Jugoslovanski škofje so bili pretekli teden zbrani v Zagrebu, da se posvetujejo o važmh stvareh, ki se tičejo vere in cerkve. Spričo dejstva, da vedno bolj propada družinsko življenje, so škofje sestavili posebno poslanico, ki bo vernikom prebrana v cerkvah. V razpravi eo tudi bila prosvetna vprašanja, osobito šolske zadeve, pa tudi vsa druga vprašanja, ki zanimajo katoKško cerkev in ki so v njih škofje storili primeme sklepe. Skofovske konference so bile napolnjene s plodovitim delom. Počenjanje čeških svobodomislecev. Ravnanje laži-svobodomislecev poznamo iz opazovanja slovenskega dela te mednarodne organizacije, ki mu komandira framaeonska loža. Slovensko svobodomiselstvo je zrastlo večinoma na stebhi č*»5Xtp-.-o . poj so glavni propagatorji liberalistične in naprednjaške misli med Slovenci u^i ^~^ci Masaryka in niemu sličnih čeških duhov. Da ni mogel slovenski liberalizem razviti Bvojega programa do Z3,dnjih posledic, je preprečilo naše ljudstvo, ki je pravočasno spregledalo njegove nakane ter onemcgočilo njih izvršitev. CešM svobodomisleci pa so porabili, boljše izrabili ustanovitev lastne češkoslovaške države v izvajanje svojega programa. Kaj je to pomenjalo za krščansko družino, šolo in vzgojo mladine, je nedavno odkrito in odločno povedal najpristojnejši činitelj, praški nadškof kardinal dr. Kašpar. V svojem govoru ob posvetitvi nove eeške dekliške gimnazije v Pragi, ki jo vodijo uršulinke, je rekel med drugim: »Po prevratu, ko se je pri nas vse odvrnilo od Boga, se je na ukaz n?1ire družbe začelo z razkristjanjevanjein in laiziranjem tako pri zakonu in dražini, kot pri mladini in šoli. Odpravili so tudi cerkveni pokop in ga spremenili v sežiganje. Tedaj je prenehal tudi »Veni, Sancte Spiritus« (Pridi, Sveti Duh), preneha! »Te Deiun«. Otrok niso več vodili v cerkve, iz šol so odstranili križe, pouk verouka je bil otežkočen. Šol niso več blagoslavljali, toda zato so se napolnjevale kaznilnice z mladostnimi zločinci. Gorje, če se ljudstvo ne povrne k Bogu ...« Strašne številke. Cim bolj očiščujejo Spanski nacionalisti svojo domovino republikansko-komunistične divjaške strahoviade, tem več dokazov prihaja na dan o strahovitih zločinih anarhistično-komuni- stične druhali. Ob koncu leta 1938 je vatikanski list »Osservatore Romano« objavil stvarne podatke o zlodejstvih komunističnih barbarov v nekaterih španskih pokrajinah. V pokrajim Santander je bilo umorjenih 156 duhovnikov, v pokrajini Oviedo 119. V teh dveh pokrajinah je bilo uničenib. več ko 200 cerkva, v pokrajini Huesca pa 400. V škofiii' Saragosa so boljševiki zavzeli samo 176 župnij; v teh so porušili ali storili nerabne vse cerkve, umorili so 76 duhovnikov, o 40 pa se ne ve, kje so. V vseh tistih krajih Katalonije in pokrajine Castellan, ki so jih zdaj osvojili nacionalisti, ni bila niti ena cerkev nedotaknjena; vse so komunisti pred odhodom ali z dinamitom porušili ali drugače oskrunili. V Španiji je 37 škofij, ki so bile pod oblastjo boljševikov, deloma so še zdaj. Tu je bilo cerkva, kapel in samostanov skupno 26.000. Od teh jih je več ko 17.000 porušenih ali zažganih, torej več ko 70%. Na otoku Minorki, ki ima 40.000 prebivalcev, je bilo ubitih 38% vseh duhovni- kov in redovnikov. V mestu Tarragonl, ki so jo nedavno oevojili nacionalisti, so ob začetku vojne komunisti jEaprli 13.000 oseb, od teh so 350 že v uekaj dneh postrdili, y naslednjih. mesecih pa še več. Vsega skupaj je bilo v Tarragoni pomorjenlb. nad 1500 ljudi. Divjanje komunistične druhaK v Spaniji spominja na grozovita zlodejstva Timttrjevib. Mongolov v 14. stoletju. ¦ Komunist kot domoljub. V južni Franciji izhaia revija (list), ki jo izdaja francoeki pisatelj Jean Gkmo, kateri je eden izmed vrkovnih voditeljev komunistične stranke. V svojem listu objavlja Jean Giono ta-le razgovor med seboj in neko ženo. On: >Edina zmaga je življenje.« Ona: »Kaj pa takrat, če nas Nemčija napade? Kaj naj takrat starimo?« On: »Odpovedati moramo službo vojni. Ako nas Nemčija napade, kaj bi se nam moglo hujšega zgoditi, kakor da bi morali postati Nemci? Kar se mene tiče, sem rajši živ Nemec, kot pa mrtev Francoz, Mussolini je sicer rekel, da je boljže en dan preživeti kot lev, kakor sto let kot ovca. Jaz pa rfečom, da rajši živim sto let kot ovca, kakor en dan kot lev.« Takšen je komunističen patriotizem. Ni čuda, da je Francija zadnji čas v mednarodnem življenju tako oslabela, če pa je v njej imel marksistični socializem in komunizem tako važno besedo!