/1. PRODAM motor FN 550 v voznem sta- nju. Cena 40.000 din. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjen -motor Diesel znamke Zeling. Leskovšek Mihael, Že- ger 30, Prcvorje, Šentjur. SPREJMEMO starejšo izkušeno gospo- dinjsko pomočnico k dvema osebama. Stanovanje preskrbljeno. .Naslov v upravi lista. ŠIVILJSKA POMOČNICA išče zaposli- tev. Naslov v upravi lista. Dne 22. V. 1939 IZGUBLJEN ORODNI ZABOJ z mopeda >Simson. naj najdi- telj vrne i)ri Malgaj. Celje. Stanetova ulica 19. KONCERTI Dva javna nastopa gojencev Glasbene šole bosta v ponedeljek, 1. jnnija in v četrtek, 4. junija ob 18.30 v veliki dvo- rani Narodnega doma. Na prvem večeru nastopajo gojenci iz nižjih razredov, na drugem oni iz višjih razredov in šolski orkester. Javni nastopi gojencev so ob- račun dela glasbene šole pred javnostjo ter pridobivajo vsako leto na popular- nosti. Posebej še opozarjamo na točen začetek prireditev. Vstopnina je 50 din za odrasle in 25 din za mladino. Spored velja kot vstopnica. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 2. jun. ob 15 — Luigi Pirandello: OBLECITE GOLE — dijaška predstava — Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča. ob 20 — Tennesse Williams: ORFEJ GRE V PODZEMLJE - Izven - Go- stovanje Beograjskega dramskega gle- dališča. Sreda. 3. jun. ob 20 — Branko Copić: DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSACA — Izven — Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča. Četrtek, 4. jun. ob 15 — Bernard Shaw: PVGMALION - dijaška predstava - Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča. ob 20 - John Osborne: OZRI SE V GNEVU — Izven — Gostovanje Beo- grajskega dramskega gledališča. Petek, 5. jun. ob 20 — Arthur Miller: POGLED Z MOSTU - Izven - Gosto- vanje Beograjskega dramskega gleda- lišča. Opozarjamo občinstvo na gostovanje Beograjskega dramskega gledališča in vabimo, da si čimprej nabavi vstopnice za to zanimivo gostovanje. Gledališka blagajna bo odprta od četrtka, 28. maja dalje od 16. do 18. ure in na dan pred- stave dve uri pred pričetkom. Sobota. 6. juu. ob 15 — Shakespeare: ROMEO IN JULIJA - Zaključena predstava za prosvetne delavce celj- skega okraja (Julija — Pugljeva, Ro- meo — Bačko). Nedelja, 7. junija ob 14. uri — Shakes- peare: ROMEO IN JULIJA - Gosto- vanje v Topolšici (Julija —Perova, Ro- meo — Eržen). ob 20 - Shakespeare: ROMEO IN JU- LIJA — Gostovanje v Šoštanju (Julija Pugljeva. Romeo — Bačko). KINO UNION Od 30. V.-2. VI. 1959 »MOŽ V SIVEM <. ameriški barvni cinemaskope film. Od 3. VI.-6. VI. 1959 »KEJ? TE LJUBIM«, nemški film. KINO METROPOL Od 30. V.-2. VI. 1959 »OČETJE IN OTROCI«, italijanski cinemaskope film. Od 3. VI.-6. VL 1959 »EDINI IZHOD«, jugoslovanski film. LETNI KINO Od 29. V.-l. VI. 1959 »MIRNI ( LOVEK«, ameriški barvni film. Od 2. VI.-4. VI. 1959 »GOL» ODAR BE- LENTREA«. ameriški barvni film. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja TOVARNE ŽIČNIH IZDELKOV »ŽIČNA« CELJE razpisuje delovno mesto ŠEFA RAČUNSKO-GOSPODARSKEGA SEKTORJA (RAČUNOVODJA) PODJETJA Pogoji: Dovršena srednja ekonomska šola z najmanj 5 let prakse v knjigovodsko-računskih poslih. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. v Kumrovec Iz slučajnega srečanja znancev se rad rodi nepozaben večer. Tako ve marsikdo povedati. In nekaj po- dobnega je bilo s skupino celjske mladine, ki je v soboto odšla na veliko mladinsko zborovanje v Kum- rovee. Pred dobrim tednom je bila v Celju avdicija za nastopajoče v kulturnozabavnem programu, zad- nje člane športnih ekip pa smo do- besedno sneli iz šol uro, dve pred odhodom. Oprostite, tri ure. Tako dolgo je bilo treba čakati na ka- mion ... Slaba cesta, dež. Nekateri udele- ženci šele v avtomobilu zvedo za- kaj pravzaprav gre. V Obsoteljti je mestoma cesta pod vodo. Šofer vozi po spominu .. . Kumrovee kaže neprijazno plat lica. Se tako lep kraj je v slabem vremenu neprijazen. Večer se naglo bliža, po Kumrovcu gomazi mla- dih ljudi. Do večera morajo biti vsi pod streho ... V telovadnici moderne šole je kot na tekočem traku. Pred mikrofon Na šolski terasi se odvija pro- gram. Prvi^ Celjani so že šli čez oder, ki ga držijo v šahu televizij- ski snemalci. Trio s pevko je požel aplavz. Na vrsti sta dijakinji Met- Anica Reya, Bogdan Salej in Metka Smeh: Vse o zgodovini Celja in okolice. ka Smeh in Anica Reja ter dijak Bogdan Salej. V njihovih glavah je vsa zgodovina Celja od ilirske na- selbine, do danes. Je res vsa. Pred mikrofonom . .. Vprašanja na papirju so orožje zmage — ali poraza. Poraza ni bilo, toda tudi zmaga ni bila popolna. Kdo bi pri- čakoval Janeza leretina med vpra- šanji? In kako lahko se je zmotiti a dve stoletji, če gre za znameniti celjski strop ... Druga skupina, ki jo je vodil mladinec Gostenčnlk, se je bolje od- rezala. Delavsko upravljanje imajo domala v malem prstu. S šestimi točkami prednosti pred Krapinčani so se maščevali za zmago Krapine nad mladimi »zgodovinarji« iz Ce- Ija. Med tem nekaj nepričakovanega. Patrolni tek je bil končan. Celjani znanje. Za nagrado so se posladka- li z zbirko sladkarij iz Osijeka in z njimi vsi v celjskem taborišču . . . Popoldan so imeli športniki-garači svoj trnjev dan. Najprej so se po- merili z Zagrebčani v odbojki. Vzpo- redno z njimi so tekmovali mladi navijači iz Celja. Ženska odbojkar- ska ekipa je v dveh setih zmagala nad Zagrebčankami. Domala vse so bile iz enega kluba, medtem ko so fantje prvič igrali v tem sestavu in izgubili v tesnem rezultatu. Za fan- te, ki so bili že izmučeni od do- poldanskega teka na 6.000 metrov in od naporne igre v odbojki, je bil petmlnutni oddih vse premalo, da bi se lahko uspešneje postavili po robu eni najboljših zagrebških ro- kometnih ekip. Ce ne drugega, bili so požrtvovalni in pokazali voljo, ki bi marsikomu že zdavnaj splah- nela. Naglo je bil dan mimo. Platneno mesto je izginilo. Za njim so ostali le sledovi. Sonce je že tonilo za kozjansko pogorje, ko so se mladi udeleženci proslave iz Celja vračali po »vodni cesti« domov. V Šmarju so se za kratek čas ustavili, nagodli nekaj poskočnih in se zavrteli kar na prostem. Pokazati so hoteli tam- kajšnji mladini, da se niso ustrašili sobotnega dežja. Toda šmarske mla- dine, ki je ostala doma ni bilo bli- zu, da bi ji lahko povedali kako žal jim je lahko, ker niso šli v Kumro- vee kakor so obljubili. V ekipi, ki je odgovarjala na vpra- šanja o delavskem upravljanju, je imel glavno besedo učenec Indu- strijske kovinarske šole v Celju mladinec Gostenčnik AH bo dobil vitez »Prinz Eugen« nove vzornike? Vitez >^Prinz Eugen Savojski« (1663—1713), peti sin grofa Euge- na Savojskega je storil stari Av- stro-Ogrski državi velike usluge. Iz- kazal se je kot dober vojskovodja v bojih proti Turkom. V znak hva- ležnosti so mu na D.unaju zgradili spomenik, ki naj bi bil istočasno tudi simbol zmag na jugovzhodu. Nekdanji »Burgplatz«, kjer je po- leg Eugenovega spomenika še spo- menik »Erzherzoga Karla«, so pre- imenovali v »Heldenplatz« — Trg junakov. Dogodki, ki so se odigrali v no- vejšem času na »Heldenplatzu« pa nam kažejo, da na Dunaju »Burg- platz« niso zaman preimenovali v »Heldenplatz«. Od tu naj bi izišli tudi bodoči »junaki«. Izgleda, da so trg določili za mesto, od koder naj bi oznanjali bodoče pohode, vi- tez »Prinz Eugen« pa naj bi bil vzornik tako imenovanih junaških dejanj. Ko je Hitler leta 1938 z aneksijo Avstrije naznanil svoj po- hod proti vzhodu, odnosno jugo- vzhodu je na »Heldenplatzu« zbral več tisočglavo množico. Tedaj so' se na dunajskem trgu zbirali ne samo Nemci in Avstrijci, temveč tudi predstavniki folksdojčerjev iz jugovzhodnih dežel. Manifestirali so svojo rasistično privrženost ger- manski rasi in Hitlerjevim zahte- vam za življenjski prostor. Nenado- ma je zadonela pesem »Prinz Eu- gen Lied«. V tedanjih razmerah je vsak folksdojčer iz Jugoslavije ve- del kaj pomeni pesem . .. »Pleme- niti vitez Prinz Eugen bo carju po- vrnil mesto in trdnjavo Beograd ..« Niso minila tri leta po tem dogodku in že se je izpolnila želja, ki so jo gojili pred spomenikom Prinz Eu- gena. Nemci so zasedli Beograd in mnoge kraje, ki so bili nekoč pod Avstro-Ogrsko. Folksdojčerji, ki so leta 1938 prisegali pred spomenikom na Dunaju, so leta 1941 izvršili svoje obljube. Postali so zvesti po- močniki nacističnega zasužnjeval- nega aparata. Dežele, v katere so prišli pred dobrimi 150 leti (Banat, Bačka . ..) so smatrali za svoje in pričeli z vso brutalnostjo zatirati domače slovansko prebivalstvo. Ustanovili so folksdojčersko SS di- vizijo in jo imenovali po vojsko- vodji »Prinz Eugen«. Ravno 7 SS »Prinz Eugen« divizija, v kateri so bili sami folksdojčerji, ki so poznali domače razmere v Jugoslaviji, je Zbrane množice na »Heldenplatzu« v času Hitlerja prizadejala našim narodom največ gorja. Na najbolj brutalen način so si hoteli pridobiti življenjski pro- stor za »višjo raso«, zato niso šte- dili z življenji slovanskega prebi- valstva. Folksdojčerji kot vodje in upravitelji uničevalnih taborišč (»Sajmište«, »Banjica«, Bečkerek) so hoteli z množičnim uničevanjem domačega prebivalstva doseči bolj- še biološko razmerje v korist ger- manske rase. Razumljivo je torej, da so se naši narodi morali zasigurati za bodoč- nost, da se ne bi več ponovili takš- ni primeri. Zato ni slučaj, da je AVNOJ izdal odlok (čl. 1 toč. 2), kako je ravnati s petokolonaškimi folksdojčerji. Ko se je končala voj- na, so okupatorjevi pomočniki sku- paj s tujo soldatesko morali zapu- stiti naše kraje. 17. maj 1959 — Dunaj »Helden- platz«. Folksdojčerji iz domala vse srednje in jugovzhodne Evrope so se zopet zbrali pri spomeniku »Prinz Eugen«. Zopet je IJilo zbra- nih več stotisoč rasistov. Govornik tokrat ni bil Hitler, temveč novi ljudje. Ugotovili so, da se je peto- kolonašem, ki so jih svobodni na- rodi pognali preko svojega praga, zgodila krivica. Helmer in Drimel sta analizirala usodo banatskih folksdojčerjev, ki so bili »po kri- vici« izseljeni. Govorniki na »Hel- denplatzu« so hiteli dokazovati, da pete kolone sploh ni bilo? Čudna so ta pojmovanja, zlasti sedaj pc razpadu Tretjega rajha, ko so zna- ne marsikatere tajnosti in peklen- ski načrti. Za naše narode je zlasti še težko dejstvo, da smo morali zaradi izdaj folksdojčerskih petoko- lonašev plačati visok krvni davek. Ni mogoče preko noči pozabiti po- sledic divjanja 7 SS divizije »Prinz Eugen«. Dobro vemo kako so folks- dojčerji izpolnjevali direktive ko- mandanta Prinz Eugen divizije Ot- ta Kumma. Kako so se vdinjali ge- neral-lajtnantu policije Augustu Meysznerju doma iz Gradca. Jugo- slovanski narodi nimajo zaman ohranjenega Mevsznerjevega tajne- ga akta, kjer tolmači množično no- vačenje folksdojčerjev v nacistič- no policijsko službo. Iz tega akta je razvidna tudi vloga vodje folks- dojčerjev v Jugoslaviji dr. Sepp Janka, kako je množično vključeval folksdojčerje v zatiralski zasedbe- ni aparat. Po vsem tem kar se je zgodilo med zadnjo vojno so folksdojčerji pokazali, da niso vredni, da bi ži- veli med nami. Zaradi rasne ne- strpnosti, so se pač morali vrniti, od koder so prišli njihovi predniki. Zrtve njihovega napada so bili naši narodi, kar je obsodila že vsa sve- tovna javnost. Zato želimo, da bi spomenik Prinz Eugena ostal le muzealna vrednost, da bi »Helden- platz« ne bil priča množičnih re- vanšističnih zborovanj; 7. SS »Prinz Eugen« divizija pa zadnja napa- dalna divizija. JIT. ROČNE GRANATE IZ SREDNJEGA VEKA Nedavno so v Nemčiji otroci na- šli šest starih, zelo čudnih glina- stih posod. Te posode so izgleda- le kot za moško pest velike trebu- šaste vaze za rože z zelo ozkim grlom. Strokovnjaki so si najdbo ogledali in ugotovili, da gre za srednjeveške ročne granate. V no- tranjosti te glinaste posode so na- suli smodnik, skozi grlo ozke odpr- tine so napeljali vžigalno vrvico in jo prižgali trenutek pred uporabo. Zgodovinarji trdijo, da so te gra- nate iz časov vojn pod nemškim ce- sarjem Maksimiljanom (1493 do 1519). Najdišče je za ironijo blizu baze vojaških sil zahodne vojaške zveze, kjer štrlijo pod nebo grozeče tele- dirigirane rakete, ki zmorejo v naj- krajšem času doseči in razdejati vsako točko na polobli. Nekaj nad pet sto let časovne razlike. In kak silovit napredek v metodah in teh- niki pobijanja . .. Hala reportaža postavljajo nove in nove skupine. Tudi Celjani. Gimnazijski oktet, trio trgovske šole, kvintet »Mladi Ce- ljani«, pevke solistke. Žirija je že utrujena od samih lepih melodij in ritmov... Zunaj na razmočenem travniku raste mesto platnenih streh. K sre- či imajo Celjani več šotorov kot je potrebno, da lahko položijo po ene- ga na tla. Z nočjo so pripeljali tudi slamo. Dež rahlo rosi. Priredi- tev ob tabornem ognju se je izja- lovila. Prestavili so jo v dvorano. Idila je odpadla, program pa je pester in zanimiv. Noč v šotorih je bila prekratka. Vedno je nekaj ljudi, ki ne morejo pravčas v šotore, zjutraj pa veliko takih, ki ne zdržijo pod platnom, ko napoči dan. Jutro je zabrisalo vse nevšečne dogodke prejšnjega dne. Posijalo je sonce. V taborišču je zmeda: Člani kulturnih skupin so na trnju. Na terasi stojijo tri televizijske ka- mere kot grozeči roboti... Šport- niki kombinirajo, kdo naj gre v eki- po za patrolni tek. Ljudi ni. Vseh športnikov je za dobro rokometno moštvo in za žensko odbojkarsko vrsto. Na programu pa je patrolni tek, nastop moške in ženske odboj- karske ekipe in rokometnega mo- štva. Nasprotniki so Zagrebčani. V Celju pa je ostalo toliko sposobnih športnikov, improvizirana skupina v Kumrovcu pa naj brani celjske bar- ve. Prirediteljem tega ni mogoče dopovedati. Izzvenelo bi kot jalov izgovor... Naposled sta dve moški ekipi na startu pred Titovo rojstno hišo. Samo da je zadoščeno obljubi... so med štiridesetimi ekipami iz Hrvaške pritekli na cilj peti in osmi. Hura! Oktet gimnazije je žel lepo pri- Med celjskimi šotori ni bilo dolgočasja. Kvintet »Mladi Celjani« je dva dni dokazoval, da pregovor o »muzikantih-zabušantih« premore tudi izjemo... OBISK IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA NOVINARSKI POMENEK Z JOSIKO KAJINO Srečanje z Japonko in še s po- klicno kolegico hkrati ni vsakda- nji dogodek v kraju, kakršen je Celje. Kaj je potem čudnega, če ob taki priliki pridejo človeku čez usta najrazličnejša vprašanja. Japonska je sicer zelo publicirana dežela, pa vendar je za nas tako srečanje in razgovor nekaj takega, kot če bi govoril s človekom, ki je videl dru- go stran lune; vsi vemo, da je po- dobna tej, ki jo tako pogosto vidi- mo, pa smo vendarle radovedni. — Evropejci pogosto preveč raz- gibate domišljijo, kadar je govora o moji domovini, — je povzela sim- patična Josiko Kajino, sodelavka enega največjih tokijskih listov, ki nosi ime »Yomi Uri Shimbun«. V Jugoslavijo je prišla kot novinar- ka, predavateljica in turist. Na po- vabilo celjskega esperantističnega društva je prišla tudi v naše me- sto, kjer se je srečala z novinarji »Delg«, »Večera« in našega lista. Jasno je, da smo se počutili drobne ob sporočilu, da pripada časnikar- ski hiši, katere tri sto novinarjev te- ši željo po novicah šestim milijo- nom bralcev. Mimogrede vas spom- nimo, da je Japonska prva na svetu v pogledu naklad časnikov in šte- vila bralcev. Vsaka povprečna ja- ponska družina je naročena vsaj na tri časopise. Čeravno nam ni neznano, da je Japonska najbolj razvita industrij- ska dežela azijskega kontinenta, imamo, tako izgleda, vse preveč pred očmi nekam misteriozno de- želo. Moderno oblečena, več jezi- kov govoreča in prikupna Josiko je seveda bila pravo nasprotje kai