Priprta vrata na tuje
Jugotekstil impeks je specializirana zunanjetrgo-vinska organizacija, ki/e laniizvozila za 157 milijonov dolarjev izdelkov proizvodnih delovnih organizacij. Več izvažajo kot uvažajo: kar 57 odstotkov dejavnosti odpade na izvoz. In ker je prav nuja povečanega izvoza v čedalje težavnejših razmerah vsem na ustih, /e bilpogovor z generalnim direktorjem delovne orga-nizacije dr. Antonom Hrastljem, ki Je odprl razgled skozi ozko priprta vrata na tuje trge, neizbežno zani-miv.
»Katera področja prevladu-jejo pri vašem izvozu?«
»Pretežni del našega izvoza je usmerjen na trge s konver-tibilnim načinom plačevanja. V celoti dosegamo na tem po-dročju 79,2 odstotka vsega izvoza. Vključene so tudi de-žele v razvoju, iz katerih pri-haja plačilo v konvertibilnih valutah. Praktično ni države v Zahodni Evropi, kamor ne izvažamo. V deželah v razvoju imamo že drugo leto zapovrst-jo najvišje indekse porasta izvoza in to predvsem v naft-ne dežele (Irak, Labija, Iran, Saudova Arabija, šeikati in emirati). Takih uspehov letos ne bomo več dosegli - pred-vsem zaradi vojne v Iraku. Tudi v Libiji ne pričakujemo enakega obsega kupčij.
Lani smo izvažali po strate-giji tako imenovanega kapi-larnega izvoza. To pomeni, da smo navzoči na večjem števi-lu tujih trgov, kar je ugodno, ker si povsod prisoten in kot firma ne predstavljaš nekai pomembnega na trgu. Firme tako tudi ne prizadenejo toli-ko omejitveni ukrepi držav, kamor izvaža svoje blago.«
».V poslovanju se gotovo srečujete s težavami?«
»Na prvem mestu bi omenil recesijo na večini tujih trgov, kjer se pojavljamo. Pričako-vali smo sicer, da bo že v sre-dini lanskega leta prišlo do sprememb v povpraševanju, da bo prišlo do oživljanja go-spodarstev... To se žal ni ure-sničilo. Poglavje zase je do-mače tržišče, kjer povpraše-vanje ni bilo umirjeno. Pravo divjanje cen je seveda zmanj-šalo konkurenčno sposobnost jugoslovanskega izvoza. Ne-malo težav je povzročilo zapi-ranje delovnih organizacij v meje družbenopolitičnih skupnosti, kar ovira normal-ne povezave med njimi, reci-mo tkalnic in predilnic s kon-fekcijami. Nosilci takih zapi-
ranj niso ozdi, temveč bolj or-gani         družbenopolitičnih
skupnosti. Zunanjetrgovinski in devizni šistem sta s_e tudi zelo počasi prilagajala spre-menjenirri okoliščinam. Kon-kretnih rešitev je bilo malo, še tiste, ki so bile ponujene, so bile le začasne.«
»Prizadevanje za zmanjša-nje uvoza je eden glavnih ci-ljev v sedanjih zaostrenih go-spodarskih razmerah?«
»Lani smo občutno zmanj-šali uvoz. Dosegli smo le in-deks 86 ali v absolutnem zne-sku 115 milijonov dolarjev. Doseženi rezultat je le navi-dezno dober, ker opažamo, da se z zniževanjem uvoza zmanjšuje tudi izvoz, kar pa nam kaj kmalu lahko škodu-je. Tako ne moremo poslovati v nedogled. Uvažamo pred-vsem s klirinškega območja (kar 49,6 odstotka), torej ima-mo dokaj ugodno strukturo.«
»Kakšni pa so na osnovi po-vedanega načrti za bodoče?«
»V začetku leta smo računa-li na 13-odstotno zvišanje izvoza v dolarjih. Med letom pa smo ugotoviU, da bi lahko z boljšo organiziranostjo in motiviranostjo delavcev ta odstotek dvignili mogoče (ce-lo) na 19 do 20. V prvih štirih mesecih smo dosegli indeks 119, v dinarjih še znatno večji. Kako doseči tako ambiciozne načrte? Predvsem tako, da bomo politiko kapilarnega izvoza (navzočnost na doseda-njih 50 trgih) dopolnili s poli-tiko koncentriranega izvoza na ključna tržišča Jugotekstil impeksa.
No, izbrali smo 16 ključnih trgov in zanje izdelali tudi kratke napovedi dela: 16 trgov bomo obdelovali bolj načrtno kot preostalih 35 trgov. Znani so nosilci posa-meznih dejavnosti. Imamp tu-di petletne načrte poslovanja s temi trgi. Seveda pa smo že
razpravljali tudi o tem, kako naj uresničimo zastavljene ci-lje.
Nadaljnje napredovanje na tujih trgih omogočajo tudi po-djetja in poslovne enote v tuji-ni, ki jih odpiramo v glavnem skupaj z drugimi delovnimi organizacijami. Število teh poslovnih enot bomo letos še povečali, saj smo trdno pre-pričani, da iz Ljubljane ni mo-goče voditi uspešne poslovne politike na mednarodnem tr-žišču. V večini držav bi s sa-mostojnim nastopom ne mo-gli popolnoma zaposliti naše-ga predstavnika, zato se odlo-čamo za skupen nastop z dru-gimi firmami, kot sem že omenil. Tako v Nemški demo-kratični republiki poslujemo s Koteks tobusom, v Sovjet-ski zvezi s Slovenijalesom, v Združenih državah Amerike s Koteks tobusom itd. Jasno je tu še kopica nalog. Predvsem mislim na dežele v razvoju, s katerimi je menjava v zadnjih dveh letih zelo hitro narašča-la. Gre za aranžmajske pristo-pe, ker pač ugotavljamo, da ne moremo trajno izvažati, če hkrati tudi ne kupujemo. Se-veda ne le v okviru naše DO, marveč z drugimi komple-mentarnimi organizacijami. Če mi izvozimo tekstil, lahko kakšna druga organizacija uvozi nek drug proizvod. Le-tos bomo poizkušali izpeljati vsaj en od skjupno 10 izvoznih projektov, kolikor jih sicer imamo v obdelavi. Pripravlje-ni so predvsem za afriške dr-žave, vendar jih je težko ure-sničiti, če upoštevamo dej-stvo, da afriške države nimajo denarja. Zlasti države zaho-dne, vzhodne in severne Afri-ke pa se še vedno zanimajo za nakup naše tekstilne tehnolo-gije in tekstilne opreme. Ne smemo prezreti še organizaci-je proizvodnje v Julonu sku-paj z uvozom in izvozom, ker je ta letos povečal zmogljivo-sti kar za petkrat.«
»Kako dalje glede na znani vrstni red poravnavanja dol-gov naše države?«
»Vso prednost imajo anui-tete tujini pred lastno repro-dukcijo. Sedaj je edina izvoz-na spodbuda vsota deviz, ki jo lahko uporabiš za surovine, sicer bi stala proizvodnja. Prodaja na domačem trgu je dohodkovno bolj zanimiva.
Proizvodnim delovnim or-ganizacijam bi morala ostati več kot polovica ustvarjenih deviz. Če ne gre drugače, naj bi prihranili pri kakšnih dru-gih izdatkih, kajti brez 50 od-stotkov deviz utegne priti tu-di do večjih in daljših zastojev v proizvodnji. To pa bo konč-
no spet negativno vplivalo na izvoz. Zdaj pa ostane izvozni-kom le okrog 28 odstotkov ustvarjenih deviz. Brez izjeme bi morali dajati devize tisti in-dustriji, ki ima sorazmerno hi-ter priliv, in ne taki, ki bo izvozno uspešna šele čez de-setletje ali več.  Franc Capuder