Pogledi na vodenje Epidemijaspremembvizobraževanju JanjaZupanˇ ciˇ c Osnovna šola Louisa Adamiˇ ca Grosuplje Globalna epidemijaje spodbudilaštevilne spremembe na podroˇ cju izobraževanja. Dejstvo, da jeuˇ cenje samo posebi spreminjanje, je obetalo,dase bošolski prostoruspešno sooˇ cilznovimi okolišˇ cinami. Vprispevku soprikazani razliˇcnielementiprehodaodklasiˇ cnega izobraževanjav uˇ cilnici kuˇ cenju na daljavo: od vzpostavljanja infrastrukture in opremljanja z raˇ cunalniško opremodorazvoja e-uˇ cenja. Pospešil seje profesionalni razvoj uˇ citeljev, saj je pouˇ cevanjena daljavo vplivalo tudina didaktiko,prilagajanje strategij inoblik uˇ cenja ter komunikacijemed uˇ citelji in uˇ cenci. Šolskastavba jepredstavljala stiˇ cnotoˇ ckoširoko razpredenemreže, vkateri se je nahajalo vodstvoin zvso odgovornostjopodpiralo uˇ ceˇ cose skupnost, skrbelozapretokinformacij, ponujalostrokovno inpogostotudi ˇ custvenooporo. Prispevek zakljuˇ cujemo s pozivom k nujnim sistemskim spremembam izobraževanja. Kljuˇ cne besede: pouˇ cevanje in uˇ cenjena daljavo, upravljanje sprememb,ikt,vodenjevˇ casupandemije Uˇ cenje na daljavo, pouk na daljavo, govorilne ure na daljavo ... Pandemija je izobraževanje potisnila v manj znano, predvsem pa manj otipljivo dimenzijo. Vzgojno-izobraževalne ustanove, kot fi- ziˇ cni prostori, specializirani za uˇ cenje, so ostali brez otrok, uˇ cen- cev, dijakov, varovancev. Prviˇ c marca 2020 in znova sredi oktobra istega leta. Spremembe, ki so do tedaj burile domišljijo ali se na- kazovale v neki daljni prihodnosti, so brezkompromisno odtisnile moˇ can peˇ cat. Seveda se spomnimo številnih zapisov, ki so opo- zarjali, da so spremembe stalnica modernega sveta, a misli nismo ponotranjili, niso se nas živo dotaknile. Naša življenja so še vedno tekla po ustaljenih tirnicah, ko smo se brez predhodne priprave, usposabljanja, potrebnih virov, sistemske in normativne podpore znašli vsvetu nove normalnosti. Trinajsti marec 2020 ni bil samo še eden v nizu petkov, bil je dan, ko smo uˇ cencem predajali gradiva in napotke v upanju, da se bomo ˇ cez dva tedna znova videli v šoli. Upanje ni imelo trdnih temeljev, kar se je nato iz dneva v dan potrjevalo. Gilbert (2017)sevknjigiMoˇ cneodvisnega razmišljanja poigra- va z idejo, da bi o šoli razmišljali kot o omrežju in ne o stavbi. vodenje 3|2020: 5–15 Janja Zupanˇ ciˇ c Marca so se šolska vrata zaprla za dva meseca. Uˇ cenje – bolje re- ˇ cenokomunikacijameduˇ cenciinuˇ citelji–sejepreselilonamed- mrežje. Prevladujoˇ ci namen šol je bil ohranjati stik z uˇ cenci in vzdrževati njihovo uˇ cno kondicijo. ˇ Ce so otroci stoletja šolo risali kot stavbo, le kako jo bodo vizualno predstavili ˇ cez leto alidve? Je Gilbert jasnoviden? Znašli smo se v nenavadnih okolišˇ cinah. Vajeni smo bili šte- vilnih projektov, na katere smo se pripravili, imeli zanje strokov- no podporo, vanjo vkljuˇ cili skupino zavzetih uˇ citeljev in radove- dnih uˇ cencev, jim omogoˇ cili dodatno izobraževanje in zagotovili potrebne vire. Iz projektov so izšle inovativne ideje, nove prak- se, ki smo jih ob razliˇ cnih priložnostih predstavili sodelavcem in strokovni javnosti, si želeli, da bi ugotovitve nakazale smer tudi za sistemske spremembe. Projekti so se po nekaj letih (naˇ crtova- no) konˇ cali, inovacije so neredko poˇ casi izzvenele in šole so se že ukvarjale znovimi. Tokratješlopovsemzares!Napandemijonismobilipripravlje- ni, za to, kar je sprožila, ni bilo sistemske podpore, predvidenih ciljev, rezultatov in proraˇ cuna, tudi ˇ casovni okvir ni bil znan. Pri- nesla je mnogo veˇ c vprašanj kot odgovorov. Vendar je v naravi dela uˇ citeljev in ravnateljev, da se na okolišˇ cine hitro odzivajo in išˇ cejorešitve,pri ˇ cemerjimpomagajopoznavanjerazliˇ cnihorodij in strategij, sposobnost prenašanja znanja v nove razmere, pove- zovanje znanj z razliˇ cnih podroˇ cij. Pomembno je, da imajo širo- ko strokovno in neformalno mrežo ter delujejo v okolju, v kate- rem uˇ cenje živi in uživa popolno domovinsko pravico. Posamez- nik z razvito kompetenco uˇ cenja uˇcenjasebolažjesooˇ cal s spre- membami, kakršnenaprimer prinaša pandemija, sajje uˇ cenježe posvojinaravispreminjanje. 1 Vzgojno-izobraževalneustanove,še posebej tiste, v katerih je uˇ ceˇ ca se skupnost prevladujoˇ ce naˇ celo, so bile tako kljub resnosti preizkušnje v primerjavi z drugimi po- droˇ cji celo nekoliko v prednosti. Dostopdospletainopremljenoststehnologijo Med slovenskimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami obstajajo doloˇ cene razlike v opremljenosti z informacijsko in komunikacij- sko tehnologijo ter dostopom do svetovnega spleta. Na nacionalni 1 Unescova uradna definicija uˇ cenja pravi (Marentiˇ c-Požarnik 2000, 10), da je »uˇ ce- nje vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališˇ cih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fiziˇ cni rasti ali razvoju podedovanihvedenjskihvzorcev«. 6 Epidemija sprememb v izobraževanju ravnisopotekalioziromasešeodvijajoprojekti,kipodpirajoopre- mljanje šol in spodbujajo vkljuˇ cevanje tehnologije v uˇ cni proces, kotnaprimerMesecširjenjauporabee-gradiv,E-šolstvo,e-Šolska torba, E-uˇ cbeniki, Evropski e-listovnik, Inovativna pedagogika 1 : 1vluˇ ci kompetenc 21. stoletja, programa sio-2020 in covid-19- iktzavizter številni drugi. Nanekaterih obmoˇ cjih Slovenije jedostop do spleta zelo nesta- bilen ali ga celo ni. Po podatkih Arnesa ima 38 odstotkov vzgojno- izobraževalnihzavodov,vkaterejeskupajvkljuˇ cenih70odstotkov slovenskih šolajoˇ cih se, zagotovljene ustrezne (optiˇ cne) povezave za dostop do spleta (Bonaˇ c 2020), vendar pa se je pouk iz šol pre- selilvdomove,kjerjebelihlisveˇ c.Družinam,kisoimeletovrstne težave, smo ponudili pomoˇ c z mobilnimi dostopnimi toˇ ckami in tehniˇ cnopodporo.Žalsmonaletelitudinadružine,kinimajoure- jenega niti dostopa do elektriˇ cnega omrežja. Številne družine otrokom zaradi pomanjkanja raˇ cunalniške opreme niso mogle zagotoviti izobraževanja na daljavo. Arnes je izvedel anketo, ki je pokazala, da ima doma primerno opremo 63 odstotkov uˇ citeljev in 49 odstotkov uˇ cencev (Bonaˇ c 2020). Na Osnovni šoli Louisa Adamiˇ ca Grosuplje, ki jo obiskuje nekaj veˇ c kot 1100 uˇ cencev, smo oktobra 2020 z anketo ugotovili, da si 65 odstotkov uˇ cencev raˇ cunalnik deli s sorojenci, v petini družin pa eno napravo uporabljajo veˇ c kot štirje družinski ˇ clani. Šole so se nemudoma odzvale in organizirale akcije, v kate- rih so zbirale opremo, sledil jim je odziv pristojnega ministrstva, Zavoda rsza šolstvo, Arnesa, številnih podjetij in posameznikov. Približno tretjina donirane opreme je bila primerna za takojšnjo uporabo, preostalo pa so pripravili, nadgradili ali jo kako druga- ˇ ce usposobili šolski raˇ cunalniˇ carji in vzdrževalci uˇ cne tehnologi- je. Poleg raˇ cunalnikov so bile med najbolj iskanimi pripomoˇ cki spletne kamere in slušalke z mikrofonom. Investicije v opremo so veˇ cinoma zagotovljene iz državnega proraˇ cuna,vposameznihokoljihpainformatizacijofinanˇ cnopod- pirajo tudi lokalne skupnosti, zato verjetno ne preseneˇ ca ugotovi- tev raziskave Talis (2018), da se zdi investiranje v informacijsko- komunikacijsko tehnologijo pomembno le petini slovenskih uˇ ci- teljev. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi bil odziv uˇ citeljev danes, zgolj dve leti pozneje, drugaˇ cen, odstotek pabistveno veˇ cji. Aprila 2020 sem sodelovala na globalni konferenci o uˇ cenju v ˇ casu pandemije, na kateri smo udeleženci izmenjali izkušnje. Iz- kazalo seje, da sorazmerevSloveniji skorajzavidljive. VZdruže- nih državah Amerike je dostop do svetovnega spleta pogosto pro- 7 Janja Zupanˇ ciˇ c blematiˇ cen, zato so šolske avtobuse spremenili v mobilne dosto- pne toˇ cke. Starši in uˇ cenci so poiskali najbližjo avtobusno toˇ cko hotspot in spletna gradiva prenesli na svoje naprave ter se nato vrnili domov, kjer so se uˇ cili pretežno samostojno. Poroˇ cevalec iz španskega Madrida je povedal, da imajo številne šole šibek do- stopdosvetovnegaspletaaligasplohnimajo,zatosouˇ citeljistikz uˇ cenci ohranjali prek telefona ali celo radijskih postaj. Veˇcšoltu- di nima spletne strani ali profila na družbenem omrežju, kaj šele spletnih uˇ cilnic. Izrazil je celo bojazen, da bodo šole, ki so zane- marile informatizacijo, za vedno zaprle svoja vrata. Okolje, v katerem uˇ cenci bivajo in se uˇ cijo, pomembno vpliva nanjihovouˇ cenje.BarleLakotainSardoˇ c(2014)celotrdita,dasta posameznikov družbeni status in socialna mobilnost moˇ cno odvi- sna prav od njegove uspešnosti v procesu šolanja. Šole so razlike med uˇ cenci poskušale omiliti tako, da so jim pomagale pri zago- tavljanju dostopa do interneta, z raˇ cunalniško opremo, tehniˇ cno podporo, pošiljanjem gradiva po navadni pošti, dnevnim vzdrže- vanjem osebnega stika med uˇ cencem in uˇ citelji, celo z iskanjem socialne pomoˇ ci. Žal so se razlike med uˇ cenci, ki jih je instituci- onaliziranoizobraževanjenaˇ crtnozmanjševalo,zizobraževanjem na daljavo poveˇ cevale. Iz tedna v teden. Vedno bolj se je kazala moˇ coziroma nemoˇcdomaˇ cega okolja. Usposobljenostuˇ citeljev Na uspešnost prehoda k pouku na daljavo je poleg vzpostavljene infrastrukture moˇ cno vplivala pred tem vzpostavljena organiza- cijska kultura in razvitost uˇ ceˇ ce se skupnosti na posamezni šoli. Sposobnost uˇ citeljev v vzgojno-izobraževalnem zavodu za uˇ cenje namreˇ cneposrednovplivanauspešnostuˇ cenjauˇ cencev(Stollidr. 2001), iz ˇ cesar izhaja, da je bil proces prilagajanja na izobraževa- nje na daljavo tudi za uˇ cence mehkejši in uˇ cinkovitejši predvsem v tistih šolah, v katerih je uˇ cenje prisotno na vseh ravneh organi- zacije,vanjpasovkljuˇ ceni vsideležniki. Vvkljuˇ cujoˇ cišolisevsak uˇ citelj zaveda svoje profesionalne dolžnosti, nenehno spremlja in nadgrajuje svoje pouˇ cevanje, soustvarja sodelovalno kulturo, se uˇ ci od sodelavcev in tako pomembno prispeva k izboljšanju do- sežkov vsakega posameznega uˇ cenca (Skvarˇ c idr. 2017). ˇ Ceprav je bil za vse šole 13. marec 2020 dan 0, so imele nekatere prav zaradi vlaganj v preteklosti pomembno prednost pred drugimi. V povezavi z izsledki raziskave Talis 2018 si upamo trditi, da so slovenski uˇ citelji željni novih znanj in profesionalnemu razvo- 8 Epidemija sprememb v izobraževanju ju namenjajo veliko ˇ casa, kar jim je v obdobju velikih sprememb pomagalo premostiti prehod k izobraževanju na daljavo. Kar 98 odstotkov slovenskih uˇ citeljev se udeležuje programov stalnega strokovnega usposabljanja, veˇ c kot polovica slovenskih osnovno- šolskih uˇ citeljev in 44 odstotkov srednješolskih pa ocenjuje, da so dobro pripravljeni na uporaboikt,vendar nekoliko manj usposo- bljeni za podporo uˇ cencem pri rabi tehnologij pri pouku. To gre verjetno pripisati dejstvu, da slovenski šolski sistem uˇ citeljem za- gotavlja strokovno in tehniˇ cno podporo s sistemiziranjem delov- nih mest raˇ cunalnikarjev. Potreba po omenjeni podpori se je v ˇ casu izobraževanja na daljavo izjemno poveˇ cala, tako je pohva- le vreden odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je sistemiziralo dodatne zaposlitve raˇ cunalnikarjev. Ob prehodu na izobraževanje na daljavo so šole praviloma naj- prej izkoristile notranje vire. Poleg raˇ cunalnikarjev so kolegialno pomoˇ c sodelavcem ponudili tisti bolj samozavestni in vešˇ ci upo- rabe tehnologij. Uˇ cinkovitost internega prenosa znanja je bila po- membno veˇ cja v kolektivih, v katerih je ta praksa prenosa in nad- gradnje znanja žeustaljena. Vkratkemˇ casu se je silovito poveˇ cala ponudba usposabljanj za rabo tehnologij pri pouˇ cevanju na daljavo. Intenzivnost uˇ ce- nja uˇ citeljev so podkrepile vsakodnevne priložnosti za prenos no- vih vešˇ cin, spretnosti in znanj v uˇ cni proces. Že sicer veliko pri- pravljenost slovenskih uˇ citeljev za profesionalni razvoj so doda- tno spodbudile zunanje, življenje ogrožajoˇ ce okolišˇ cine, ki so bile poleg tega skupne vsem. ˇ Ceprav je odpor do sprememb priˇ cako- van in obiˇ cajen pojav (Peˇ cek 2015), se je zaradi resnosti razmer skorajda izniˇ cil oziromasejespremenilvnelagodje predvsem pri nekaterih skupinah uˇ citeljev. Izstopali so tisti, ki še vedno ˇ cutijo strahpredtehnologijo alisoizrazitipristašiosebnekomunikacije, in redki posamezniki, ki so se že osredotoˇ cili na konec poklicne kariere ter odhod v pokoj. Ker ni realno priˇ cakovati, da se bodo spremenili vsi (Peˇ cek 2015), je pomembno, da vodstvo šole vzpo- stavi pravo ravnovesje medpodporo, spodbudo in pritiskom. Uˇ cenjenadaljavo V prvih tednih izobraževanja na daljavo so bili kljuˇ cni uˇ cni viri delovni zvezki, uˇ cbeniki in druga gradiva, ki so jih uˇ cenci sicer obiˇ cajno uporabljali, nemara tudi zato, ker je bilo upanje na sko- rajšnje vnoviˇ cno odprtje šol precejšnje. Mnogiuˇ citeljisouˇ cencem(alistaršem)poelektronskipoštipo- 9 Janja Zupanˇ ciˇ c šiljaligradiva,kijihjebilotrebanatisniti,karjedružinampredsta- vljalo dodaten strošek in obremenitev. Tudi vraˇ canje izpolnjenih uˇ cnih listov je bilo za posamezne družine do takrat nepredstavljiv podvig.Nekaterinisoimeliustrezneopreme,naprimerskenerjev, zato so gradiva fotografirali in jih prek telefona posredovali uˇ ci- teljem. Gradiva so med šolo in socialno najšibkejšimi družinami potovala tudi s klasiˇ cno pošto. Uˇ citelji so veˇ cji del komunikacije z uˇ cenciposveˇ cali rabi tehnologij in manjpredmetnim ciljem. Kmalusejeizrednopoveˇ calo zanimanje za e-gradiva, e-uˇ cbe- nikeine-delovnezvezke,tudipristarših,kisoseintenzivnovklju- ˇ cilivizobraževanje otrok.Potreboponjihsoprepoznaleizobraže- valne založbe, zato so na svojih spletnih straneh omogoˇ cile prost dostop in tiskanje delovnih zvezkov v pdfobliki. Založba Rokus Klettjezabeležilapomenljivostatistiko.Vprvemvaluepidemijeso zaznali veˇ c kot 100.000 prenosov delovnih zvezkov pri prek 8000 razliˇ cnih uporabnikih: 76.442 aprila, 23.331 maja in 4792 junija (Dejak v tisku). Do spremembe ni prišlo zaradi direktive, temveˇ c zaradi potrebe, kar je moˇ cno vplivalo na motivacijo in sprejema- njenovosti. Priizobraževanjunadaljavouˇ citeljinuˇ cenecnistaves ˇ casvne- posrednemstiku,kotjetoobiˇ cajnopriklasiˇ cnempouku.Uˇ citeljse ne more preprosto gibati po uˇ cilnici, preveriti napredka uˇ cencev, pogledatinjihovihizdelkovalizapisov,pomagatipridržanjušesti- la ali mešanju barv. Zbiranje dokazov o uˇ cenju in podajanje po- vratnih informacij terja veˇ c ˇ casa. To nalogo so pri omejenem šte- vilu predmetov in dejavnostih, zlasti pri urjenju s ponavljanjem, uˇ cinkovito nadomestili tehnologija in interaktivna uˇ cna gradiva. Praktiˇ cni pouk je zahteval veliko prilagajanja, izbiranje uˇ cnih ci- ljev in je bil v ˇ casu izobraževanja na daljavo moˇ cno okrnjen ali celo neizvedljiv. Uˇ cenci so bili prisiljeni doloˇ cen del uˇ cenja opraviti samostoj- no,zato je bilo nujno,da imajo dostop do kakovostnih in razliˇ cnih virov, videorazlag, povratnih informacij. Našteto so omogoˇ cili in- teraktivni uˇ cbeniki z vdelanimi veˇ cpredstavnostnimi elementi in interaktivni delovni zvezki s podajanjem povratnih informacij o uˇ cenˇ cevem napredku, znanju,uspešnosti. Tesno sodelovanje oblikovalcev uˇ cnih gradiv z uporabniki, predvsemuˇ citelji,jeprivedlodopomembnihspoznanj,kijihbodo založniki upoštevali pri nadaljnjem razvoju elektronskih gradiv, ter se tako približali potrebam pouka v koronski in pokoronski dobi. Ugotovili so naslednje (Dejak v tisku): 10 Epidemija sprememb v izobraževanju Obstojeˇ caelektronskagradivasovsebinskoustreznodovrše- na. Treba je loˇ citi e-uˇ cenik za uˇ citelja in e-uˇ cbenik za uˇ cenca. Uˇ cbenik za uˇ citelja je namenjen uˇ cenju v uˇ cilnici, uˇ cbenik zauˇ cencapajezasnovaninteraktivnoinpodpirasamostojno uˇ cenje. Uˇ citelj in uˇ cenec naj bosta povezana v preprostem spletnem uˇ cnem okolju (Learning Management System), ki uˇ citelju omogoˇ ca podajanje navodil in spremljanje napredka uˇ cen- ca. E-uˇ cbeniki morajo delovati navseh napravah enakovredno. Treba je razviti vsebine in didaktiko pouˇ cevanja s tehnologi- jamizaotrokesposebnimipotrebami(diferenciratipodlage, vrste pisav, izdelati avdioposnetke in zgošˇ cene zapise). Kakovostna gradiva so pomemben (pred)pogoj za kakovosten pouk, ki ga nujno nadgrajuje smiselna in strokovna umestitev v uˇ cni proces. Nerad in Likar (2019) izpostavljata, da tehnologije vplivajo tudi na razvoj didaktike in metod pouˇ cevanja, kar obiˇ caj- nozahtevaveliko ˇ casainprizadevanj.Vsajprvopajebiloleta2020 moˇ cno omejeno. Ugotovitev Hadarja in Brodyja (2013), da se uˇ ci- teljiuˇ cijoinizkušnjepridobivajo predvsemzindividualnoprakso, nestrukturirano in brez sistematiˇ cnega koncepta, se je v ˇ casu izo- braževanja na daljavo potrdila le v šolah, kjer se uˇ citelji ne pove- zujejoinnesodelujejo.Kjerjevzpostavljenosodelovanjeuˇ citeljev v strokovnih aktivih, programskih skupinah ali drugih oblikah, so okolišˇ cine spodbudile še bolj intenzivno medsebojno sodelovanje in kolegialno uˇ cenje. Sodelovanjejebilošekakopotrebnotudiprivzpostavitviurnika zapouknadaljavo,kijepotekalprekvideokonferenˇ cnihsistemov. Nemogoˇ ce je bilo izvajati poukpo enakem urnikukot všoli, saj ni imel vsak uˇ cenec svoje raˇ cunalniške opreme. ˇ Ce so imeli v druži- ninaprav veˇ c, so jih lahko hkrati uporabljali le v razliˇ cnih prosto- rih, sicer je prišlo do mikrofonije. Dodatno oviro sta v prvih dneh izobraževanja na daljavo predstavljala preobremenjeno interne- tno omrežje in izpad povezav. Naslednji izziv je bilo usklajevanje terminov za ocenjevanje znanja. Naˇ crtovanje urnika ocenjevanj na ravni šole je moralo upoštevati urnike vseh otrok posamezne družine, še posebej ˇ ce so imeli na voljo manj naprav, kot je bilo šoloobveznih otrok. V prvem valu epidemije so uˇ citelji za komunikacijo z uˇ cenci uporabljali najrazliˇ cnejše poti, orodja in medije. Pouk se je iz kla- 11 Janja Zupanˇ ciˇ c E-asistent 43,5% Druge platforme (npr.msTeams) 25,4% E-pošta 92,8% Telefon(npr. Viber) 42,7% Družbenaomrežja (npr. Facebook) 9,2% Drugo 36,4% slika1 Analizaplatform in medijev, prekkaterihuˇ citelji komunicirajoz uˇ cenci (povzeto poDejakvtisku) siˇ cnih uˇ cilnic preselil v virtualno okolje s pomoˇ cjo orodij Zoom, msTeams, Hangout, Moodle, Google Classroom. V drugem valu je na ravni šole prišlo do poenotenja. Cilj je bil poskrbeti za enotno vstopno toˇ cko, ki uˇ cencu omogoˇ ca dostop do gradivvzgoljnekajkorakih.Šolesosenajpogosteje odloˇ cale med dvema orodjema:msTeams in Moodle. V komunikacijo med uˇ citeljem in uˇ cenci ter med sošolci so po- segle tehnologije, od katerih so šole uˇ cence še do nedavnega po- gosto odvraˇ cale. Spletna okolja pa so praviloma tista, v katerih se uˇ cencidobro znajdejo, sonjihov»drugi«svet. ˇ Cepravmladiveliko ˇ casa preživijo naspletu, ta ˇ cas obiˇ cajno nistrukturiran.Veˇ cinoma uporabljajoledoloˇ cenefunkcije,pogostozazadovoljitevpotrebpo druženjuinzabavi,manj ˇ casapanamenijouˇ cenju.Uporabasplet- nih okolij, družbenih omrežij za potrebe uˇ cenja tako predstavlja zanimiv paradoks. Uˇ citelj se znajde v okolju, ki od njega zahteva uˇ cenje,uˇ cenecpasevznanemokoljusooˇ cizuˇ cnimivsebinamiin uˇ cenje postane vzajemno. Oba se sreˇ cata z okolišˇ cinami, v kate- rih se znano povezuje z neznanim, kar pa je pravzaprav izhodišˇ ce vsakega uˇ cenja in razvoja. Vlogavodenja Vloge in naloge ravnateljev so že v obiˇ cajnih razmerah zelo kom- pleksne, zahtevne in pomembne (Nerad in Likar 2019), kaj šele v takih, kot jih je prinesla pandemija. ˇ Ce se je ravnatelj obiˇ caj- no lahko sprehodil po hodnikih in uˇ cilnicah ter v kratkem ˇ casu preveril šolski utrip, podal spodbudo, pohvalo, povratno informa- cijo, posredoval pri reševanju težav, so se uˇ cenci in uˇ citelji zdaj od njega fiziˇ cno odmaknili na svoje domove, potrebe po komu- niciranju, izmenjavi mnenj in izkušenj, oblikovanju novih pravil, vodenjustrokovnihrazpravpasosemoˇ cnopoveˇ cale.Vzdrževanje stika, vzpostavitev preglednega in hitrega prenosa informacij sta terjalavelikoprilagodljivosti,iznajdljivosti,uˇ cinkovitegaupravlja- nja s ˇ casom in dobro organizacijo tako na podroˇ cju pedagoškega 12 Epidemija sprememb v izobraževanju vodenja kot poslovodenja. Poleg tega se je z vsakim tednom izo- braževanjanadaljavopoveˇ cevalapotrebapomotiviranjuzaposle- nih,starševinuˇ cencev.Kdopajepodpiral inmotiviralravnatelja? Ravnateljikotvzorvseživljenjskegauˇ cenjainspopadanjaspre- izkušnjami v vsakodnevnih vodstvenih situacijah so se z okolišˇ ci- nami sooˇ cali predvsem odgovorno. Zanesli so se lahko nase, na svoj vodstveni tim, sodelavce, še posebej ˇ ce jim je skupaj z njimi žeuspelosooblikovatiskupnost,kijispremembenisopredstavlja- le odveˇ cnih izzivov, temveˇ c priložnosti, ˇ ce so s starši vzpostavili podporen odnos in pridobili zaupanje uˇ cencev. Korošec(2016)trdi,damorabitišolavednopred ˇ casomalivsaj vkorakuznjim,damoraprepoznavatispremembe,jihsprejemati ter spodbujati njihovo uveljavljanje. In veˇ cina ravnateljev je bila vednokorakspredaj,vbližnjiprihodnosti,sscenarijemaAinBna mizi ter s scenarijem C v predalu. ˇ Casaza raziskovanje in prever- janje ni bilo na pretek, informacije so se iz dneva v dan spremi- njale. Pogosto sobila napreizkušnji tudistrokovnaprepriˇ canja. Ruši- la so se veˇ cletna prizadevanja. Šole so uˇ cence spodbujale h giba- nju,zdajpasovelikdeldnevapresedeli,intopredraˇ cunalniškimi zasloni. Šole so v pouk uvajale sodelovalno uˇ cenje in timsko delo, karjepripoukunadaljavoprejizjemakotpravilo.Veˇ cinavzgojno- izobraževalnih ustanov je ekološko naravnanih, a se je koliˇ cina papirja s pojavom koronavirusne bolezni moˇ cno poveˇ cala. Zaradi odlaganja uporabljenih mask se je poveˇ cala koliˇ cina odpadkov. V šoli sta posedovanje in raba alkohola prepovedana, ravnatelji pa so zato, da so lahko zagotovili dovolj razkužil, morali poseˇ ci tudi po etanolu. Stiki s starši so bili omejeni, druženje in socializacijo uˇ cencev soomejevali varnostni koridorji. Pred šolo souˇ cencimo- rali ˇ cakatinaoznaˇ cenihtoˇ ckah,prihodvšolosšolskimavtobusom zanje niveˇ c predstavljal priložnosti za druženje. Nove razmere so bolj ali manj naklonjeno sprejemali tudi star- ši. Številni so bili z bogatim znanjem s podroˇ cja zdravstva, prava in raˇ cunalništva šoli pripravljeni pomagati. Podajali so mnenja, predloge, zahteve, redki pa tudi grožnje. Temu je sledilo dolgo obdobje hvaležnosti, obˇ cudovanja in pohval. Veˇ cjo potrebo po so- delovanju in izmenjavi pogledov med šolo in starši je spodbudila sprostitevocenjevanjaznanja,kisejev ˇ casuizobraževanjanada- ljavo odvijalo v domaˇ cem okolju in pogosto v prisotnosti staršev. Navrtiljakuinformacijinskrbisostaršipotrebovaliumirjenegain spodbudnega sogovornika, ki je zmogel ustvariti ravnovesje med njihovimi priˇ cakovanji in zahtevami šolskega sistema. Za vzdrževanje stikov z zaposlenimi in zagotavljanje strokovne 13 Janja Zupanˇ ciˇ c podpore so bila prav tako znaˇ cilna moˇ cna ˇ custva: od zanikanja, strahu, jeze, zaskrbljenosti do optimizma in navdušenja. Ravnate- lji so morali vsak dan sprejemati res veliko odloˇ citev. Vseskozi so moralibitipripravljeni,daprisluhnejotežavamsodelavceminjim ponudijo oporo. V vseh interakcijah je bilo kljuˇ cno, da so ravnatelji prisluhni- li, odpirali prostor in posredovali verodostojne informacije. Op- timizem je bilo mogoˇ ce krepiti z dobrim poznavanjem okolišˇ cin, uˇ cenja, dosežkov, prakse in s spodbudnimi sporoˇ cili. Ravnatelj je namreˇ c tisti, ki skrbi za vzdušje v kolektivu, kar je bilo v izrednih okolišˇ cinah le šebolj izrazito. ˇ Cas izobraževanja na daljavo še kako potrjuje trditev Korošca (2016), da je ravnateljevanje svojevrsten privilegij, ki posamezni- ku na tej funkciji daje priložnost za oblikovanje osebnega in stro- kovnega razvoja uˇ cencev ter s tem za izboljševanje kakovosti ži- vljenjavdružbi,predvsempamunaizvirneinraznovrstnenaˇ cine omogoˇ ca lasten osebni in strokovni razvoj. Kakonaprej? Izkušnjazizobraževanjemv ˇ casupandemijeneboostalaomejena na doloˇ ceno zgodovinsko obdobje ali leto 2020. Dejstvo je, da bo obdobje s svojimi znaˇ cilnostmi poseglo v uˇ cno prakso in jo trajno spremenilo. V tem trenutku je kljuˇ cno izkoristiti potencial vzgo- je in izobraževanja kot dejavnosti, ki že po svoji naravi spodbuja spreminjanje. Analiza izobraževanja na daljavo v posameznih šo- lah, na celotni izobraževalni ravni in na ravni sistema bi morala biti v nacionalnem interesu. Ugotovitve in spoznanja, ki bi jih z njo dobili, in kakovostno prakso pa bi veljalo strokovno podpre- ti s prepotrebnimi sistemskimi spremembami, ki bodo omogoˇ cale veˇ cjo prilagodljivost, odprtost in avtonomijo in bodo tesneje po- vezane z okoljem, potrebami in znaˇ cilnostmi ˇ casa. ˇ Cetudi poseg v strateške dokumente, redefiniranje izobraževanja, posodobitev uˇ cnih naˇ crtov, aktualizacija pouka, uˇ cnih virov, pedagoške komu- nikacije invrednotenja znanja predstavljajo gromozanski izziv, se je z njim nujno nemudoma sooˇ citi in tako oblikovati izobraževa- nje, ki bo podpiralo razvoj mladih generacij in celotne družbe. Literatura Barle Lakota,A.,in M.Sardoˇ c.2014.»Socialni kapital,enake možnostiin izobraževalnepolitike.«Vodenjevvzgojiinizobraževanju12(3):9–28. Bonaˇ c,M. 2020. »Storitve Arnes pripouˇ cevanju nadaljavo in izzivi v ˇ casu 14 Epidemija sprememb v izobraževanju pandemije.«Prispevek na 29. strokovnem sreˇ canju ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva, 9.–10. november. Dejak, M. Vtisku. »Digitalna transformacija med in pocovidu-19: pogled šolskegazaložnika.« Gilbert, I. 2017.Moˇ cneodvisnega razmišljanja. Ljubljana: RokusKlett. Hadar, L.L., inD. L.Brody.2013. »TheInteraction between Group Processesand Personal Professional Trajectories in a Professional DevelopmentCommunity forTeacher Educators.«Journal ofTeacher Education 64(2): 145–161. Korošec, V. 2016. »Uvodnik: zrelo inodgovornospogledovanje vrtcev in šols prihodnostjo.«Vodenje vvzgojiin izobraževanju 14(3): 3–5. Marentiˇ c-Požarnik, B.(2000).Psihologijauˇ cenja in pouka. Ljubljana: dzs. Nerad, B., inB. Likar. 2019. »Ustvarjalnost in inovativnost kotkljuˇ cni sestavini izzivov 21. stoletja.«Vodenje v vzgojiin izobraževanju 17 (1): 71–88. Peˇ cek,P. 2015. »Uvajanje sprememb.«VIzbrana poglavjaiz vodenja v vzgojiin izobraževanju, ur. M. Zavašnik Arˇ cnik inJ. Erˇ culj, 131–143. Ljubljana: Šola zaravnatelje. Pedagoškiinštitut. 2018. »Mednarodnaraziskava pouˇ cevanja in uˇ cenja talis2018.«https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/11/talis -tiskovka-15-F.pdf Skvarˇ c,M.,A. ˇ Cuk in Z. Rutar Ilc. 2017. Vkljuˇ cujoˇ ca šola:priroˇ cnik zauˇ citelje indruge strokovnedelavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Stoll, L.,J. MacBeath, I. Smith in P. Robertson. 2001. »The Change Equation: Capacityfor Improvement.«VImprovetheschool effectiveness, ur. J. MacBeathin P. Mortimore, 169–190. Buckingham: OpenUniversity Press. Janja Zupanˇ ciˇ cjeravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiˇ ca Grosuplje. janja.zupancic@oslag.si 15 Abstracts Janja Zupanˇ ciˇ c AnEpidemicofChangesinEducation The global pandemic has triggered numerous changes in education. Thefactthatchangingisattheheartoflearninggavehopethateduca- tional institutions will successfully face with new circumstances. The articlepresentsdifferentelementsoftransitionfromtraditionaltovir- tual education ranging from providing internet access andictequip- ment to developing e-teaching and learning. Boosted professional de- velopmentacceleratedtheevolutionofdidactics,strategiesandforms of distance learning as well as communication between teachers and learners. School buildings, though empty, presented an interconnec- tion point of a widely spread network of learning from where lead- ership teams with the utmost responsibility supported the learning community. They fostered the exchange of information, offered pro- fessionalandwhen neededemotionalsupport.Thearticlecloseswith a callfor urgent revision ofeducationon thesystem level. Keywords: distance teaching and learning, change management,ict, leadership during the pandemic vodenje 3|2020: 5–15 Marija Hladin RemoteWorking Jobswhichallow remoteworking, i.e.teleworkingmustbedefinedin a job classification act. Only after the job classification act is assessed by experts from the field of occupational safety and medicine, can employer conclude employment contracts with workers who want to workremotely.Withsuchemploymentcontractcontractingpartiesde- terminethelocationwheretheworkiscarriedoutremotely(athome). Employment contract must also determine working conditions, way of performing work remotely (at home) and compensation for using personal means forwork. Before allowing employees tostart working remotely the employer is obligated to inform the labour inspectorate regarding the said fact. Regardless of the fact that remote work can only be performed on the basis of the agreement concluded between employer and employee, the law allows the employer to unilaterally imposean obligationon workers towork remotely, butonly in caseof natural and other disasters, if such disasters are anticipated, or other exceptionalcircumstances,whenhumanlifeandhealthoremployer’s property are in danger. Keywords: telework, remote working, job classification act, employ- ment contract,exceptionalcircumstances vodenje 3|2020: 17–26 109