DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 23 Gcrica - Trst, 26. septembra 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Poit, 4ek. ra<5. at. S-1B127 Izhaja vsak petek Raj je storil hamunizem za Slovence ? Dne 7. septembra 1947 je Branko Babič, šofer pri-morskega komunizma, izu> stil v Bazovici eno najbolj kričečih neresnic, kar jih je dosedaj komunizem po; ložil na krožnik slovenske komunistično dirigirane javt nosti. Dejal je ta gospod, da ima komunistična par; ti ja največ zaslug za to, da je danes slovenski narod v ogromni večini svoboden in neodvisen ter sam go> spodar na svoji zemlji. Pre* ko take vnebovpijoče laži ni mogoče iti. Ali ni bila ravno komunistična parti-ja, ki je vsilila slovenskemu narodu in vsej Jugoslaviji bratomorno državljansko vojno samo zaradi nadvlade te partije? Ali ni komu? nistični državljanski vojni bil prvi in edini cilj, uničiti v Jugoslaviji predvsem vse idejne nasprotnike partije in vse one osebe, ki bi utes gnile biti na poti komuni: stični vladi in diktaturi? Ali ni ta bratomorna borba uničila in pobila dva in pol milijona Jugoslovanov in napravila iz vse Jugoslavije kup ruševin in pogorišč? Ali ni ravno komunistično vodstvo državljanske vojne s svojo parolo: »Žrtve mo rajo biti«, zahtevalo dosti nepotrebnih žrtev, samo da spravi narod v bedo in o* bup in ga napravi bolj dostopnega za komunistično propagando? AH ni komuV nistična partija razcepila slovenski narod, vrgla vanj sovraštvo in medsebojno borbo na nož? Ali ne unU čuje sistematično med nat šim narodom nravne in na= rodne vrednote? Ali ni uvedla vohunstva in ova> duštva v vse sloje in raze rede? Ali ni uničila v enem delu naše zapeljane mla-dine vsakega spoštovanja otrok do staršev? Ali ne pohujšuje naše mladine in odpira pot prosti ljubezni? Ali ni upropastila vsega našega narodnega gospo; darstva, ki so nam ga zavit dali celd mogočni sosedje, zato da poskuša na sloveni skem telesu komunistični eksperiment, ki so ga odklo> nili drugi trezno in stvarno misleči narodi sveta, iz? vzemši nesrečne Rusije, ki že 30 let hira pod enakim eksperimentom? Ali r,e preklinja komunistične par; tije 90% slovenskega na* roda, razen nekaj zapeljan nih duš, ki še niso okusile sladkosti komunističnega raja, ki vlada v Sloveniji. Ali ni kratkovidni in nesposobni Titov režim s svojo komunistično politiko zapravil Trsta, Gorice in Koroške? Da, ravno komu« nistična Titova vlada je zapravila te kraje, ker se je vpregla v komunistični bolj« ševiški voz. In končno, ali ni ravno komunistična partija uvedla strahovlade, ugrabljanja in ubijanja svojih političnih nasprotnikov samo zato, ker samostojno mislijo in sodijo? In kdo je ponižal čast in ime slovenskega naroda pred kulturnim sve> tom na stopnjo azijatskega banditstva če ne komunis stična partija? Kdo je ugrabil urednika Andreja Ure šiča, gosp. Babič? Da, komunistična stran> ka ima največ zaslug, ona PO KOmUHISTICNI PROSLAVI BAZOVIŠKIH ŽRTEV BABIČ JE ZOPET GROZIL, TOKRAT TUDI ČLANOM OF Narodni mučeniki so na? rodu zgled, bodrilo in po« nos. Le kdor je pobornik in nosilec njih idej, za ka* tere so postavili svoje živ* ljenje na žrtvenik, ima pra* vico govoriti v njih imenu in proslavljati njih spomin. Demagog pa je, kdor si pri* svaja narodne mučenike samo v svoje propagandne namene. In taka demagogi* ja je bila letošnja komuni* stična »proslava« naših šti* rih bazoviških mučenikov na bazoviškem Krasu. Me* sto, da bi naše narodne ju* nake, čijih imena so prešla v tisočletja segajočo knjigo naše zgodovine, slavil celo* kupni narod brez razlike misli in idej, v znamenju vsaj na slavnostni dan vzpostavljene začasne spra* ve in miru, so komunistični govorniki tudi na svetih bazoviških tleh pljuvali sov* raštvo, mržnje in grožnje proti vsem in vsemu, kar se ne klanja slepo in po* hlevno komunističnim dik* tatorjem. O samem shodu pri Ba* zovici ne bomo govorili. Kajni j oni so prihajali sko* ro prazni, ker je ljudstvo vedelo, da gre za komuni* stično komedijo in ne za vzvišeno proslavo naših junakov. Med govorniki so nastopili trije italijanski in dva slovenska komunista. Italijanski komunisti so pripovedovali, da so žrtve padle za italijansko in slo* vensko »fratellanzo«. To se pravi potvarjati zgodovin* ska dejstva in teptati vzvi* šene ideale tistih, ki so žr* tvovali svoje življenje v neomadeževani borbi za svoj narod in njegov ob* stoj, ne pa za ideologijo stranke, ki je zasužnjila s strahovanjem ves slovenski narod onostran vojaških blokov. Babičeve žuganje in psevanje Vrhunec netaktnosti je pa dosegel strupen in žuga* joč govor gospoda Babiča. Ta človek, ki je zbežal s Primorske in se zabašuril v Jugoslaviji, ko smo mi vodili najhujši boj proti fašizmu za ohranitev na* šega naroda, jezika in ime* na na tej zemlji, si domi* šljuje, da je poklican, da grmi, oblači in vedri nad ubogim slovenskim naro* dom naše Primorske. Je pa samo neznaten agitator ko* munističnega terorizma, ki ni vreden, da bi obvezoval ima celo sama vse zasluge, da preživlja danes sloveni ski narod v mejah Jugosla* vije najbolj črne dneve od pamtiveka, dneve ne samo telesnega suženjstva, kakor sužnji faraonov, Grkov in Rimljanov, ampak tudi du* hovnega suženjstva. Ali prU šel bo veliki dan rešitve .in vstajenja, dan, ki ni več daleč. In tedaj bo slovenski narod sodil o »dobrotah« in »koristih«, ki mu jih je prinesla komunistična partija. Ali se zavedate, kak= šna bo ta sodba, gospod Babič ? trakove čevljev onim našim junaškim možem, ki so se pet in dvajset let borili in trpeli, zato da naš narod ni klonil in propal v narod* nostni borbi na življenje in smrt. Lahko je danes g. Babiču bivati v grofovskih vilah, sedeti na milijonih, ki mu jih do mozga izčrpani slovenski narod onostran Snežnika daje na razpolago za komunistično propagan* do in obmetavati z izda* jalci, fašisti in reakcionarji nesebične in požrtvovalne narodne borce in junake, ki so ostali vkljub preganja* njem, zaporu in internaci* jam na braniku naše narod* ne posesti in časti. Izdajal* ci, fašisti in reakcionarji pa so ti možje samo zato, ker si hočejo ohraniti svoje narodno prepričanje, pro* stost mišljenja in ravnanja in pravico, da povedo na* rodu v obraz, na kateri stra* ni so izdajalci in narodovi zapeljivci. In ta gospod, ki sploh ne ve, kako težko se s poštenim delom služi vsakdanji kruh, se drzne govoriti o osebnih koristih, o pečatu narodnega izdaj* stva, o prodaji sebe in svo* jega naroda. Ali res misli gosp. Babič, da mora vsak človek, ki ljubi svoj narod in dela iz prepričanja za njegovo dobrobit, živeti pri koritih in od tujih fondov? Tako sodi oni, ki je v službi tujih nenarodnih organiza* cij in sil, kakor je ravno služba internacionalnega komunizma, ki si natika pred našimi ljudmi sloven* sko oblačilo. Kocka je padla Toda Babičeve grožnje so tokrat letele tudi na sedanje slovenske nekomu* niste v Osvobodilni fronti (OF).^ Kocka je padla tudi na tržaške javne in prikri* te slovenske SIAU*ske so* delavce in podpornike. To je neizbežna usoda vsakega komunističnega sohodnika. S komunizmom ni kompro* misa: ali se mu popolnoma zasužnjiš ali pa stopiš z njim v odprt boj. Dolga le* ta so tržaški člani OF lo* jalno in požrtvovalno pod* pirali delovanje te borbene organizacije, ki je pod kr in* ko splošne narodne vstaje proti fašizmu in nacizmu združila na Primorskem pretežen del našega naro* da. Ali že leta 1944. je bilo očividno, da je OF prišla pod diktaturo komunistične partije, ki je stremela samo za tem, da se s pomočjo OF polasti vlade in oblasti v Jugoslaviji. Zato se je že leta 1944. del našega naroda odcepil od OF. Ko so njeni nekdanji člani skušali sedaj v Trstu oživeti OF pod okriljem SIAU*a, so se čule iz njih vrst pritožbe proti napakam, ki jih dela komu* nistično vodstvo na vsej črti svojega programa. G. Babič bere levite onim tr* žaškim Slovencem, ki so ostali v OF in ki so — vsaj nekateri — doslej neumorno podpirali komuniste tudi v borbi proti našemu demo* kratskemu gibanju. Očita tem »samozvanim vodite* Ijem« — tako jih zasmehu* je, — da hočejo spremeniti politično smer OF, da hoče* jo OF izrabljati, da hočejo sedaj oni voditi Slovence v Trstu, da delajo načrte, da bi zlezli ljudstvu na hr* bet, da so se bili povezali z narodnimi izdajalci, s čet* niki in fašisti; da trdijo, da jev OF preveč komunistov, da komunisti izvajajo dik* taturo, da bi bilo potrebno postaviti na vodilna mesta izrazite nekomuniste, ter da bi skratka hoteli očistiti OF vseh komunistov in razbiti OF in »našo« — pravi Ba* bič — politično enotnost in pripeljati slovensko politič* no gibanje na pozicije anglo*ameriškega imperia* lizma in protijugoslovanske politike. In končno pritisne tudi njim pečat izdajstva. To je alfa in omega (začetek in konec) vsega komunistične* ga kreganja. To je komuni* stična hvaležnost za zvesto dolgoletno delo »hej slova* nar jev« — take priimke jim deli g. Babič — v korist ko* munistične stranke. Obtožba in sodba sta bili izrečeni. Govoril je vidni visoki vodja tržaškega in* ternacionalnega komuniz* ma. Komunizem je zopet enkrat odvrgel svojo krin* ko in udaril s kolom po svojih pomočnikih nekomu* nistih. To smo jim mi že davno prerokovali, ali niso verjeli, ker so si domišljali, da bo z njimi komunizem delal izjemo. Kbmunizem žre svoje lastne otroke in zakaj naj bi štedil svoje sopotnike, ko so opravili svoje delo? Vsak pritisk rodi odpor. Radovedni smo, ali bo in kakšen bo odpor na komu* nistični udarec. Predsedništvom zbora Združenih narodov Slov. demokratska zveza v Gorici in Slov. demokratska zveza za STO v Trstu si dovoljujeta naznaniti Zboru Združenih Narodov in po njem vsemu kulturnemu svetu, da je OZNA, tajna policija Titovega režima v Jugoslaviji, nasilno ugrabila po svojih agentih v noči 31. avgusta 1947 v Kobaridu, na ozemlju cone A, tedaj upravljanemu od zapadnih zaveznikov, in nasilno odpeljala dr. ANDREJA URŠIČA, urednika lista „Demo-kracija“, glasila slovenskih, hrvatskih in srbskih demokratičnih sil v Julijski krajini in na Tržaškem^ ozemlju, potem ko sta komunistična stranka in nji podrejena SIAU že pol leta vodila strupeno agitacijo z grožnjami in strahovanjem proti „Demokraciji“ in ljudem, ki so z njo sodelovali. Zločinska ugrabljenja in umori političnih nasprotnikov s strani OZNE, ki so že dve leti na dndvnem redu na tem ozemlju, imajo preračunan namen, da s terorjem odvračajo slovensko in hrvatsko prebivalstvo od demokratskega gibanja, ki se bori za svobodo slovenskega in hrvatskega naroda in za njegove človečanske pravice. Dr. Andrej Uršič, ki je italijanski državljan in ki je imel v Gorici svoje stalno bivališče, se nahaja danes v zaporih OZNE v Ljubljani (Jugoslavija). V imenu najelementarnejših mednarodnih pravic in v imenu pravice in človečanstva pozivamo Zbor Združenih Narodov, da zastavi ves svoj vpliv in doseže, da režim, ki danes gospodari v Jugoslaviji, vrne na svobodo nasilno ugrabljenega dr. Uršiča, ki ni zakrivil drugega, kakor da je nesebično in požrtvovalno deloval za dobrobit svojega naroda na podlagi demokratičnih in človečanskih načel, za njegovo svobodo in prostost, proti nasilju in strahovanju, tedaj na podlagi svetih načel, ki so osnov.a Združenih Narodov celega sveta. Izvršilni odbor Slov. demokratske zveze t Gorici in Slov. demokratske zveze za STO v Trstu Peihou Je padel Ako si komunizmu nevaren in če ti ne more ničesar dokazati - te ubije. Zato so ubili Petkova. Ves svet ve, da je proces proti voditelju bolgarske opozicije bil komedija. Ali Dimitrov ni mogel preboleti Petkovih očitkov v sobranju, da so »komunisti ubili bolgarsko demokracijo". Petkov je padel kot žrtev v borbi za svobodo bolgarskega naroda. S tem u-morom so hoteli rdeči mogotci še enkrat dokazati, da za njih ne obstoja vprašanje: kriv ali nekriv, ampak le vprašanje: nevaren ali nenevaren. Petkov je padel, ker je bil nevaren komunistični diktaturi. Boril se je celo življenje proti monarhiji, in ubili so ga kot „monarhista“. Boril se je proti fašizmu, in ubili so ga kot „fašista“. In da ga oblatijo še bolj, so mu nadeli Še ime „narodnega izdajalca1'. Temu našemu soborcu se danes klanjamo in pozdravljamo v njem novega mučenika, ki je padel na braniku demokracije Slavinska demokratska zveza pri podtajniku Marazzi V pondeljek 22. t. m. je dospel v Gorico podtajnik notranjega ministrstva posl. Marazza na čelu komisije višjih uradnikov, da uredi najnujnejša gospodarska, politična in socialna vprašanja, ki so nastala na severni meji po odhodu zaveznikov. Posl Marazza'je bival v Gorici tri dni, obiskal tudi Gradiško in Tržič ter se v četrtek zjutraj vrnil v Rim. Vse dni je bil zelo zaposlen v sejami, sprejemi in razgovori. V sred* popoldne je sprejel zastopnike Slovenske demokratske zveze, ki so mu predložili daljšo spomenico o šolstvu, državljanstvu, novih občinah, begunskem vprašanju in jezikovnih pravicah. V polurnem razgovoru je g Marazza odposlancem zagotovil, da se bo za naše zahteve resno zavzel. Od srede do srede- 18. septembra: Preiskovalna podkomisija Združenih narodov za Balkan, ki je v Solunu raziskovala incidente na grških mejah, je prenehala poslovati. — Britansko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo podprlo Marshallov predlog za omejitev „veta* v Varnostnem svetu, če bo mogoče dokazati, da bo ta predlog imel pomirjevalni vpliv. — Vrhovno bolgarsko sodišče je potrdil* smrtno obsodbo proti voditelju bolgarske kmetske stranke Nikolu Petkovu; branilec Petkova je vložil prošnjo za pomilostitev na začasnega predsednika bolgarske republike. — Združene države so tretji član komisije Varnostnega sveta, ki bo skušala poravnati nizozemsko-indonezij-ski spor. — Zastopniki na glavni skupščini Združenih narodov so resno razpravljali o možnosti, da bo Sovjetska zveza zagrozila z istopom iz organizacije, če bo glavna skupščina odobrila ameriški predlog za ustanovitev Var» nostnega odbora glavne skupščine, v katerem ne bo »veta*. — Bolivijska vlada je proglasila obsedno stanje, ker so odkrili zaroto za zrušitev sedanje vlade. Sovjetski delegat Višinski je v govoru na glavni skupščini Združenih narodov izrekel najostrejši napad proti Združenim državam, kar jih je do zdaj izrekel kak sovjetski predstavnik. Italijanski komunisti zahtevajo odstop De Gasperijeve vlade ter svoj vstop v vlado. — Predsednik odbora za zunanje zadeve amerlžke poslanske zbornice Eaton je v radijskem govoru dejal,, da je obračun s Sovjetsko zvezo neizogiben. 19. septembra i Britanskega predstavnika v komisiji štirih velesil za sestavo avstrijske mirovne pogodbe sira Georgea Ren-della so odpoklicali v London;, p?e& edfeedom-le 'Sftval scrjtt-sko delegacijo, naj sodeluje pri Iskanju rešitve iz težav, ki zavlačujejo sestavo avstrijske mirovne pogodbe. — Grški kralj Pavel je na krovu nekega grškega rušilca odpotoval na inšpekcijsko potovanje posadk in čet ob severni grški meji. — Voditelj argentinske delegacije na skupščini Združenih narodov se je priključil ameriškemu stališču v pogleda spremembe pravice »veta* v Varnostnem svetu. — Britanski ministrski predsednik Attlee bo verjetno v prihodnjih treh tednih objavil spremembe v britanskem ministrskem svetu. — Grški delegat na glavni skupščini Združenih narodov je ponovno obtožil Albanijo,Bolgarijo In Jugoslavijo, da podpirajo grške gveriljce. — Finska je vložila prošnjo za vstop med Združene narode. — V severni Itall|i se je končala stavka enega milijona poljed. delavcev. 20. septembra s Glavna skupščina Združenih narodov bo razpravljala o argentinskem predlogu za splošno konferenco, na kateri bodo razpravljali o odpravi „veta“ iz listine Združenih narodov. — Sovjetski zastopnik Višinski je s svojim govorom na glavni skupščini Združenih narodov odstranil še zadnje dvome, da sedanje zasedanjeglavne skupščine predstavlja diplomatsko vojno med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo za moralno vodstvo sveta. — V New Yorku Je umrl Fiorello la Guardia. — češkoslovaški zunanji minister Masaryk je na zasedanju glavne skupščine dejal, da bi morali storiti vse, da se prepreči razdelitev sveta na dve skupini. — »Grški general" Markos je določil smrtno kazen za vsakega izmed gverilj-cev, katerega bodo zalotili pri čltanju letakov, ki jih odmetavajo grška vladna letala nad goratimi področji države. — General do Gaulle je v Lyonu izjavil, da izkorišča neka stranka, ki je v službi tule velesile, zmedo, v kateri je država, za svoje temne namene, fe j ~ 21. septembra t Gromiko se je na glavni skupščini Združenih narodov uprl sprejeti argentinski predlog za zvišanje števila članov gospodarsko-socialnega sveta z 18 na 24. — Britanski zunanji minister Bevin je z letalom odpotoval iz Londona v Pariz na zaključno zasedanje evropske konference o Marshallovem načrtu. — Francoski ministrski predsednik Ramadler je dejal, da je potrebno najti rešitev nemškega problema, ki bo zagotovil Franclji varnost 5n prednost pred Od srede do srede. (NadaUevaale s prve strani) Nemčijo pri gospodarski obnovi. — Grške vladne sile so popolnoma uničile gveriljske tolpe, ki so se bojevale na vzhodnem delu otoka Krete. General de Gaulle Je v Autunu imel govor, v katerem e izjavil, da bo Francija morala v bodočnosti prestati še enkrat težko preizkušnjo. 22. septembra; Pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Bevina je bilo v Parizu zaključno zasedanje konference za evropsko gospodarsko sodelovanje 16 držav, na katerem so podpisali poročilo o potrebni pomoči Evropi, ki bo v prihodnjih štirih letih potrebovala preko 22 milijard dolarjev. — Združene države in Francija sta sprejeli britansko povabilo na konferenco namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri bodo razprave o bodočnosti italijanskih kolonij; čakajo še na odgovor Sovjetske zveze. — Na zasedanju štiričlanske komisije za avstrijsko mirovno pogodbo je sovjetski zastopnik Novikov zahteval, naj bi komisija sprejela jugoslovanske ozemeljske zahteve glede slovenske Koroške. — Na zasedanju skupščine Združenih narodov je govoril britanski zastopnik Hec-tor McNeil, ki Je obtožil Sovjetsko zvezo, da skuša razdeliti svet; McNeila so delegati - razen sovjetskih in satelitov - burno pozdravljali s ploskanjem, ko je v svojem govoru omenil Sovjetsko zvezo, da je oskrbovala z gorivom nemška letala, ki so bombardirala London; ploskali so mu tudi, ko je odločno branil Churchilla, katerega je Višinski primerjal s Hitlerjem: bivši britanski ministrski predsednik, je dejal McNeil, je vodil proti nacionalistično borbo, kateri se ne da primerjati borbe katerega koli člana katere koli komunistične stranke. 23. septembra 8 15 minut po polnoči so obesili v Bolgariji voditelja opozicije Nikolo Petkova. — Poljska je zahtevala od Varnostnega sveta, naj penovno preuči prošnje Bolgarije, Madžarske in Romunije za sprejem med Združene narode. — Ob zaključku razpravljanja v glavni skupščini Združenih narodov, je Trygve Lle opomnil velesile, da bo nadaljevanje sedanjega spora in medsebojnega nezaupanja pomenilo polom Združenih narodov ter bo privedlo do nove vojne. — Z naglim glasovanjem so delegati Združenih narodov odobrili splošno razpravljanje o italijanski mirovni pogodbi, o korejskem vprašanju in o položaju v Grčiji. — Predsednik nove madžarske vlade, v kateri je 5 komunistov, 4 mali posestniki, 4 socialisti in dva člana narodne kmetske stranke, je Lajoš Dinnyes. 24. septembra: Ameriški general Mark ČTark je izjavil, da ne bodo dopustili Sovjetski zvezi vsiljevat) njeno proletarsko ideologijo z oboroženo silo in političnimi intrigami. — Varnostni svet je obravnaval imenovanje tržaškega guvernerja. — Združene države so protestirale pri jugoslovanski vladi zaradi zahteve, naj spremenijo začasno mejo med anglo-ameriškim področjem Svobodnega tržaškega ozemlja in Jugoslavijo. — Sovjetska agencija „Tass“ je objavila, da je britanski delegat Hec-tor McNeil s svojim govorom na glavni skupščini Združenih narodov, v katerem je napadel sovjetsko povojno zunanjo politiko, .zaigral žalno koračnico* Združenim narodom. — Pakistan in Yemen so sprejeli med Združene narode. — Westminsterski nadškof kardinal Griffin je med pridigo na evharističnem kongresu v Buffalu pozval vernike, naj se združijo proti skupnemu sovražniku, to je .komunizmu in materializmu*. Enotni sindikati v Trstu štrajkaja in so poraženi Pred desetimi dnevi so ustrelili v Trstu enajstletno deklico — Milko Vrabec. Kdo so bili morilci in kas teri teroristični organizacij ji pripadajo — k desni ali levi — se še ni ugotovilo. Komunistični ES so napove* dali protestno politično stavko. Poudarjamo »polU tično«, ker tu ni šld niti za gospodarske, niti za social* ne interese delovnega ljud* stva. Vsak preprost človek je razumel, kaj so komunisti hoteli: izgrede in nerede. Ti so tudi sledili. Drugi dan je kom. partija izkoristila pogreb male Mil* ke in je zbobnala skupaj pet ali šest tisoč štrajkujo* čih delavcev. Komunistični listi so jih pa videli — sto* petdeset tisoč ... Zakaj je bilo vse to dobro v onih dneh obmejnih in* cidentov, ve vsak, ki pozna taktiko komunistične pro* pagande. Razburjenje du* hov, kaos, zmeda, strah, sovraštvo so aduti, ki se jih ona poslužuje. Po desetih dneh ne Vedo, kako bi iz zagate. Napove* dali so celo generalni štrajk, ki se je pa pretvoril v njih žalostno blamažo, za druge pa v komedijo. Medtem ko »Primorski« opisuje, kako je mesto omrtvelo, vidimo, samo če pogledamo skozi okno, kako je vse delo v mestu v polnem toku. Vsi resno, trezno in samostojno misleči delavci so se uprli štrajku in ne samo oni od Delavske zbornice , ampak tudi veliko število delavcev, ki so vpisani v ES. Kot smo omenili, polom stavke je očividen. Trgovine so od* prte, v tvornicah se obratu* je, četudi ne polno številno, tramvaj vozi, le nesrečne družine v štrajk zapeljanih bodo plačale račun za ta dragi kapric svojih »vodi* tel jev«. Ker vidijo polom, so ti »voditelji« poklicali na po* moč svoje teroristične ban* de, ki hodijo po mestu in skušajo odvračati od dela dela vol j no ljudstvo. Te nasilne tolpe so stopnjevale svoj teror tako daleč, da so blizu Barkovlj vrgle bombo na tramvajski voz, ki je kljub »štrajku« vozil. In ker jih je končno sram takega početja, piše »Primorski«, da so vrgli bombo na tram* vaj — nacionalisti. Ali so ti ljudje sploh še resni? Slovensko delavstvo ne bodi slepo orodje v rokah sindikalnih diktatorjev. Po* litični štrajk za korist ene stranke je vedno obsojen na propast. Mi smo odloč* no za pravico delavcev in nameščencev do stavke v borbi za njih socialne in gospodarske interese ter za pravico združevanja v svo* hodnih delavnih sindikatih, ali nismo za politične štraj* ke, ker so to nedemokrat* sko predrago orodje za iskoriščanje sindikalno or* ganiziranih delavcev v poli* tične svrhe ekstremističnih strank. Kako dolgo bodo še zlo* rabljali potrpežljivost slo* venskega delavca plačani agitatorji komunistične in* temacionale ? * * * Stavka končana. Vodstvo E.S. je 24. t. m. zvečer javilo: Danes zvečer je bil med ES in ZVU do* sežen sporazum, na podla* gi katerega se člani tovarnb škega odbora ladjedelnic Sv. Marka povrnejo na delo in delavci aretirani v noči od 23. na 24. t. m. izpustijo na začasno svobodo. Zaradi tega je sklenjena prekinitev stavke opolnoči 24. t. m. Ta sporazum proglašajo E.S. v posebnem oklicu na delovno ljudstvo za — zmago. V čem obstoji ta zmaga? Po desetih dneh politične stavke se morajo delavci vrniti na delo, ker voditelji nočejo ostati v zaporu in nočejo biti odgo* vorni pred zakonom. To ni zmaga, ampak popoln po* raz. Zlasti se pa voditelji norčujejo iz delavstva, ko jim govorijo o prekinjenem štrajku. Pred poldrugim letom je bil štrajk tudi pre* kinjen, pa se do danes še ni nadaljeval! ? Po ustnrčenju Nikole Petkova Napetost med Vzhodom in Zapadom se stalno veča. Iz dneva v dan nastajajo spori, ki ovirajo vsako plodno delo; ponosna or* ganizacija Združenih naro* dov, ki naj bi preprečila med narodi krvava obraču* navanja in zagotovila bodo* čim narodom zaželeni mir, se maje v temeljih in hromi. Smrtna obsodba bolgar* skega opozicijskega vodite* Ija Nikole Petkova in nje* govo usmrčenje, o čimer poročamo že na drugem me* stu, je prizadela tej ustano* vi nov močan pretres. V Londonskih diplomat* skih krogih predvidevajo, da bo izvršitev smrtne ob* sodbe nad Petkovom po v* zročila težaven problem v britanski zunanji politiki. Po svoji vrnitvi iz Pariza je Bevin takoj posvetil svojo pozornost temu vpra* šanju. Nasprotovanje Veli* ke Britanije proti pripustit* vi Bolgarije med Združene narode bo ostalo verjetno nespremenjeno. Tudi ne bo težko dokazati na očividen način, da je usmrtitev pred* stavljala kršitev bolgarske mirovne pogodbe. Ni pa verjetno, da bi Velika Bri* tanija mogla podvzeti proti Bolgariji kake sankcije brez sovjetskega pristanka. Iz Pariza poročajo, da Francija ne namerava pro* testirati uradno proti usmr* titvi Petkova. Francijla ni podpisnica bolgarske mi* rovne pogodbe in njen pro* test bi ne bil tako ute* meljen kot britanski ali ameriški. Pariški list »Le Monde«, ki večkrat tolmači mnenje francoskega zuna* njega ministra, pospremlja usmrtitev Petkova s temi besedami: »Tako se je za* ključil eden izmed najbolj krivičnih procesov v svetu, katerega smo upali, da bomo rešili od nasilstva in sov* raštva; se zaključuje s smrtjo enega izmed tistih, ki so se vedno borili proti nasilstvu in sovraštvu. Fo* ditelj bolgarske kmetske stranke Petkov je bil vse svoje življenje v opoziciji: vse svoje življenje se je boril proti diktaturam vseh vrst.« List nadalje prerokuje, da bo Petkovu sledilo na vislice mnogo drugih vodi* teljev opozicijskih strank v vzhodni Evropi. »Ves svet — zaključuje list — ali vsaj tisti, ki še verjamejo v svobodo človeka, so za* man intervenirali, grozili, prosili. Petkov je moral umreti, kot je umrl Mihaj* lovič in kot bodo umrli jutri še drugi možje.« Londonski dopisnik agen* cije »United Press«, ki je zaradi primera Nikole Pet* kova prebil pet tednov v Bolgariji, je podal sledeče poročilo: »Danes opolnoči so na dvorišču jetnišnice v Sofiji obesili Nikolo Petkova, ki je bil voditelj bolgarske kmetske stranke in bolgar= ske opozicije. Petkov je brez dvoma žrtev borbe, ki se odigrava med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Obto* žili so ga zarotništva, češ da je poskušal strmoglaviti komunistično bolgarsko v/a* do, katero podpirajo sov* jeti.« Britanski in ameriški pravniki so izjavili, da bi v zahodnih državah take ob* tožnice, kakršno so v Bolga* riji vložili proti Petkovu, ne vzeli niti v poštev. Pravniki so izjavili, da je bila ob* tožnica nejasna ter večino* ma sestavljena v izrazo* slovju moskovskega radia. Ta obtožnica je bila bolj političen govor kakor pa pravno utemeljeno dejanje. Petkova so sodili trije ko* munistični sodniki. Obenem s Petkovom so prišli pred sodišče še štirje drugi obtoženci, ki so vsi izjavili, da so krivi ter so bili obsojeni na zaporne kazni. Petkov je zanikal vse obtožbe, katere so mu pri* pisovali ter je povedal, da so mu njegovi soobtoženci popolnoma neznani ali pa da jih samo bežno pozna. Ko sem prvič videl Pet* kova — nadaljuje dopis* nik — pri vstopu v sodno dvorano, je imel prsten obraz, zmršene sive lase ter se je ves tresel. Ko pa je začel govoriti pred sodiš* čem, se mu glas ni več tre* sel, marveč je govoril glas* no in jasno, kakor je že poprej govoril v bolgarskem parlamentu, ko je nazval komunistične voditelje »iz* dajalce bolgarske demokrat cije« in ko je povedal, da v Bolgariji ni več svobode. Nekatere priče, katere so bile neobhodno potrebne za Petkovo obrambo, mu je sodišče zavrnilo. Združene države so ozna* čile Petkovo razpravo kot potvorbo ter so zahtevale, da zavezniški nadzorstveni svet v Bolgariji razveljavi obsodbo, vendar pa so se temu uprli sovjeti, ki so tr* dili, da bi kaj takega pred* stavljalo kršitev bolgarske suverenosti. Predhodnik Petkova, ki je bil pred njim voditelj mogočne bolgarske kmetske zveze, je po zaslugi Sovje* tov izginil. Vendar se Pet* kov ni dal ostrašiti ter ni hotel umolkniti. Mislim pa, da se bo v Bolgariji kmalu spet pojavil novi Nikolaj Petkov. Petkovo stranko so proglasili za nezakonito ter ni zdaj v bolgarskem parla* mentu nobenega, ki bi dvig* nil svoj glas proti vladnemu bloku, katerega vodi Geor* gij Dimitrov, ki ga imajo za drugega najmogočnejšega komunista na svetu. Ko se bo v bodočnosti Bolgarija osvobodila komu* nistov, bodo najbrže Nikolo Petkova častili kot narod* nega junaka in mučenca. Kriua pota V zadnjem času so neka* teri italijanski časopisi in tudi gotovi politični krogi začeli nasprotovati sloven* skemu šolstvu in ovirati njegov razmah. To ravna* nje nas ni presenetilo in osupnilo. Iz žalostne iz* kušnje vemo, da so se pre* napeti laški nacionalisti dali pogosto zavesti na kriva pota in so v sebični nadu* tosti in nevoščljivosti sku* šali zavreti naš razvoj. Zla* sti zgodovina slovenskega šolstva priča na neštetih straneh o težkih krivicah, ki nam jih je skozi deset* letja prizadjala italijanska nestrpnost. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, naj samo omenimo, da smo si ob prelomu stoletja morali Slovenci v Gorici in v Trstu ustvariti zasebno slovensko šolstvo, ki smo ga do prve svetovne vojne morali v glavnem sami vzdrževati. Kar je potem zagrešil fa* šizem, je tako sramotno, da nam čut dostojnosti zabra* n ju j e, da bi danes s tem dražili svoje italijanske so* sede. Stanje je bilo tako nenaravno, da so zavezniki ob prihodu, brez posebnega tolmačenja takoj spoznali nevzdržnost položaja in z odločnimi ukrepi skušali napraviti red. Uverjeni smo bili, da bo ta šola, ki so jo doživeli Italijani pred vsem svetom in ki jim ni bila v čast, spametovala tudi najbolj zagrizene šoviniste. Dogod* ki, ki se v zadnjem času predejo in glasovi, ki se dvigajo, nam na žalost pra* vijo, da smo se motili. Ker iskreno želimo, da bi v de* želi ne prišlo na šolskem poprišču do ponovnih ne* plodnih borb, ki bi oboje* stransko samo kvarno vpli* vale, hočemo spregovoriti na naslov italijanske javno* sti nekaj mirnih besed. Italijanska protisloven* ska, raznarodovalna šolska politika je zahtevala mnogo denarnih sredstev. V me* stih in v podeželju so se zgradile številne košate stavbe, ki so že s svojo zunanjostjo hotele vabiti, slepiti in zavajati. Vrh tega so imele na razpolago vse pripomočke, ki so všeč lahkoverni mladeži in učin* kovito vplivajo tudi na pre* plašene starše. Vse to je požrlo ogromno denarja. Poitalijančevalnim na* menom ie bilo treba prila* goditi tudi učiteljsko o* sebje. Zato se je med uči* telj'stvom izvedlo pravo preseljevanje. Domači slo* venski učitelji so se deloma iz užaljenega ponosa in zaskrbljenosti izselili v Ju* goslavijo, deloma so se pa pustili, do skrajnosti za* grenjeni, nastaviti po vsem italijanskem polotoku. Na njihova mesta so bile iz vseh vetrov države poslane italijanske učne moči, ki so sledile ukazu večinoma z nejevoljo in se — odtrgane od svoje domačnosti — tu* di svojemu poklicu niso posvetile z navdušenjem, pač pa z malomarnostjo. Zlo nujno rodi zlo. Tako so tudi zlonamerni nagibi, ki so vodili to šolsko poli* tiko, rodili samo nesrečo: pobeg čez mejo, maloduš* nost in nezadovoljstvo. Poleg tega so izostali tudi vsi drugi uspehi, ki naj bi jih imela ta šolska politika ocxyxyyyxioooooooooooooooooc300oooc)OoooooQooooooo<>o*ooQoooQ»**oo*<>ooooooooooooooQ00o000POQOOOOQOQ00 TEG LEDA: Gospodarska razmišljanja in pobude v pričakovanju guvernerja Trst, v septembru 1947. Zgodovina nas uči in najprimi* tivnejša logika nam potrjuje, da samo gospodarsko močna dežela uspeva na kulturnem, znanstve* nem, političnem in nrastvenem po* Jju. Kjer gospodarstvo cvete, tam cvete vse, kar je pozitivnega v človeškem življenju. Mož, ki nam ga bo ONU dolo* Čila in poslala za guvernerja, bo to zgodovinsko spoznanje gotovo prinesel s seboj v aktovki. A v začasni sosvet, ki mu ga dovoljuje mirovna pogodba, bo guverner ravno tako gotovo poklical v prvi vrsti osebe, ki imajo obširna in temeljita gospodarska izkustva. V tem oziru mislim, da smemo b*ti pomirjeni in da lahko z rožnatimi nadami gledamo v gospodarsko bodočnost STO*ja. Vendar pa sem mnenja, da ne bo odveč, če se tudi naša široka javnost začne zanimati za to ve* levažno vprašanje, in tako upam, da bo čitatelju dobrodošel ta prvi člančič, kateremu naj bi sledili — dal bog! — še mnogi, mnogi drugi. Ena glavnih resnic v narodno* gospodarskem katekizmu je nauk, da mora vsaka nacija, vsak# drža* va, vsaka dežela gojiti in pospeše* vati tiste panoge svojega gospo* darstva, kjer največ premore, kjer je dosegla najvišjo popolnost, kjer zavzema — če le mogoče — postojanke, ki so brezkonkurenč* ne, monopolne. (Glej: Švica — ure; Francija — ženska moda; Italija — turizem in državna lo* torija; Čehoslovaška — pivo; Sak* sonska — porcelan itd.). Tu nastaja težko vprašanje: Ali ima STO kako tako samosvojo, izključno gospodarsko panogo? Ta naš- ubogi, nesrečni STO z oze* mljem, ki s svojimi pridelki ne more preživljati dežele niti mesec dni; s tržaško luko, kjer se po skladiščih sprehajajo martinčki m na pomolih v maju lahko najameš kosce; z morjem brez ladij in rib; z industrijo brez surovin, ki ima v neposredni bližini in svetu ne* izprosno konkurenco, kvantitativ* no in kvalitativno neprimerno močnejšo...? To vprašanje si bo moral zasta* viti guverner in ni verjetno, da mu bodo gospodje sosvetniki u* tegnili dati povoljen odgovor. Za* to je patrijotična dolžnost vsake* ga STO=jskega državljana, da tu po svojih močeh pomaga z nami* gom, nasvetom in spodbudo. Da, naš STO ima v dejanju in nehanju svojega prebivalstva po* jav, ki odpira, kakor bomo videli, uezaslutene in neverjetne gospo* darske možnosti, pojav, ki je edinstven na svetu, nedosegljiv in nenadkriljiv, absolutno odporen proti vsakemu posnemanju in po* narejanju, posmeh vsaki konku* renči. '1 a pojav so — tržaške demon? stracije in tržaški poboji z raznimi svojimi prispevki, kakor so; mrt* vaški sprevodi, protestna zboro* vanja, množične resolucije, debeli naslovi in kolone v listih i.t.d. Pred tržaškimi demonstracijami in poboji se lahko skrijejo južno* ameriško operetne revolucije, ti* rolske nedeljske pretepalne vaje in štajerski aufbiksarski mitingi. To so diletantski podvigi, ki jih je pripisovati bodisi ekvatorijalne* mu soncu, bodisi nedeljskim al* koholnim izpuhom; v njih ni nič samoniklega, nič prirojenega in od Boga danega. Tržaške demon* stracije so čisto nekaj drugega: tu je narava, tu je pristnost, tu je prirojen talent, tu je klasa! Ka* kor se pravi mornar rodi samo ob •morju, tako sc pravi demonstrant rodi samo v Trstu. Vsak tržaški novorojenček stopi v svet že s protestom na jeziku in s pištolo ali vsaj palico v roki. Demonstra* cije so nedotakljivi tržaški patent, neizčrpno tržaško bogastvo. Prosmatrajmo torej ta zavidlji* vi, srečni tržaški pojav z vidika gospodarskih možnosti! Vsak la* jik bo takoj pritrdil, da prednjači veličasten promet v okenskih in izložbenih šipah. Z racionalno go* jitvijo demonstracij bi se ta pro* met dal dvigniti do vrtoglavih vi* šin, in prav kmalu nam ne bo tre* ba več uvažati stekla, ampak bo* mo imeli svojo lastno, bogato ste* klarsko obrt. Za ranjence so po* trebne obvdze, vata, mazilu, zdra* vila, operacijske škarje in noži, priprave za sterilizacijo in razku* ženjc. Koliko novih industrij so nam tu obeta, o katerih danes Trst še niti ne sanja! Bolnice bo treba razširiti, zidati bo trebe no* ve; koliko zaslužka tu čaka na zidarje, mizarje, ključavničarje, opekarje, ištalaterje! Pri pogreb* nih sprevodih jc treba vencev, mnogo vencev, vsak krožek, vsaka ulica po en venec: Tržačani vedo, kaj sc spodobi. Ves STO se bo spremenil v en sam vrt, pol pose* jan s solato, pol s cvetjem. S so* lato za tiste, ki se bodo vračali z demonstracij, s cvetjem pa za ti* Slovenci govorijo svoj ježih Prevedeno iz „Patrie dal Friul“ Med tolikimi balončki, ki so bili izrečeni in natiskani v dobrem mesecu v teku zadnjih polemik proti Slovencem, je eden najbolj ponavljanih sledeči: tisti štirje hri« bovci iz vasi nad Čedadom in Tar« centom priznavajo za svoj jezik italijanščino in jo govorijo prav dobro, samo med seboj občujejo v lastnih narečjih (dialez sclafs), kakor vsi Italijani na polotoku, izvzemši najbolj šolane razrede, rabijo svoja narečja v zasebnem občevanju, z večjo ali manjšo iz« jemo od kraja do* kraja; — toda Slovenci v resnici ne poznajo lis terarne slovenščine, je ne znajo niti pisati niti čitati in zaradi nje« ne zapletene pisave jim ni mar, da bi se je učili in sledili litemu nemu jezikovnemu razvoju. Take bajke se ponavljajo, seve« da le z namenom, da bi se doka« zalo, da ni potrebno postavljati vprašanja in dajati posebne kon« cesije v zadevi jezika in šol tisti .»neznatni« slovenski manjšini, ki ostane tostran meja. — Toda za« kaj ponavljati te stvari tu v Fui* laniji, ko je vendar zelo kratka pot do Pulfera in do Luževere, da človek lahko vidi na licu mesta kako stoji stvar? Res, da mnogi Slovenci poznajo več ali manj tudi furlanščino in jo v občevanju s Furlani tudi ra« bijo, res je tudi, da so se vsaj tisti, ki so bolj mladi, prostovolj« no ali prisilno naučili italijanščine in jo rabijo, če jim je treba, če« prav stisnjenih zob in s posebnim zvokom, toda običajno pozuajo samo toliko italijanščine kolikor zadostuje za razumevanje v naj« navadnejših stvareh. Toda ni res, da ne poznajo slo« venščine, da je ne znajo niti pi« sati niti čitati in da se ne brigajo za lastni jezik. — Čeravno jih v nobeni šoli ne učijo njihovega je« zika, se ga vendarle na kak način naučijo — prav tistega literarnega — in pri vseh slojih najdemo slo« venske knjige, vsaj mašne bukvice — in v Gorici, kjer krajevni itali« janski časopis ne more niti živeti, tiskajo vsaj dva slovenska časopi« sa: »Slovenskega Primorca« in »Demokracijo«, in tisti, ki se jim zdi, čitajo revijo »Ljudski Tednik« iz Trsta ali pa časopise iz Ljubija« ne in iz Belgrada; v cerkvah pa pojejo in molijo v literarni slo« venščini. Do nekaj let od tega so se prav za prav učili tudi vero« nauk v slovenščini — (v dobi fa* šizma so učili veronauk v cerkvi, ker je bila slovenščina v šolah pre« povedana op. ur.). — In za Sioven« ce iz videmske škofije so tiskali katekizem v literarni slovenščini in v rezijanščini. — Da bi vsaj tudi Furlani polagali toliko lju« bežni do svojega jezika, kakor jo polagajo Slovenci do lastnega. Razume se, da revni sloji nimajo niti časa niti možnosti slediti li« terarnemu razvoju slovenskega slovstva: toda koliko je kmetov iz Lombardije, iz Mark ali iz Lu« kanije, ki poznajo Sinisgallija, Pioveneja, ali Baldinija ali Mora« vijo? Učene osebe ali tiste, ki imajo nekaj naobrazbe, čitajo pišejo in razpravljajo tudi o lepo« slovnih zadevah z veliko vnemo in pristojnostjo. — Zadnjič smo spomnili na zgled monsignorja Trinka, slovenskega pisatelja in slovničarja, znanega po vsem sve* tu na dolgo in na široko. V sploš« nem vsa slovenska duhovščina ze« lo ljubi svoj jezik in se ga uči. Prav za prav lahko trdimo, da je preganjanje, ki ga je italijanska vlada z veliko brihtnostjo vodila proti rabi slovenskega jezika, slu« žilo samo zato, da so se svojega jezika oklenili, po zakonu proti« sunka, s še večjo ljubeznijo. — Sedaj pa bi nekateri (Italijani, op. ur.) hoteli nadaljevati po tisti poti! ■ za razširitev in okrepitev italijanskega življa. Že po« vršna bilanca nam pokaže, da je bilo vse delo dragega aparata«ničevo. Koliko ita* lijanskega naraščaja so vzgojile italijanske šole v Idriji, Tlolminu, Postojni, Ilirski Bistrici, Vipavi itd.? Zelo malo ali nič. Raznaro* dovalna šolska politika na Primorskem je bila tedaj docela zgrešena in brez« miselna. Italijanskega ugle* da ni prav nič dvignila, temveč mu je samo škodo« vala. Pritisk, s katerim je bila ta politika posprem* Ijana, je rodil protiodpor, kajti učilnice so postale mnogokje mučilnice. V mladih srcih so se zakotile klice kljubovalnosti, pri starših je zrasla jeza, oboje vkup je pa veliko pripo* moglo, da so imeli na Pri« morskem OF in njeni ko« munistični priganjači tako bogato žetev Nauk ! Zgodovina je učiteljica narodov. Pustite zato Slovencem, da vzgaja« jo povsod, kjer prebivajo, svoje otroke v materinem jeziku na podlagi naravnih in krščanskih načel. Tako bodo zrasli pošteni in do* bri državljani, ki bodo v miru in zadovoljno živeli s svojimi italijanskimi so* sedi. Ne hodite na sovini« stična kriva pota, ki jih je že obsodila zgodovina in vodijo v gorje! Dr. miha Krek — petdesetletnik V soboto 27. septembra bo dr. Miha Krek praznoval petdesetletnico svojega živ« ljenja. Ta dogodek ne sme iti neopažen mimo nas, kajti dr. Krek pomeni za vse Slo« vence zvezo med srečnimi preteklimi časi in med še lepšo prihodnostjo. Miha Krek je po rodu Bo« hinjec, doma iz preproste hiše. Življenjska pot ga je peljala v gimnazijo in nato na univerzo študirat pravo. Vseučiliške nauke je dovr* šil v Ljubljani. Že kot aka* demik je zavzemal vodilno mesto med katoliško viso« košolsko mladino. Bil je večkrat predsednik najsta* rej šega slovenskega kato* liškega akademskega dru« štva »Danica«. Po dovrše* nih študijah se je posvetil advokaturi. Zgodaj je segel v politiko. V ospredje se ni rinil. Naravne sposobnosti in poštenje pa so ga kar hitro privedle na vodilno mesto ob stran dr. A. Ko« rošca. Postal je minister in je sodeloval v raznih vla« dah do zloma Jugoslavije v aprilu 1941. Takrat se je podal v inozemstvo, kjer je vodil politično in propagan« dno borbo proti okupantom. Po sporazumu Tito*Šubašič je ostal zvest demokraciji in sc je odločil, da ostane v tujini. Ni se pa umaknil v zasebno življenje. Prevzel je mesto predsednika Slo* venskega narodnega odbo* ra in je brž započel veliko pomožno akcijo za tisoče Slovencev beguncev, ki so zapustili domačijo, ker bolj ljubijo svobodo kot pa »pod svetlim soncem sužne dno> ve«. Pereče begunsko vpra* sanje se ugodno rešuje in bo v doglednem času rešeno v glavnem po zaslugi Mihe Kreka. Koliko tihega, vztrajnega in podrobnega dela je opravil v zadnjih dveh letih, si je težko pred« stavi j ati. Dr. Krek praznuje svojo petdesetletnico daleč od domovine. Malokdo se za« veda simbolične tragike, ki se skriva v tem. Poštenje, sposobnost in demokratična zavest ter prepričanje mora v izgnanstvo, doma pa še šopiri politična nespo* sobnost, nasilje in totalitar* na korupcija. Toda kakor je bilo treba velikega petka, da je lahko prišla velika nedelja, tako smo prepri« čani, da nobena solza slo« venskih beguncev ni bila prelita zaman in da bo iz trpljenja zraslo Slovencem lepše življenje. Da bi ga dočakal v zdravju in polno* sti sil, želimo dr. Mihi Kreku iz vsega srca. Tito si je pripravil Vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici Pričelo se je vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici, ki bo trajalo nepre* klicno do 15. oktobra, ker se 16. oktobra že otvori no* vo šolsko leto. Priporoča se vsem slovenskim staršem, da vpišejo svoje otroke v slovenske šole in čimprej, ker je le od zadostnega šte* vila vpisanih odvisen obstoj naše srednje šole. Preplašen beg Ko strela z jasnega je udarila v goriško deželo vest, da stopi 15. septembra mirovna pogodba v ve* ljavo in da bodo zavezniki zapu« stili naše ozemlje ter ga izročili Jugoslaviji odnosno Italiji. Slovenski narod, ki je vse žmo* val, da bi si priboril zaželjeno svobodo v pravični domovini, kjer naj vladajo zakoni pravice, lju« bežni in poštenosti, beži pred pri« hodom strašne mačehe, ki je za« vladala na njegovih očetnih tleh; zapušča domove, ki si jih je po« stavil z znojem in krvavimi žulji, toda z ognjem ljubezni v srcu in v duši. Slovenski narod zapušča grobove svojih dedov in beži ves preplašen pred Titovimi oprieniki, kakor so njegovi dedje bežali pred hordami Atile in Turkov. Glavni vzrek bega Neprestano ustrahovanje na mi« tingih, na katerih so nastopali m nastopajo prazne glave ponorelih priganjačev, ki poznajo le komu« nistični materializem in krvavo revolucijo brez trohice morale in usmiljenja do lastnih bratov ali vsaj do žena in otročičev; žuganje ponoči in podnevi za vsak izraz hrepenjenja po svobodi, telesni in duševni, ki so jo komunistični na« silniki obljubljali za ča\a borbe in jo potem v krvi zatrli, ter žali« tev vere v Boga, ki so ga naši očetje molili, so glavni vzrnki, da se je slovenski kmet, slovenski rokodelec iii slovenski dninar od« ločil za beg iz rodne grude v tuje kraje, da ohrani čisto dušo in živo telo pred režimom, ki si smešno domišljuje, da je zagovornik pra* vic vseh delavcev, zlasti revivh slojev. So pa še drugi vzroki, da je naš človek bežal: odvzemanje kruha otrokom našega kmeta in grdo izkoriščanje, ki ga izvajajo komu* nistični agitatorji; ugrabitve ir. umori brez sodbe naših zavednih demokratov, tudi duhovnikov; na« črtni napadi na vernike in na Cerkev in še razna druga grozo« dejstva. Slovenski narodi si hrani čast Toda naši begunci bodo izpri« čali pred vsem svetom krivico, ki se jim godi od strani podivjanih oblastnikov. Oni pokažejo vsemu svetu pravo miroljubno dušo slo« venskega naroda, da bo slovenske« mu narodu ohranjena vsa čast, na drugi strani pa sliko trpljenja, ki so ga prestali, da bo svet videl kakšen režim vlada nad slovensko domovino. Sami Titovi ministri, kot na primer Miha Marinko, ki so glavni krivci vsega gorja, so pretečeni teden na proslavah okoli Gorice in v nedeljo 21. t. m. tudi po ra: diju Ajdovščina in Ljubljana pri« znali, da so vzroki bega, ki jih mi navajamo, resnični in da so tega krivi njihovi komunistični akti visti, ki bodo kaznovani. Prepozno! In tudi smešno, ker pes psa ne kolje! O -jOOQ»QOO~—^ —"oooobooooooo oooooooo o-joppoot! oooooooo oxxoooo oooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooo Dooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooo ste, ki bodo ostali. — Pri demon« stracijah se tržejo, kvarijo in »:ia* žejo obleke. Tudi je treba mnogo zastav. Živela torej bodoča trža« ška tekstilna industrija! Demon« stracije zahtevajo programe, proteste, letake, dolga poročila v ča« sopisih. Za vse to je potreben pa« pir, papir, papir. Živo vidim, kako fe niča vstaja ponosna tovarna papirja. Tiskarne pa bodo delale noč in dan; tinta bo tekla v poto* kih. Zmage ob demonstracijah je treba zaliti, poraze še bolj, da se spremenijo v »zmage«. Morali bomo torej iztrebiti kraško kame« nje in nasaditi razkošne vinogra« de. — Brezposelnosti ne bo, kar bodo poboji in pokolji pravočasno in redno praznili mesta v delav« nicah in uradih. — Dovolj! Vsak« do si lahko sam slika in razprede velikanski pogon in zaler, ki bo nastal v vseh gospodarskih po« dročjih. Tržačani se bodo dobe« sedno pogrezali v blag s tanju -.n po par letih bo STO iahko uradno spremenil svoje ime v IK t. j. In* dija Koromandija. Tehnična stran tega problema naj nikakor ne straši gospoda gu* vernerja. Saj so tržačani rojeni demonstranti. Ni jim treba ne ekvatorskega sonca, ne nedeljskih litrov. Dovolj je, da nekdo -- v petek ali svetek — zavpije »Živijo Markx« ali pa »Doli Markx". To je čisto vseeno; glavno je, da se s tem poslužuje ogromna svobode, ki nas bo na svobodnem ozemlju naravnost dulfila. Ob prvem klicu bodo demonstrirali beli ali črni ali pisani, ob drugem pa rdeči. Pri demonstracijah bodo pokale šipe in glave, nato bodo pogrebi s ponovnim razbijanjem šip in glav, sledile bodo protestne de« monstracije, nato zopet pogrebi, za prijetno spremembo bo vtak« njen vmes kak festival ali štrajk, in tako bo šlo dalje brez konca, enakomerno, stalno, gladko. Ko namazano! Seveda bo treba vse delo vsme« riti po gotovih, dobro premišlje« nih načrtih. Toda tu naš guverner ne bo v zadregi: Zvedencev ;n strokovnjakov za načrtno gospo* darstvo kar mrgoli v Trstu. Edina senčna stran te zadeve je to, da je potrebna policija. Toda pred vsem je policija sploh po« trebna, ker prava neodvisna drža* va, ki nekaj da nase, brez policije ne more izhajati, pa naj je še ta« ko svobodna in resnično demokra* tična. In potem ne bo treba bogve koliko policije; kajti dovolj je, da dela to, kar je dosedaj delala: da gleda. Lahko bi šla stvar eel6 brez policije, ker demonstranti svoj spored vedno absolvirajo, če je policija zraven ali ne. Toda take pobude ne morem zagovarjati. Zr'&lo bi se namreč zgoditi, da Tržačani izgubijo zanimanje za demonstracije, če več ne vidijo uniform, in nastala bi nevarnost, da ta vir tržaškega blagostanja usahne. In navsezadnje je prav v redu, da sem ter tja tudi kak po* licist počasti bolnico; kajt' pri policiji je treba istotako skrbeti za to, da se napravi prostor za brezposelne. Pridi torej kmalu, ti naš nežna« ni guverner! Vsi se bomo demon strativno zbrali, da te pozdravimo in ti izrečemo dobrodošlico. Čim boš odložil popotno obleko m se otresel popotnega prahu, boš pa že lahko pohitel v bolnico, da to« lažiš prve ranjence. S tem bo motor tržaškega go spodarskega vzpona užgan in pol* ni lonci bodo zakipeli pri ognju Za kaj ire danes (Nadaljevanje in konec) Program noue dobe Totalitarizmi so vrgli današnji svet iz tečajev, tako da se trenotno sploh ne more znajti. Totalitarizmi so pahnili svet v idejne in gospodarske razvaline. Zato je treba totalitarizme za ceno obstoja sveta brezkom* promisno ideološko in vojaško uničiti. Za današnji demokratični svet bolj kot kdaj koli velja Jeffersonova zakletev: »Prisegel sem pred božjim oltarjem večno neprijateljstvo vsaki obliki tiranije nad človeškim duhom.« Ali pa je uničenje totalitarizmov dovolj? — Nika* kor ne. To bi bila lahko usodna zmota zmagovalcev ter bi jih ta zmota v novih revolucijah in vojnah stala glavo. Popolno uničenje totalitarizmov je le negativna stran poslanstva današnje dobe. Za tem negativnim delom pride pozitivno delo in to je prav za prav pravo poslanstvo današnjega demokratičnega sveta. Izvedba pozitivnega programa, v tem se mora pokazati veličina demokracije. Svetu je treba danes dati kruha in svobode. Zato pa je potrebno dvoje : Ideološka obnova sveta. Socialna obnova sveta. 1) Ideološka obnova sveta. — Govoriti danes samo o gospodarski obnovi sveta, se pravi začeti zidati hišo pri strehi, se pravi ne razumeti vzrokov današnjega kaosa v svetu, se pravi ne razumeti smisla in poslan* stva naše dobe. Materializem in totalitariznii so napra* vili najprej revolucije v glavah in potem šele v že* lodcih. Napraviti je zato treba najprej red v glavah in dobil bo svoje tudi želodec. Ideološka obnova sveta, to je gigantsko delo. Ali bo človeštvo rabilo tudi sto let, da se bo spet trdno postavilo na pravo ideološko pot, kot je materializem rabil sto let, da je izpodjedel temelje človeštva ter svet pahnil v sedanji kaos? Imperativ časa je, da svet takoj začne svojo ideo* loško obnovo. Še več — nujno je, da vsak narod in celo vsak posameznik postane lastni kirurg ter začne brezkompromisno svojo ideološko operacijo in prerod na temelju krščanskega svetovnega nazora. Pogubonosno strankarstvo v našem narodu je bilo ravno posledica ideološke razkrojenosti, ki se je pri nas začela že v drugi polovici 19. stoletja in dosegla svojo krono z zadnjo ideološko in socialno revolucijo. Zato je za nas Slovence bolj kot za kateri koli narod izgraditev zdrave ideološke linije — vprašanje našega obstoja. 2) Socialna obnova sveta. -— Totalitarizmi ima k) zelo dobro preračunane gospodarske in socialne po* trebe širokih ljudskih množic. Zato z gospodarskimi in socialnimi gesli navadno, vsaj v začetku, pridobijo velike množice, zlasti delavcev in kmetov. Zamislimo se v položaj sestradanega delavca. Demokracija mu obljublja svobodo, totalitarizem kruh. on pa stoji med obema z zategnjenim pasom. Človek s polnim želodcem se sploh ne zaveda, da sestradani sočlovek ne živi samo iz dneva v dan, ampak takorekoč celo od ure do ure. Vsaka ura lakote je trpljenje in zahteva herojstva, da ne prodaš svoje pameti in svo* j ega prepričanja za kos kruha. Svetu je treba dati kruha. Tu bi danes tudi glede svetovne demokracije pripomnil Hamlet:»Dofcaj gnu lega je v deželi Danski«. Lačnemu človeku govoriti o svobodi je idiotizem in žalitev. Daj mu najprej kos kruha in ga nato po* zovi, da skupno s tabo pribori sebi in svetu svobodo in demokracijo. Svet vpije po novem socialnem redu. Socialne kri* vice in lakota so najboljša gojišča za bacile revolucije. To totalitarizmi prav dobro vedo. Njihov cilj je sve* tovna revolucija, zato je danes njihovo geslo : Čim slabše, tem boljše. Sestradane proletarske množice so najbolj udarna topovska hrana. Ameriški vojni minister Royall je pred kratkim po obisku v Evropi v nekem govoru poudaril: »Izbolj* sati je treba prehrano gladujočih narodov. Lačen člo= vek se poniža do tatvine, gladujoči narod pa je pru pravljen za upor in plenitev ter preide iz nemirnega stanja v vojno.« Čim hitrejša gospodarska obnova sveta in ustva* ritev novega pravičnega socialnega reda, to je danes v veliki meri preizkusni kamen za današnjo svetovno demokracijo. Ravno socialno področje in lakoto v svetu totalitaristi d^nes najbolj izrabljajo za propa* gando proti demokraciji. Demokracija se mora danes izkazati veliko ter dati narodom kruha in svobode, kot je to obljubljala med vojno. Socialno obnovo sveta je treba prav tako kot ideološko začeti pri sebi samem. Ne govori s pompom o socialni pravičnosti in gospodarski obnovi sveta, če pa pri tem sploh ne pomisliš, ali socialno plačuješ svo* jo služkinjo doma ... Zato drži aksiom: Preizkusni kamen za vrednost današnjega človeka je, koliko se zaveda smisla in po* slanstva naše dobe ter koliko pomaga pri ideološki in socialni obnovi sveta. Sestradani in preganjani vsega sveta, združite se! Totalitarizem ima danes geslo: »Čim slabše, tem boljše«, ker njegov cilj je kaos, vojna in svetovna revolucija. Totalitarizem hoče, da smo lačni, totalitarizem hoče, da smo preganjam, da bi bili tako bolj udarna njegova topovska hrana, A mi, v imenu demokracije, nočemo več koncentracijskih taborišč nacUkomun*fašizma, mi hočemo'svobodo, kruh, mir. Zato je naš odgovor tri* rogatemu fašističnemu Mefistu odgovor modernega Katona: »V ostalem pa mislim, da je treba vse diki tature razrušiti...« KULTURA Kipar Francč Gorše petdesetletnik Kdor ga pozna, bo komaj verjel. Posebno, če pomisli na njegovo značilno Živah« no hojo, na njegove vedno nemirne oči. In vendar je res minilo '50 let, odkar se je naš priznani umetnik ro* dil v Zamostecu na Dolenj* skem. Odtod ga je pot in želja po umetniškem ustvar? janju vodila v Ljubljano, nato na umetniško akade* mijo v Zagrebu, kjer je bil učenec Mestrovičev. Kma< lu se je popolnoma osamo« svojil, prikazal v javnosti s svojim značilnim slogom in tako doma kakor v tujini, kjer je razstavljal, žel ve« like uspehe. Gotovo je eden najmočnejših, če sploh ne najmočnejši sodobni slo« venski kipar. Ni se čuditi, če imajo mnogi Goršeta za Primorca. Mnogo je živel, ustvarjal in razstavljal prj nas, bodisi v Gorici, bodisi v Trstu. Saj ni skoraj umetnin ljubeče družine, ki ne bi imela kak« j snega njegovega dela. Ko i se je po dolgih letih spet vrnil v naše kraje, je znova pričel z delom. Šele po dol« gem času, se mu je posreči« lo dobiti v Trstu lastno ki« parsko delavnico in jo opre« miti. Z 'novimi silami se je vrgel na delo in mislimo, da ne bo hud, če izdamo, da se trenutno ukvarja z reliefi iz slovanske zgodo« vine. Kipar France Gorše je eden najznačilnejših obra« zov v slovenskih umetni« ških krogih. Večnomlado« sten, človek in umetnik, ki ga je življenje marsikdaj razočaralo, toda nikdar upognilo. Gorše je mož mirne besede, a kremenite« ga značaja. Človek, ki pri« de v dotiko z njim, začuti ne samo veliko umetniško moč, ampak tudi veliko sr« čno dobroto, ki združena s pravim krščanskim vese« lim pogledom na svet in vse, kar ga giblje, sije iz njega. Vsi, tako prijatelji, kakor tudi občudovalci njegovih umetnin, mu želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu kakor tudi v njegovem zasebnem življenju. Še na mnoga leta! Vesti s Tržaškega Df. Franjo Tončič pri ponouijiitra izpitu Znani tržaški odvetnik dr. Franjo Tončič se je oglasil kot prvi kandidat pri ponavljalnem izpitu, katerega smo razpisali za tržaško meščanstvo v eni izmed naših prejšnjih šte« vilk. Napisal je precej dolgo pismeno nalogo pod našlo« vom »Strnimo vrste«, kate« ro je objavil v »Primorskem dnevniku«. Razen pesniškega uvoda ni v tej nalogi prav ničesar, s čemer bi nas ganil. Ver« jetno razdvojen sam s se« boj, enostavno ponavlja one iste argumente, katere je izrekel sam sebi že v tistem maju 1945., ko je v nekaj dneh (sicer s precej« šnjim naporom in vrato« lomnimi vajami) uspešno prestavil jadro po novem vetru, ki je tiste dni go« spodovalno pihal po trža« ških ulicah. Tovariš dr. Franjo Ton« čič je star Tržačan in kot tak je tu dobro udomačen ter ve, kaj je burja, ki pride s Krasa... Če ti piha v hrbet, tečeš brez napora in prideš lahko zelo daleč; če greš pa proti njej, je nevar« nost, da te vrže na tla! Za« to. je iz nacionalista postal sopotnik. Ta sopotnik se sedaj ponavlja in s tem do« kazuje, da sev dobrih dveh letih ni prav ničesar naučil. šolska naloga je polna očitkov na to, kar bi bilo, ako Titov režim ne bi zrna« gal. To mora tovariš dr. Tončič že dobro vedeti, saj se je vse do maja 1945 kre« tal v nasprotnih krogih. Vendar, tovariš dr. Tončič, to se ni zgodilo in težko je govoriti, kakšne bi bile ti« ste stvari, ki jih ni. Politika sedanjega jugoslovanskega režima pa je stvarnost in raje bi slišali Vaše misije« nje o tej stvarnosti. N. pr.: ako bi izrekli in dokazo« vali trditve, da je v Jugosla« viji blagostanje, da je tam« kajšnji režim res demokra« tičen, da živi narod, ki je žrtvoval preko milijon žr« tev za dosego svobode, v resnični svobodi in zado« voljstvu, da so ugrabitve samo fašistična izmišljotin na, da je režimska jugoslo« vanska politika po svojem taktu in smernicah najbolj« še, s čemer smo lahko ko« ristili našim sedanjim in bodočim narodnim intere« som itd. To so naloge vred« ne obravnavanja. Potem bi vsaj mislili, da ste morda vsaj osebno prepričani o neizpodbitni pravilnosti in nujnosti Vašega politične« ga ravnanja v zadnjih dveh letih. Tako nas pa Vaša izpitna naloga »Strnimo vrste«, zgrajena na istih argumentih, katerim je naš narod že enkrat nasedel, prav nič pe prepričuje. Vaš sestavek je bolj po« doben nekemu naročenemu »Veruj v Tita svemogočt nega, osvoboditelja Jugo« slavije in Primorske, in si« na njegovega edinega, Ed* varda Kardelja,...« itd. Saj se iz otroških let goto« vo še spominjate molitve Vera? Z njo se samo ved« no ponovno dokazuje vda« nost in ponižnost. S tega stališča Vaša šolska naloga res zadovoljuje, toda ne; nas in tudi ne primorske javnosti, ki od človeka Va« ših let in Vaših ambicij pač lahko kaj drugega pričaku« je. Da ne bo tudi Vam po< stalo tako težko teči z bur« jo, kot je postalo dr. Fur« lanu? Marljivost, pridnost in strah pred učiteljem še ni dovolj za uspeh pri izpitu. Zato, tovariš dr. Tončič: pismeno nezadostno! Neredi v ladjedelnicah! V zvezi s politično napetostjo preteklega tedna je prišlo do nere« dov tudi v ladjedelnicah S1’. Mars ka, pri katerih so hoteli člani Enotnih sindikatov prisiliti vse delavstvo, da zapusti delo v znak žalovanja in protesta zaradi umo= ra 12 letne Emilije Vrabec. Drugi delavci so pa videli v tem poskus komunistične stranke omogočiti politične manifestacije ob ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozem* lja. Dejanski napadi na nekomu* nistične delavce so povzročili oster protest Delavske zbornice, ki združuje nekomunistično !tali> jansko delavstvo. Zaradi izgredov je vodstvo ladjedelnic sklenilo za» časno prekiniti obratovanje. Nato je skupina delavcev, ki Pripadajo Enotnim sindikatom, z nasiljem vdrla v ladjedelnice. Delavci, ki so člani Delavske zbornice, niso prišli v ladjedelnice v skladu s sklepom Delavske zbornice, ki ie sklenila priporočiti svojim članom vzdržanje od dela, dokler ne bo v ladjedelnicah vzpostavljen red. Mestni odbor Enotnih sindikatov pa je sklenil takoj vložiti pritožbo pri Uradu dela, da bi ugotovili o ds govornost ZVU za to, da je dovo* lila izprtje delavstva. Enotni sins dikati so prevzeli pred javnoscio polno odgovornost za stavko. Jas sno pa je, da je bil surovi umor nedolžnega otroka stalnim kalil* cem miru na tržaškem ozem* lju samo dobrodošla prilika za njihove razdiralne akcije. Čas bi že bil, da bi delavci spoznali, da je treba prenehati z izkoriščanjem delavskega sindikalnega gibaija za politično gonjo komunistične stranke, saj končno ta ne prinaša delavstvu nič drugega kot samo gmotno in materialno škodo. Na sestanku, katerega so se udeležili predstavniki Enotnih sindikatov, Delavske zbornice in ZVU ter predstavnik ladjedelnic Cosulich, je slednji zahteval zaključek stav* ke in sodni postopek proti 6 ods govornim predstavnikom Enotnih sindikatov radi nezakonite prekis nitve dela. Enotni sindikati pa so proglasili celodnevno stavko v ladjedelnicah Sv. Marka. Glavni svet sindikatov, ki so združeni v Delavski zbornici, je izdal daljše poročilo, v katerem je javil, da je nasproten splošni delavski stivki v ladjedelnicah. Na dan stavke je vodstvo ladjedelnice na zagotoviš lo civilnega častnika polkovnika j Carnesa odprlo ladjedelnice, pr: j čemer je prišlo na delo okoli 300 | delavcev, članov Delavske zborni; I ce. V bližnjih ulicah so namreč člani Enotnih sindikatov ustave ljali in s silo odvračali delavce od dela. Poročajo tudi, da so člani Enotnih sindikatov obiskovali de* lavce na domu in jim grozili za primer, če bi se hoteli odzvati po* zivu za nastop dela. Naslednje dni je število delavoljnih delavcev počasi, toda stalno naraščalo, tako da so predstavniki Enotnih sindi* katov sklenili prositi za ponovno preučitev položaja, toda uprava podjetja je to odklonila z uteme« ljitvijo, da ne more preklicati od* loka ZVU, ki zahteva nadaljevan nje preiskave o odgovornosti še; stih članov tovarniškega odbora in drugih osumljencev radi nasilja v preteklih dneh. Enotni sindikati so naredili poskus, da bi spor iz* gladili s pogajanji med obema sindikalnima organizacijama, toda do sporazuma na sestanku v Mi* ljah ni prišlo zaradi nepopustljiv vosti Enotnih sindikatov, ki so skušali dobiti od Delavske zbor* nice samo izbris odgovornosti ra vseh prestopkih. Spopad na morju Pretekli teden v jutranjih urah je patrolni čoln policije Julijske krajine opazil pri rtiču »Punta Sottile« v vodah Svobodnega trs žaškega ozemlja tri ribiške ladji* ce, ki jih je ustavila neka ladja, ki je bila najbrže jugoslovanski patrolni čoln. Jugoslovanski pas trolni čoln je izstrelil nekaj stre* lov v zrak. Patrolni čoln policije JK je odplul na lice mesta, da res ši ribiške ladje, nakar sc je jugo* slovanski čoln spustil v beg v ju* goslovanske obalne vode. Izgubljeni člani policije Pri službeni obhodnici na cesti Orlek — Fernetie je izginilo pet članov policije, ki so bili v jeepn, ki je imel nalogo namestiti radij* sko napravo na tem podrocjui Domnevajo, da so v temi zašli in so jih prijele jugoslovanske čete. Obsojeni urednik Kazensko sodišče je obsodilo urednika komunističnega lista >11 Lavoratore« Leopolda Gasperinija na 30.000 lir globe zaradi obreko* vanja. Urednika sta tožila agenia civilne policije Pizzini in Marches se zaradi napada v listu, ki je klc* vetal oba policista, češ da sta po« sebno surovo nastopala proti de* monstrantom meseca julija. Oba policista pa sta dokazala, da sta bila tistega dne izven Trsta. Vpisovanje v šole Višje šolsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da bo vpisovanje za srednje šole, nadaljevalne š( 'e in tečaje s slovenskim učnim _jc* zikom od 22. sept. do 4. okto >ra med uradnimi urami, ki jih bodo določili ravnatelji posameznih šol. Za vpis je treba predložiti vse predpisane listine. Prva šolska maša bo 15. oktobra ob 9. uri, redni pouk pa 16. oktobra. Vse podrobnejše podatke lahko dobijo vsi pri vodstvih šol. Zajetje ameriških vojakov Pet ameriških vojakov se je pri obmejnem obhodu približalo meji Svobodnega tržaškega ozemlja in Jugoslavije, kjer so opazili skupiš no jugoslovanskih vojakov. Ti so jih z naperjenimi puškami in strojnicami prisili prekoračiti mes je. Dvema, ki sta nekoliko zas ostala, se je posrečilo pobegniti, medtem ko so ostale tri pozneje videli pod oboroženim sprems stvom v bližini Gorjanskega. O zajetju so takoj obvestili poveljs stvo ameriških čet, ki je pri jugos slovanskem predstavništvu zahtes valo takojšnjo izpustitev treh vo* jakov — enega častnika in dveh kaplarjev. Poročnik je pred letom padel v zasedo na cesti Gorica — Trst, pri kateri je bil njegov spremljevalec ubit, sam z nekim drugim vojakom pa ranjen. Opozorilo Številni avtomobili, ki ne spada* jo več na ozemlje Trsta, nosijo še vedno tablico z znakom TS. Za* radi tega morajo lastniki avtomo* bilov Svobodnega tržaškega Os zemlja nabaviti nove spoznavalne značke pri Avtomobilskem klubu na Trgu Unita št. 1. Te značke so del dovoljenja za vožnjo in jih morajo imeti vsi avtomobili s Svos bodnega tržaškega ozemlja. Vesti z Goriškega Goriški prefekt Za goriškega prefekta je notranje ministrstvo imeno« valo dosedanjega načelnika v Uradu za begunce iz Ju« lijske krajine dr. M. Mica« li«ja. Ker je pa dr. Micali, o katerem gre glas, da zelo dobro pozna našo deželo, trenutno bolan, je dospel v Gorico kot poslovodeči pre« fekt dr. I. Palmara, katerega spoštljivo pozdravljamo. V slovo Z imenovanjem goriške« ga prefekta je bil razrešen svojih poslov conski pred« sednik dr. Gv. Hugues, ka« teremu se zahvaljujemo za dobrohotno naklonjenost, ki jo je izkazal vsemu pre« bivalstvu in tudi nam Slo« vencem v času svojega več kot dveletnega urado« vanja na goriški prefekturi. Njegovo pošteno demokra« tično mišljenje je bilo vsem v bodrilo. Neprijetna zadrega V zadnji številki smo poročali, da je sv. stolica imenovala msgr. dr. Fr. Močnika in prelata dr. Miho Toroža za apostolska admis nistratorja v onih predelih Pri* morske, ki so bili priključeni Jugoslaviji, prvega za ozemlje, ki je pripadalo goriški in tržaški ško* fiji, drugega za poreško*puljsko škofijo. V noči na soboto 20. t. m., okrog 11 zvečer, ko se je naš list še tiskal, je navalila pobalinska tolpa na župnišče v Solkanu, kjer dr. Močnik kot solkanski nad* župnik stanuje, in gospoda led psovanjem prisilila, — pripravljal se je k počitku — da ji je neza^ dostno oblečen sledil na novo dr* žavno mejo. Ham so ga ugrabitelji kot vsiljivca in fašista oddali ita* lijanski policiji, ki ga je spremila na goriško kvesturo. To so suha dejstva. Nečuveno nasilje je obsodila vsa poštena javnost, ki spoštuje dr. Močnika kot enega najodUč* nejših duhovnikov na Primorskem. Tudi v Solkanu samem je nezasli* šano dejanje vzbudilo odpor. »Pri* morski dnevnik« od 24. t. m. je v ostrih besedah dejanje ožigosal. Pravi, da so ga zagrešili na lastno pest neodgovorni in brezvestni ljudje«. »Nekaj malopridnežev«, nadaljuje list, »ki so jim oblasti že na sledi, se je ponoči priklas tilo v župnišče in se "zaradi oseb* nega sovraštva zneslo nad g. žups nikom ter ga prisililo, da je za* pustil Solkan in odšel na italija.i* sko stran,« Z dopadenjem beležimo, da e?cijaru, v tistem delu, ki pripada Juyo»l:» viji, so prijeli in od? • Hi v zapore pa g. Jožefa Maraža. Začasna ureditev občin Občini Zagraj je dodeljen del ozemlja bivših občin Miren in Opatjeselo, in sicer soseske Rupa, Peč, Rubije, Ga-brije, Sv. Mihael, Sovodnje in Devetaki, občini Koprivi skoro celotna občina Števerjan in kr-minski občini del občine Dobrovo. Ta ureditev je za= časna. Vpisovanje v srednje šole »Vpisovanje na slov. višji klas. gimnaziji ln liceju ter višjem ači-ljišču bo od 25. septembra do 11. oktobra vsak dan oi 10. do 12- nre v tajništvu obeh šol, via Croce št. 3“» Slovensko Alojzijevišče v Gorici Vodstvo Alojzijevišča obvešča starše, da bo zavod tudi v novem šolskem letu odprt za gojence, ki žele obiskovati 5. razred ljudske šole ter srednje šole. Starši, ki želijo poslati svoje sinove v Alojzijevišče, naj čimprej pošljejo kratko prošnjo za sprejem na vodstvo zavoda, ulica Don Bosco 3, ali pa naj se kar osebno zglase v zavodu v dopoldanskih urah. Namen zavoda je dajati dijakom dobro krščansko vzgojo, podpirati jih v študiju, in to ob kar moč nizki vzdrževalnini. Letošnji dobri šolski in vzgojni uspehi pričajo, da zavod popolnoma dosega svoj namen. Zato mu starši lahko z zaupanjem izroče v varstvo svoje sinove. Vzdrževalnina vkljub draginji ni visoka. Da bo pa zavod moge; kriti stroške, ki vzdrževalnino presegaj«, zato naproša vodstvo dobra srca, da bi k vzdrževanju zavoda prispevala s prostovoljnimi darovi, bodisi v blagu, bodisi v denarju. Vodstvo in gojenci se bodo svojih dobrotnikov hvaležno spominjali v vsakdanjih molitvah. Za dobrotnike zavoda, tako za žive, kakor za pokojne, se daruje vsako leto tudi sveta maša. Ob tej priliki obveščamo starše, da v zavodu deluje tudi slovenski otroški vrtec. Starši naj se radi poslužujejo te lepe priložnosti in naj pošiljajo svoje otroke v vrtec, kjer se pod skrbnim vodstvom veščih učiteljic igraje nauče mnogo lepega in koristnega. Vse to jim bo pozneje zelo pomagalo za dobro napredovanje v ljudski šoli. Dodstuo slouenskega fllojzijeuišča u Gorici, ulica Don Bosco Onim, ki se žele izseliti v S. Domingo V dopolnilo poziva, ki smo ga priobčili v „Demokraciji“ od 5. t. m. sporočamo vsem, ki se zanimajo za izselitev v S. Domingo, naj se javijo na naslov: Srbski socialni odbor, Rim, Corso Trieste, 10/V. Vse prijave, ki so bile poslane na naše uredništvo ali so bile preko nas namenjene na gg. A. Pribičeviča in Dj. Mitroviča v Rimu, so bile oddane zgoraj imenovanemu Socialnemu odboru. V prijavi naj se navede: 1. ime in priimek, 2. kraj rojstva, 3. rojstne podatke, 4. veroizpoved, 5. starost, 6. poklic. Ilnilfahnibfl za dobro rentabilno UiUaflUniMli manufakturno trgovino v Trstu s kapitalom 3,000.000, — sodelovanje, ali brez - iščem. Takojšnje ponudbe na upravo Demokracije “ pod „ Bodočnost . Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ Prijateljica „Demokracije“ iz cone B 1000 lir, po Š. izza železne zavese 1000 lir, po K. 150 lir. Vsem iskrena hvala! ŠIRITE »DEMOKRACIJO« Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tiska tiskarna Budin v Gorici-