*!!« J?Spchlri „jw-tlanicah" ae placuje za navadno tristop- oo vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat Zaveie firke po prostoru. SOČA Posamezne stevilke se dobivajo po 10 soldovv Gorici v tobakarnici v go-spOBki ulici biizo „treb kron", in na starem trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno pofiiljajo urcdniStvu „So6e" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, naroSnina pa opi*avni§tvu„So8e" na Korenji v Sticsa-vi hi&i It. 10 II, nadstr. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Dclalcem in drugim nepremoinim se narocnina zaiza, ako ig oglaso pri urcduistvu. Primorski Slovenci, vstanimo! ii. I Nikdor ne more zahtevati, da bi se pokrajinsk list ukvarjal z vi§o in visoko politiko; opraviti una dovolj z lokalnimi razinerami in potrebami. AH vea-Bih kopicljo se pra§anja in navskrizja tudi v omejenih ozomljih, da doticni vodniki ne vetev nad menoj: ni mogel me trpeti. Vse, kar sem govoril, storil in celo mislil, ni bilo mu po v§eSi. In \endar nisem se bil pribera-iil v 3. razred ko kak mavhar; ampak prinesel sem poSteno odlifino spri^evalo, na kojem je stalo Crno na belem, da kaj znam, in da sem krLcen. Da sem le zinil, in predno sem se izpregovoril, vedelje u^epro-rok-vodja, da ne povem nifi kaj prida. Tedaj se mu je liki papa Jupiterju zazibal Crni §opek vrhu na^r-bancenega 6ela, in to je bilo njegov: dixi! Mocuika (Mofinikovih knjig, ne moCnika) ni menda nikdor tako pridno Studiral ko jaz; a vsemu vkljub in celo temu, da sem bil v ostalih predmetih odlifinjak, bil Sem g. dohtarju vendav le osoba uevSeCna, To bi bilo zadnjifi omenili, pod naslovom: MDediCi Turfiije". Ta izvedenec gled6 na vzhodno praSanje podaja Italija-nom uaeno di'lo z namenom, kakor da bi hotel samo poduficvati o Turkih in njih Bositdik: Grkih, Bolgaiih, Srbih in Cmogorcili in slednjic' o Avstro-Ogerski v Bosni. Na videz je ta knjigataka, kakorSne so po-ticne knjige v obfo bwz druzega namena. Ali Bru-n'.alti nima zastonj bistrega razuma, in kar je njemu edina nainera, zvito prckriva, vendar pa tako, da je italijaiiskim politikom do Cistega umeven in jasen. Vsa pojasnila o narodih balkanskega polotoka so njemu srodstvo za namen: iijcgova knjiga namerava pot kazati laSki zunanji politikl glede na Cas, kedaj je najprimeniiSo vzeti Avstiiji Tridentsko ali jujino Ti-rolsko in pa nafio Priniorsko z dotiinimi lukami na jadranskem morji. 0 toj laSki uameri Brunialti prav odkiitosrCno pripovuduju. Skoda se mu zdi, da Tndeutinskega niso bili vzeli Italijani fa 1. »8U«, Po njegovih inislih bi bilo hope, da bi se lull okroliii laSki mojiiiki U istii0a leta tudi na IVnnorskem. On suga h\ dalje v preteklost in mi ili, da ..vstrija bi bila lahko zabra-nila vojsko 1. 1800. mo t Priiako ,in Italijo. Upa pa, da, kar se ni bilo doseglo takrat, se xgodi miruo brez prelivanja krvi v priliodnjosti. Zato se lepa prilika ponuja, in vzhodnje pra-Sanjc jo to pot pokazaio za tako upaiijc. Balkanski narodi imeli so se osvojiti na svojo roko, pravi tudi Brunialti, kakor je, n. pr. Sehuse!'"i 2c zdavna doka-zoval. Ali balkanski narodi niso toga popolnem do-scgli; Avstrija se je vteknila vines s poscdanjem Bo-sne in Ilercugoviiie. Brunialti se ob tiy piiliki spo-miuja Bismarckove misli, da avstrijsko srediSCe je na-ravno proti vzhodu, kakor vemo, vsaj za nckaj fiasa v BudapeStu. Avstrijsko ime ze ka2e na Ost ali vzhod, Bismarck in Italija imata skupne interese na zahodu; hodila sta skupai I860, leta, pa hodila bosta Se, ako ne bo zahteval Bismarck vec, nego je v in-tcresu italijanskeni. Tukaj ima la§ki profesor v mis-lih Trst in sploh na§e ozemlje, „so weit die deutsche Zunge klingt", kakor zna B. dobio posnemati ueniSke grablje. LaSkeniu pisatelju je samo ob sebi umevno, da Avstrija bo morala izgubiti sedauje nemSkc po-krajine, kakor pride tas, v katerem bo zadovoljila Italijane. V tern zmislu ugaja Brunialtiju sedanja avstrij-ska politika, ki je segla po Bosni, in ki se mora raz-tezati Se dalje. Zato da je Bismarck tudi svoje na-Crte §e bolj utrdil in se veseli, da ga Avstrija poslusa. Ko pa pridere Avstrija do Soluna (Salonichi), Joba razka&lo. A kaj si je mogel pohleven Sloven-6ek pomoci ? Rami stisniti, pa je. Prav kri2 pa je bil §e le z nalogami. Vsaka naloga je bila za-me nad-loga se skodozeljnimi in nagajivimi rudeCimi krizi. Cim bolj sera se jih ogibal in bal, kakor on, ki v Chamissonovej pesmi kito premetava, sufie se in vrti; tern vefc jih je bilo zagledati v knjizici. Pa saj da bi bil g. vodja spodej prekrizaval predmetne pogreske; tega ne, mariveC njemu se je vzvidalo nahajati to in to Crko prenizko, ono previsoko, to §tevilko uerazlofc-no, Crniio prebledo ltd., kar je teh malenkostij vefi. S kratka, vil me je kakor Jsegrimm-volk jagnje v basni. Tudi bi si ne bil dal nic" dopovedati; ker kedo bi se bil predrznil kaj tacega proti njemu ? Grotbvi in baroni so se tresli pred njim, ne pa jaz. Cnj, in so« dil bos' sam. Necega popoludne, ko je ucil, bila sta ufienca: nek baronclc" in nek nagajiv kraSevicek za peCjo, in tarn sta mlada delinkventa ne vem kaj po-Cinjala. G. vodja, ugledavsi ju, ha odru grozno zaro-pota, izzove ju, pa stante pede spoka baronfiiCa za zmerom iz Sole, kraSevcu proti temu ostro zapreti, da se bosta uze §e menila. Ne mine veliko minut, kar prisopiha papa baron, ter pra§a brez oviukov, po katerem pravu, da mu je sina izpodil ? „Po onem, ki je meni prev i* odgovori dohtar inrzio — „in za katero se je le meii zago.vrjati, ne vam, g. baron! — „Dob:o, vrlo dobro! S> _.o, da se bodeva §e drugod yide^n, bin, hml.,..* zagrozi s© plemenitnik, — „Tudi potem dose^e svoj namen v vzhodu; s Solunom so odpre nova luka in nnova Adrija** za Avstrijo. Ali zdaj postane Brunialti b svojo perspektivo niehkega Hmi: avRtrijski dvoglavnati orel pruvefi bi so uiufill z inzprostiranjem svojih perutnic od Koustanca (pri bodctiskem jezeru) do Soluna. Tedaj pa ga hoceta resiti Bismarck ali njegov naslednik in pa preuBini-Ijena Italija. Ponudila se bosta ubogemn mufieniku, da si perutnice stisne; Nemfiija mu odvzame provc-liko zalego v sedanjih avstrijskih nem^kih de^elah, Italija pa si olajsa vest, da po siunarjiansko spravi v bvojo varstvo ncreSeno de2elo naSe Primorsko in ju^no Tirolske. Tak6 pride odrofienjo brez preUvanja krvi,; saj se bo samo ob sebi umelo, da ubogi avstrijslU orel ne bo mogel vscga varovati. Zato pa jo trebu cakati Se nekoliko: bo U vse lepo dozoralo o pro* vein ('it«ii, in Brunialti m cold boji, da bi se prilika ponudila prej, nego bi bilo v lagkem interesu, in bl se obe soseduji velevlasti dovolj ntrdili na svoj ill mu-jah. Mi bi v zmislu, v katerem tukaj surkazum nu-daljujemo, skoro ob^alovali, da se piijazni soisednji obornziijcti, ko bo tako* samo ustnega in mimega do-go\ora treba za odvzetje prcte^kega avstrijskega bre-mena. To je bistvo jasne namcre Btunialtovega politi-kovanja. Vse drugo za nas ni imenitno in je tudi njemu samo srodstvo. Pi sate Ij se naslanja na mieela, katera danaSnjo Evropo prevstvarjajo. Vse Italijano •M\ tudi on po narodnostuem nacelu zdru^iti, ako ravno sam trdi na cnem niestu, da vcasih so razlifne narodnosti raztrcseno in potisnene v razlifine in od» daljcue koto tak6, da bi kaos nastal ali babilonska zme§njava, ko bi hoteli zarad vsake pe§6ice doti^ne narodnosti po istem naCelu izvrSevati narodnostno politiko. S povrsinim pogledom mislili bi, da se Brunialti norcuje ali pa da sanja; ali v njegovih razpravah in tiditvah je mnogo skrite in odkrite realne politike. Realna politika, katero on naznanuje ni nova in daja gotovo naSim politikom snovi 2e dalj fiasa y premi-Sljevatije. Ali ravno zato, ker je obsezna in zares velikanska, pozabljajo jo tudi prebrisanidiplomati v po-sameznih slucSajih; Andrassyje politiko/al „od siu6aja do slufiaja"; Bismark in t njim Italija imata jasno politiko, katcri podrcdujeta tudi poedine sluaa;e. Hay-merle, na§ zunanji minister, se je ravno te dui izra-zil proti turgkemu diplomatu, da Avstrija ne bo se-zala dalje na Balkanu. Brunialti pa v svojem zmislu prav pravi, da Avstrijo bo druga zunanja sila potis-kala dalje proti vzhodu (oziroma jugovzhodu), ako pied ministrom, g. baron, ako vam jev§e6, in ker ne utegnem se dalje pogovarjati, povem vam tukaj v je-dru, da va§ sin ne pride nikdar v to Solo vefi. Vam je to zadosta?"... Godrnjaje jo potegne baron; a da si je poskusil vse po civilnih (bil je veiik bogataS) in po vojaSkih prijateljih (bil je polkovnik), opravil ni nic\ Ali ste videli ? Ali se vam ne zdi, da je imel dohtar ono v zepu, vsled Cesar sine clovek delati: alto e basso?... ,,,,,. , Med tem sem pa pridno duhtal, kako in naka-teri nafiin sem se bil dohtarju tako nevsmiljeno za-meril; kajti moji odgovori in spisi niso mogli biti tako grozno nerodni. Nemara pa je bil dohtar freno-log, ter je inorda po kakej ko§cici na obrazu slutil, da je uze nevarno seme prihodnjega Slovana v meni. Take Ijudi je pa treba u2e zgoda, dokler je §e cas, mandrati in ovirati. Frenologje namrefi ucenjak, ki, da ti glavo le o&lata ali ogleda, u2e ve, kam pes ta-co moli, in kakoSne piScalka se najrajSe oglaSajo v tvojem duhu. Na primer, v nekem amerikanskem me-stu je govoril pred bbilno gospodo nek ufienjak o fre-nologiji ter koneCno pristavil rekofi, da cegaver glavo le malo otiplje, tega i nagibe i zmosmosti pove. Mocan gospodie pristopi. Frenolog se ga loti, a uze po prvih potipih se zacudi: »Aj, aj I Nesreani ste, dragi moj! Da imate le prilo^nost, lahko ste raz-bojnik, strasten prepirljivec, hud pretepae; za vsako re$ bi rpko..,.* A |e s© m kpne.a to prorokovanje, y bodo obttfavali avstrijski diploraati. Jasno je, da Nemcija se obnasa po raznih potib, kakor da bi bila Avstrija njcna podloznica. Bismarckova* politika se kaze vselej* prijazna, kedar deluje Avstrija v soglasji z njegovimi obsezmSimi namerami, in videti je, kakor da bi Bruuialti do arkice prav popisaval politiko nein-Sko proti naSenro cesarstvn. Avstrijski Prusjani so najdrznisi krifiaei, kadar jim nasa vlada ne ugaja, zato kcr so prepricani, da imajo svojo zaslombo v Nemaiji, svojega pokrovitelja v Bismarcku. Ko so on-dan Magjan zaprli nemSko gledi§ae v Pe§tu, tugovali in kriaali so tolikocasa nad magjarskim ukazom, da je koneono Bismarck cesarja Viljeraa potisnil na po zoriSae, in Magjari so osramotjeni zopet podelili do-voyenje m nemSko kazali§«e. Pa tudi drugi nemSki roinistri se ie drznejo Avstrijo napadatt do najviSih glav, eelo" do cesarja samega. Najbojj pa delujejo nemlka glasila za nemlko politiko v Avstriji. Kar Bistnarckovim glasilora ni naravnost dovoljeno v Avstriji saini, pa toliko drzuise kriae in razsajajo zunaj v Nomoiji. Ni davno 2o so atrahovali naSega zuna-njega ministra, da neki Taaffeju na znotraj ne zave-zuje rok, kakor se spodobi za Nemaijo. Eklatantuo se vidi, da Bismarckova politika naso prijateljstvo v-porablja za svoje lastne naklepe, ko kupaijske pogod-be ni hotel §e skleniti z Avstrijo, kakor je obefiaval Andrassy-jn, Bismarck caka, kakor zdaj ves politicen svet sodi, dokler nas tudi v gospodarskem oziru ne spravi v popolno zavisnost od NemCije. V Avstriji ustavoverska strauka prusko politiko dobro pozna, in se je zdaj ta stranka, ko ji slepiven obraz ni veL pomagal, naravnost spremenila v n a c i-jonalno ncmSko stranko. Ta najnevarnisa stranka ima celo* pripoznane Prusjake a la Schdnerer v svoji sredi, samo da so drugi bolj tihotapski in na videz niirniSi. Za prusko-nem§ke namene vzgojuje ta stranka tudi ntiuSko niladino na nasih visokih Solah.Tamladina v zaprtih prostorih in privatno deluje za Nemaijo e-nako laiki mladini, ki se na tibem navdusuje za Ita-Ijjo. AH vsled tradicij in posebne nemSke zavesti je neraSka mladina §e drznisa v svojili podetjih in izja-vah, zlasti kjr ima v Avstriji zldovske pajdaSe na svoji strani za pomaguce. Vse te prikazn' ne dajajo samo sklepati, nmpak silijo do prepriaanja, da pruska Nemfiija dela propa-gando za razsirjenje NemSije aez meje avstrijske. Pri-jaznost sedanja je samo zaCasua, in diploraaticiie zvi-jafie tako prijateljstvo kar popihnejo, kadar razmere in pogoji dozore za izvrSbo davno osnovanih naCrtov. Pripovedovali so ie davno, da Bismarck hoCe Nemaijo raztegniti do Adrije. Mogofie je ladi, da hoCe iiemSka politika pot odprto imeti tudi vjadran-sko morje. Saj je taka zahteva tudi naravna, ako hoce nem§ke avstrijske dezele prikleniti ze sedaj ve-liki Nemaiji. Primorski Slovenci nismo tedaj zagotovljeni, ali nismo v nacitih za Nemaijo odloSeni. Na§a vlada po takem pripravlja nase Primorsko za Nemaijo, ako pri nas neraStvo pospesuje. V interesu avstrijakem go-tovo ni tako ponemaevanje. Nase vlade pa tudi bi \ ne bilo umeti, ako ima zates potujcevanje primorskih i Slovencev v svojih namerah. Mi tukaj prehudo mi- \ slimo o nacelnikih, da bi se mogli primerno iziaziti. \ Toliko pa recemo, da na§a pokrajina je zares uboga, I in da zarad bogastva bi se ne poganjali za nas zu- j nanji drzavniki. Ali ako zazorimo po poti potujfic-vanja za tujo politiko, nas toliko Me pogoltuejo in tern hipu lopne hrust frenologa, da, zvrnivSi se, vse Stiri stegne od sebe, ko nied smehoni vstane mah-neitec, zaklifie proti obfiinstvu: fivela frenologija! E-vo, gospodic je ravno sijajno potrdil moje prorokova-ujel"...., Dovtipno, a bula je vendar ostala! Naj sem pa vrial o dobtarji, kolikor sem hotel, izduhtal nisem vendar ni^esar. Ktr sem pa mislil, sosebno v geometricmh naiogah, da sem nemara pre-kratek, vsedem se neko nedeljo, i spi§em pol knjizi-ce. Pricakoval sem prav za gotovo, da porodi ta moja pridnost obilen sad. Kaj §e f Kolikor stranij, toliko krizev, po vsaki jeden, i zdolaj §e je stalo prav debelo t BNon multa, sed multura". To je bilo pre-veS; kajti tudi fie je Clovek Slovenectima vendar kri, ki kedaj lahko zagori. PrejSuja bojeanost spremeni se v kljubest, ta pa da pogum, pogum se ne strasl nikogar, in kdor se ne strasi, ta ni tigamol Vsedem se zopet ter zapisem pod njegovo opazko, prav raz-loCno: nUbi multa, ibi et multum"... hoted po moji tedajnji latinSdini redi: Ce nisi Ie jezna in nagajiva spaka, izbiraj iz sodrge, uze najdeS §e gotovo kaj do-brega. A s tako gospodo ni dobro CeSinj zobati. Po-kliae me v direkcijski ured, in o§tev§i me, da sem imel zadosti, pristavi §e: „Sie Unversebamter I Wie koonten Sie sich unterfangen ?..„" Vii se ali ne, o veliki noci je stalo v spricevalu: „ Algebra, minder be-friedigend," in v razreditvi ne da bi bil jeden naj-odhcnejSih prvakov, bil sem samo zarad nesreene al-gebre med oniini, o kojih poje Dante: nChe visser senza infamia e senza lodou... Ni krop hi voda. Moj Bog, moj Bog!.... VelikonoCni prazniki, drugo6 veseli dnevi, bill ?q letos 2ftlosini gjt-me. L5l^dke Janice go mi greue- nas koneano toliko la^e — ugreSe! Spoiniujajmo se samo na nase Rezijane, pa je dovolj pojasnila za naso jasuo misel. Zuuanja italijanska politika niiua toliko direktne mofii na avstrijsko politiko; ali v sedanjem Lasu uaglo deluje z vsemi primerniuu sredstvi, da bi si tla utrdila za prisvojitev Primorskega in Tiiden-tinskega. Nemeija in Italija ostane ti v zvezi za skupne nameue, ali bolje reCeno. 2a skupni objekt uapada. Severni in ju2ni ua§ sovraznik pa se po svoje na-pravijata. 0 sredstvih, s katerimi Italijani pospe§u-jejo zoritev v na§eni Prtmorji, smo ;zadiiji6 govorili, in gradiva se nabira v na^era oblizji toliko, da se nam ni treba tukaj dalje ratgovarjati za ta dtl. Kar pa se nam iudno zdi pri takem stanji in v taktiin polozji. je t*», da vhuht se ue ustavlja nadalj-nj^mu poitalijaraevanju na Primoiskem, in da itali-jauski livelj celd podpira in pospesuje tarn, kjer Slovene! in Hrvatje svoj«« pravice zahtevajo in svoje po-trebe doknzujejo. Vsakodobna in tudi sedanja vlada so le za-easne; ena hodi z drngo navskri2. Kar ena pravega sezida, podere ona po krivih in krlvidiili poteh. Take prikazni so 2alos!nt\ ali uimajo moSi, da bi narodi obupavali nad enodnevnostini, tudi fie tu pa tam zares neprijetne sledove zapuste. Jasne so poti, po ka-teiih bi morala vsaka avstrijska vlada hoditi na vse vetrove nasega cesarstva. Kot pravi Avstiijanci in zvesti domorodci 2elimo in moramo ^cleti, da je vsakodobna vlada sredna v svojih nafrtih in pravicna ^ivljem vseh pokrajin in uarodnostij. Vlada pa utegiie te predsodkov in drugih tudi drugafie dobrohotniii vzrokov in povodov hoditi krive poti. Narodi pa mo-rajo imeti jasne poti v svojo bodoencst, naj se ka^e za povziligo uli za pogin. Naiodom pa je zopet treba pra-vih voditeljev, katcri ue vidijo samo konec poti, ka-teri je najimenitnisi, ampak tudi postaje in sredstva, po kaferih sq konci: blizamo. Mi, slovenski Primorci, zdaj vemo, kaj tuje sile z nami namnravajo; mi vemo, da smo negotovi o pra-vih potih naSih vsakodobuih vlad; mi vemo, da se nam ni na vlade zanaSati, naj si imajo naslov kakor-Snega si bodi pomena ,* zato pa smo prisiljeni bodofi-nost sauii pretrcsovati, pretefie ncvarnosti se izogibati in za sedanjo in najbli^o dobo primernih sredstev iskati. Sovra2nim silam se nam je ustavljati in s po-zitivnimi koraki naprcdovati na poti ugoduiSe ali «. dino resilue bodofinosti. 0 vzoru in sredstvih za nase politifino in sorodno delovauje pa 2elimo pogovarjati se o bli2iiji priliki. Vidimo pa ze do zdaj potrebo za vsklik: Primorski Slovenci, vstanimo ! Vojaska taksa. Kake pravice imajo rodbine mobilizi-ranih? Podpore potrebnim rodbinam v primerljaji mobilizacije sklicanih stalno odpuSCenih, reservnikov, in dezelnih brambovcev, poteni tisfcih voja§tvu podvr-zeuih, ki se skMejo v slu^bo za vojne namene, ce tudi ni vojna sluzba, kakor tudi rodbinam sklicane erne vojske, dajali se bodo pomofiki iz drzavnih sredstev po teh Ie dolofibah. Glede pravice do pripomoekov smatrajo se, da spadajo k rodovint: zakonska zena v sluzbo poklicanega iu njegovi otroci. Tudi se sm<\jo med te §e vStevati sorodniki v zgornjej vrsti: rodi-telji, ded in babica, bratje in sestre, ako jih v slu2bo poklicani preskrbuje. Za podpore potreben se ima sma- Ie v ustih, rude6i piruhi so mi bili Srni ko 2uzek. Zvonjenje velikonoCnega jutra mi je grozovito klen-kalo kakor hudodelnosti proti dobrim starisem, ki so toliko lepih upov stavili v me. Ce sem le mogel, ogi-bal sem se oCetovega oblifija; a zmerom ni bilo mo-gofie. Vefikiat sem bil uze pripravljen zgruditi se na tla pred o5etom, prosv-i ga odpa^fianja, zagotavljati ga, da hofiem se poboljsati. A nekaj, ker je zmerom hencano pomembno po strani gledal in molcal, nekaj, ker se mi ni dalo so toliko pouizati, opustil sem to ter sem redil Crva kesanja v razmeearjenih prsih, naj gloje, dokler more. Ka6ji piki so pa ee dalje bolj globoko rili; kajti nisem ve6 dohtarja krivll, ampak sebe. Jzid ima namreC fiudno mo5, naj je §e tako krivieen, ko se je narodil, J-ma u2e pe^at opraviCenja. Malokdo prasa veC, ali je pravica ali zvijaca babifiila pri njegovem rojstvu. Tudi nemilo zadeti, bolj ali manj, izgubi ono samozavest, ki ga je spremljala in kre-pila med pravdo zopruih okoljsin, kedar se utelesi izrek, da je kriv, ali ko ni dosegel svojega namena. Kaj pa §e drugi ? Se manj si drugi prizadevajo pieisko-vati, aii je kdo nesreeen po pravici ali krivici, zago-varjati nesreCueza je pa malokdo pripravljen. Po na-vadi §e zadnji prijatelj potisne kamen nanj, dokler ni revez" gol, zapuScen vsem jezam osodnih viharjev, kakor drev v pozni jeseni. Na, zdaj pa pomagaj si Clo-vek. Vse gleda v njegove prestopke s povekSevalui-kom, lahkomiseljnost in strasti vztastd jim do grozo-vitih velikanov. Ko je vojskovod izgubil vojsko, tre§6i obfie mnenje va - nj, doI2e ga ali nevednosti ali ce!6 izdajstva. Po njem je, Izid je mojster, ki vse zape* Cati j (Dalje.) ! tk*ati tisti rodbinski ud, kateremu daje najpotrebniSi : zivez, ali popolnoma, ali veCidel osobni zaslu^ek v j dejansko sluzbo poklicanega. Vsakemu taketnu rod-binskemu udu se deli preskrbuina, katera je doloeena na dan in osobo za vojake na prehodu (20 do 30 kr. na dan), potent fie mora rodovina plaCevati staaovituo, dobiva tudi to, ki je enaka priskrbnini. Otroci pod osmimi leti imajo dobivati le polovico te podpore. Skupni znesek te podpore za eno rodbino ne sine prcsegati uavadnega dnevaega zaslu2ka v vojaSko sluzbo poklicanega. Od drzave zagotovljena podpora se ne kraj^a zarad tega, ce rodbiua dobiva podporo od dezele, obfiine ali zasebnikov. Katere pravice imajo rodovine tistih, ki so v vojni padli ali zarad vojnih tezav umrli? Rodbinam tistih, ki so padli v boju, ali v-aled poskodovanja v dejanski voja^ki slu^bi ali iz te sluibe izviiajofie bolezni umrli, predno so bili ua dora spuSaeti, daje se podpora, katero so doslej u^ivale, §e Sest mesecev po sinrti v vojaski sluzbi bivSega. Ce rodbina med to mi Scstimi meseci dobi preskrbniuo, pa je ta preskrbuina manjsa od podpore, tedaj dobiva med tctni Sestimi meseci toliko, kolikor je preskrb-nina maujsa. Kdaj se smejo te pravice vzeti? Rodbinam tistih, ki so> ko so bili v dejanski slu2bi, a) iz nje pobegnili, ali b) jih je sodnija all v te^ko jeao ali ostro kazen obsodila, odtegne se dovoljena podpora, ko je podpirajoca komisija to zvedela. Kateremu kolku so podvr^ene vloge glede teh taks? Vse razi&kave, vloge, pritoibe g!od6 vojaske takse in vse priloge so proste kolka. Tudi so prosnje za podporo rodbin mobilizanlh in vse priloge kolka iu postnine proste. „Etlinost.a Dopisi. Iz Gorice, 23. nov. (Izv. dop.) (Praznovanje godu nase cesarice od strani briskin veteranov v KviSkem). Po sklepu predstojniStva so vse poddru2-nice primorskega veteranskoga druStva slovesno ob-hajab god Njih vclieanstvu, naSo cesarice, ki jo ku-ma zastave tega drustva. Lepi, preprosti patriotifini praznik, katercga so napravili veterauci v Kviskem v goriskih Brdih, o» stane gotovo dolgo v prijetuem spominu dele2uikov. NaSi Brici so se se vedno pokazali kot pravi Avstrijan-ci, dasi so na laSkih mcjah v velikih skuSnjavah. Kdo se ne spominja, s kako silo so italijanski rogo-vile^i hoteli meje na ta kraj po svoje uravnati, ali na aborji v KviSkeni je pokazalo svetu 15000 delezui-k ov, da znajo ceniti, kje je njih prava domovina. ,Te-danji sklepi so lep dokaz domaae zgodovine. Ali Se Ie nasi goriSki vojaski veterani imeli so priliko preprifiati se o avstrijskem duhu, kateri nav-daja naie mejne prebivalce v Brdih, in kakd so nav-duseni start in mladi za staro domovino. Zarcs poro-aila vreden bil je praznik 20. t. m., katerega so ob-hajali prav slovesno v KviSkem. Topiai in godba naznanjaii so na predveaer na-menjeni praznik. Na posebno povabilo pri§li so bili pofastit slovesnosttudi g. bar. Rechbach, g. predsed-nik major pi. Catinelli z g. kompanijskem komandan-tom Art. bar. Teuffenbach-om in z vasim dopisnikom. Ob 10. uri zjutraj obhajala se je sveaana slu^ba bozja v olepsani cerkvi. G. 2upnik Kor§ia, ki je znan kot pravi duhovnik dalea okoli, govoril je v cerkvi topic, patriotiane besede veteranom na sree. Med ma-go pa so topiai pokali, in veliko zaslugo za povzdigo sveaanosti ima pevovodja, da smo sliSali tak6 uredje-no in izvrstuo petje. Po inasi so veteranci defilovali, g. poddrulnia-ni predstojnik pa jim za to prebere cesariain telegram v slovenskem in nemSkem jeziku. Trikratni 2i-vio, Elizabeta! konaal je predpoludansko sveaanost. Med obedom svirala je nekuj zares odbranih ko-sov veteranska godba. G. bar. Rechbach in pa pi. Catinelli sta §la potem osebno zahvalit se g.zupniku daje, na tako lep naaiu povzdignil sveaanostni dan. G. zupnik pa se je ginjen zahvalil z* izkazano mu spoStovanje. Naj bigaodliano duhovenstvo tega kraja posnemralo tudi na to stran v patriotianem sodelovanji. Napravili so bili tamoSnji veteranci tudi plesno zabavo v sobani olepSani s podobo cesarjevo m cesa-riano in primernim zelenjem; ude^ili so se zabave j odlianiki v KviSkem in iz okolice. Ko se je prikazal bar. [ Rechbach, nagovorili so ga primeruo, in cesarskapes-lem je zadonela. Navduienost nastala je velika, zlasti ko je ta dostojanstvenik zahvalil se v slovenskem jeziku z opominom, da zvestobo do cesarske hi§e tudi na dalje goj6. Med poaitkom sliSali smo izvrstuo prepevanje lepih pesmi in celo vrsto patriotianih napitnic. V na« j| pitnicah se je posebno odlikoval Sanmartinski uditelj, g. Uopi, kateremu se je brala iz govorov omika iu pravo avstrijsko misljenje. Skrbui in marljivi zeudar-merijski krajui komandant g. Burgstaller dal je olep-sati kasarno z zastavami in z lepim transparentom (Dalje v prilogt) ZaSne se ob 9. uri zve5er. Za tombolo ll.„decerobra naj blagovole gosp. elani darove podeliti. Cist doho-dek je namenjen za nakup jednega glasovirja. KataliSko-politiSka Sitalnica v Cepovanu vabi k shodu dne 28. t. m. popoludne ob 3. uri pvi g. Anton Kafol-u h. st. 58. Razgovarjalo in sklepalo se bo: 1. o peticiji zarad spremembe cenilne |komisije pri uradnik dr&Zbab nepremakljivega premozenja; 2. o peticiji zarad uredbe eksekucijnih pristojbin pri po-tirjevanju c. k. davkov. Sboda se smejo dele&ti, tudi pravilno Jvpeljani gosti, glasujejo pa ie udje (CI. II. §. 6). Odbor. Veteransko dra§tvo, ki je god nase cesarice svecano praznovalo, dobilo je na voscilen telegram pre-prijazen odgovor kot zabvalo za izra^eno voScilo. Ta za druStvo vesela novica bila je tudi brati v neins., la&kem in alovenskeni jeziku po zidovih gori&kega inesta. * V Odbor, kateri ima skrbeti za Blove8nc na-nrave ob poroki cesarjevica Rudolfa s prineesinjo Stefanijo, je goriSko staresmstvb efloglasno izvolilo: gupana dr. Deperisa, K. Ritterja pi. Zahonskga in Re-scn-a. GoriSki mestni zupan izstopil je kot Castni ud iz voter. dru§tva» g. pi. Gatinelli in Strekel sta se pa odpovedala mestneinu starcSinstvu. Razmere med vet. druitvom in mestnim znpan-Btvom ne kaz>jo prijazuega lica. Tukajfinjemu obfiia-Btvu je odpoved na eno in drugo stran v povodih do-bro znaua in jasna. Z redom za novo goriSko pokopaliSee se GoriLauiLue morejo|se upokojiti. One 27. nov. smo videli fiez dolgo casa iz prestolne eerkve spvevod <5ez Travnik. Drugi dan popoludne so pa pri tak6 zares-nem cuakem opiavilu, rekli bi, komedjc ugaiijali na starem trgu. Ravtio se je napravil sprevod skoz Ita§-tel, pa je mestna strata pot zastopila, in radi ali ne-radi, spremljevalci so se morali vdati za hojo okoli Grada dalje. Ljudstvo se je smejalo in godrnjalo, da je postava dana s privilegiji, katerih minorus gcntes ne morejo prekoraciti. Iz Ajdov§6in© od lu. t. m. m nam pi5o, da je napravilo tamoSnje druStvo nEdinostM banket gap, Val. Devetaku na Cast, ki se zdaj preseli v Gorico kot dei&elni svetovalec. Pripovedujejo, da 2eli sloven-skim strankam vlogc reSevati tudi po slovensko. Aj-dovcem pa je obecal tudj njegov nasleduik Budal v istem zmislu dclovati. 2eleti je, da se z*eljo in o-betve tudi spoluijo. NaSe ljudstvo pa naj se potcm tudi ravna. G. Devetaka spremljali so njegovi Cestilci do Rebka, kjer so se tudi zupani iz okolice poslovili od novega del svetovalca. Na njem bo, da si ljubezen pridobi tudi pri nas. Nadvojvodinja jMarija Terezija, grofinja Chambord priSIa je danes teden v Gorico, tudi le-tos prezimovat v nasem mestu. Iz Plav do Solkana ni §e voznik vselej va-ren. Nek voznik od Kobarida vzel je na voz ob mra-ku pri Plavah neko 2ensko s pleteui&co na roki. Kma-lu pa je voznik zapazil, da ta zenska, obvezana z ruto, iraa brado, in utckel ji je samo po nakljucji, ko mit je morala padlo smodko pobirati. V Solkanu mo2 pogleda v pletenifiieo, v kateri najde oster no2 in revolver, „&enske* pa ni doSakal, za plaSilo strabu, ki ga je prestal, pa si je poplacal s ko§kom. V Komnu so si osnovali rodoljubi Citalnico. Predsednik je notar dr. Kavcid, tajnik g. Ant. Leban. naducitelj in blagajnik g. And. Ferfolja, prvi kaplan. Dozdaj §teje Ltt. nad 20 udov. Naj se ji mno2e po §te-vilu in marljivosti! Po slovensko se pridiguje na Dunaji kranj-skim Kubnovcem v jezuitski cerkvi. Redka prilika tarn V dalJDJem Dunaji. Potres. Kraj Stubica na Hrvaikem je tudi ve-liko trpel po potresu. Dva vrelca sta ondi na novo nastala. Cela okolica okoli Stubice je mocria trpela. V Zagrebu ponavjjal se je potres se pogostoma tudi ta teden, nektere krat prav mocno. — Dovoljeno je popravljati mesto tudi ob praznikih. Pridno se na-birajo darovi. Tudi na AngleSkem se napravljajo za nabiro. — Siroma§ui posestniki dobivajo od podpor-nega odbora po 100 gl., da si popravijo strehe na hiiah. dobiti delavcevje zdaj lehko. Ljudijii bilo je ves 6as izbelalo okoli 10.000 iz Zagreba. itarakteristicno je, da je v Zagrebu ostalo samo sto judov; tudi to dokaznje, koliko soCutja ima denarni jud o nesreCah onega soseda, pri katerem jud 2ivi in bogati. V saboto 27. t. m. bo obhajal prvostolni ka-pitalj smrtni spomin Marije Terezije s svefiano sv. tnaSo z Requiam in mrtvaSkimi opravili. Imenovani kapitelj ima tudi ime po Mariji Tereziji. Dr. Bleiweisu na Cast so bili napravili podok-nico ob predvederu ujegovega godu, za kar se je to-plo zahyalil, G. Tomaz BartuSek, zadnja leta finanCni svetovalec v Insbrucku, postal je finandui direktor za Ljubljano. Ta uradnik je Ceh in ni dozdaj spadal k ustavovercem. Na milansKO obrtniSko razstavo vsled u-kaza ti&.skega uamestniStva na smejo primorski obrt-niki poSiljati nikakorSnega izdelka, ker je ta razstava odlofiena samo za „provineie italiane". Ukaz zadeva one trzaSke Italijane, ki radi prigtevajo Primorsko k 2e „re§eiu" Italiji. Za Zagrebdane je darovala tr2a§ka trgoviu-ska in obrtniska zbornica 500 gl,, tr^aSki Lloyd tudi 500 in Joz\ Morpurgo obligacijo za 1000 gl. KoroSki de^elni predsednik, grof Lodron je §el v pokoj, in na njegovo mesto je imenoval cesar dvornega svetovalca Schmidt-Zabierova. Javni ljudski shod nameravajo neki napvaviti v Ljubljani obrtniki in delavci. Delavci so se znceH gibati, in tudi v Ljubljaui boito govorili o stanji do-mafiega obrtsva in delavstva, kakor tudi o razsirjenji volilne pravice. Povodenj na ljubljanskem modvivji je pokrila U koucc onega tedna 4000 oralov zemlje. Veliko vasij je pod vodo,katera stoji po 2 cevlja visoko v poslopjih. Ljudje morajo prebivati v gorenjih hiSnih delili, 2ivina pa stoji do 2ivota v vodi. Nekatere hi-So so v uevarnosti, da se poderejo, in polje okoli in okoli trpi veliko §kode, Poplavljeno pa je vse ozemlje do Vrhuike in Borovuice. Danes je Le bolj^e. Seno^e§ka pivovama zacela bo knbati zopet pivo, in pravijo, da bodo skrbeli novi lastniki za tako dobro pivo, kakorSno je imel prej stari Dejak. Slovenske vloge reSuje Skofijski urad v Ljubljani po slovmsko po ukazu ljubljanskega pokneLe-nega Skoia. m^mmmmmmM^, Slovstvo, „Slovenski Pravnik," musuatm slovensk fia-sopis, izhajal bo od uovega Iota naprej. Izdnjal gabo s sodelavstvom si o von skill jutistov ljubljanski advokat dr. Alfonz MoSe. Itavno zdaj, pravi „8I. N.,u ko se od vseh stranij klico po sioveuskem uradovanji, in sc to tudi res ce dalje bolj ra^sirja, potreben jo tak stro-kovnjaSk casopis za juriste na »Slovenskem jako zelo. PrepriCani smo tony, da mu ne bo manjkalo nitidu-sevne, niti materijalne podpore. „NaukJ,o gospodinjstvu.| BodoCim gospodi-njam, ^enskim uciteljisfiem, uciteljem in uciteljicam na visjih dekli^kih razredih ljudskih in meScaitskih Sol." Po Iv. pi. Hermanu-u prosto poslovenila I. N. in I. L. zalozil Ivan Lapajne v KrSkem. Ta prakticna, lepo posloveujeua knji^ica iz§la je ravno kot pouatis iz „Ediuostia v Trstu, obseza 54 stranij vel osmerke in stane 40 kr. Med mnogo znauimi refimi podaja na§im gospodinjam tudi mnogo novega v poduk, in je vred-na, da jo nasini dekletom kupijo kot lepo darilce za bozicne praznike. „Zorin" Stritarjev roman pontisnen v „Zvonua iz prve dobe, prijavlja se zdaj v „Moravski orlici," gla-silu moravskc ceske narodne stranke. I. Penilek, cand. prof, kateri je prelozli tudi Pre§irnove pesmi v deSCi-no, podal je imenovan roman Cehom takd rekoc za povracilo ce§kih enakih del, katera so nam dozdaj prelo2Ui naSi rojaki. Cehi so pa tudi prvi prelagali „SlomSekove spise," katere zdaj tudi Hrvatje posebe hvalijo. Ti spisi so.res vredui, da si jih duhovni na§i prisva-jajo, tudi v novi izdaji. G. LeudovSek, kateri novo lzdajo preskrbuje, ima §e vseh zvezkov na prodaj, in bo nadaljeval izdajanje, kolikor prej se mu stroSki poplacajo za dosedauje zvezke, Dobili smo sledeCe nazuanilo in povabilo v pouatis: aKres" leposloven in znanstven list je ustanovljen. Izhajal bode v prijaznej obleki in ob-liki v mesecnih zvezkih na 3—4 polaU zacetkonn v-sakega meseca pocen§i od. novega leta 1881. Kres velja na leto 4 goid., na polleta 2 gold, in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupuje. Na razposlani poziv se je do zdaj 2e toliko gra-diva nabralo in toliko sodelavcev oglasilo, da bode mogoceKresov nacert in,namen dobro izpolnjevati. Uredni§tvo in zalozuiStvo si bode prizadevalo svoje zaupanje in udanost, ki jo vftva pri slovenskem ob-cinstvu ^jaustveno opraviciti, prepuS6ajo6 sodbo o vrednosti Kresovih spisov sloveuskeinu razumni§tvu. S temi besedami se obracamo do vseh Sloven-cev s proSnjo, naj blagovolijo naLe podvzetje gmotno in du§evuo podpirati. Narocba se naj od daues naprej pogilja na za-lozmStvo in opravniStvo Kresovo, to je tiskarnici dru2-be sv. Mohora, rokopisi pa, ki se bodo po uogocosti odSkodovali, dr. Jakobu Sketu v Celovec V Celovci, 15. novembra 1880, UreduiStvo in zalo&ai&tvo. Gospodarstvo. v Kratek pregled letoSnje kmetijske letine. Zito je kmh, zato o tem naj pivo pregovorimo. PSenice se je v Avstriji z Ogerskim pridelalo blizu 1 milijon hektolitrov vefi od lanskega leta, tako da imcnujejo kupCijski statistikarji letino po pSenici srednje dobro. Cizlajtanija je imcla letos boljgo letino po pSenici kot pa Ogersko. Siabse je obrodila rz. Jako dobro je obrodii jefimeu in celtf tudi spo-mladanski ter se ra6uni, da se bo Ogerskega^saj 3__ milijone kvihtalbv je5mena lehko izvozilo dez meje v sosednjo Nemcijo. Ovsa je letos za blizu 2 milijona kvintalov vefi kot v minulem Jetu. K o v u z a (sirk) je v raznih de^elah razli2no obrodii. Prav dobro sirkovo letino imajo: Ogersko ia HrvaSko dobro, Dalmacija, Tirol, Ltajersko srednje Primorsko, Kranjsko, VorariberSko slabo. Ajda je le srednjo letino dala, najboljSo ua Tirolskem, prav slabo po KoroSkem. Krompirja je sicer veliko, pa hudo gnije, poscbno po Ceskem in Poljskem, kjer pridelujejo naj-vcd krompirja, iz katerega %o %anje (Spirit). Ker povsod (tudi pri nas) gnije, bo cena krompirju go-tovo mocno porasla. Kapus so je prav dobso BponeBel. Sadja so posebno ju^ne de^ele (Goriiko in ju2. Tirol) dovolj pridelale, slabo sadno letino pa imajo sevemise defele, kjer jim je na tisoce drevesc pozeb-lo po hudi zimi. Pridemo na v i n s k o letino, katera je pri nas &tlibog tako silno rcvna. Po Nize-Avutrijskem imajo tudi slabo letino iter zelo klsula vina. Tudi Dalmacija je po gnjiliui grozdja precej bendime zgubila. Nekoliko boljgo letino ima juzno Ogersko, vendar tslablo kakor lansko leto; ponaSa pa se Banat z izvrstnostjo svojega slcer pi^lega ptidelka. Po Banatu prodajajo hektoliter yo 7—8 goid. V okolici Pecuha je letina zelo revna. Zelo naraScajo cenc in cold nizka kiBela vina se dobro prodajajo. Zato morda prav Bvetujemo, da Be nasi vinorejci trdno Mu v ccni, ker iitiftc bingo je Se vendarle bolj^e od tujih v»n, in domuci kupci bodo gotovo vsega pobrali, Se premalo ga bo, Posebno pa kiaski terau in lioljfta bela vina po de^eli morajo priti do poStene cene. Na tisoco hektolitrov izvai^ajo crnega Dalmatiuca na Fnuicosko, kjer ga prebrisaui IVancoski kletai ji obdelajo, in ves gro pod flrmo „Bor-d<5" v daljnji svct. Zato pozor, PrimorBki vinorejci, na Lrna poSteua vina. Ako razumemo m\h polozaj, bodo6nost v trgovini a crnim vinom mora, postati nasa. Anton MSr. Obizzi, uradao pootola§ceni zemljemerec ' naznanja, da je prelozil svojo pisarno v ulico * Via Morelli" (Za mesnicami) v svojo lastno hi§o §tv. 22. Hyolii Ma ia. Z dovoljenjem c. k. okrajne sodnije v Me-tliki dne 3. novembra 1880 §t. 11068 prodajalo se bode na javnej dra^bi v Metliki blizu Kar-lovca 9., 10. in 11. decembra t. 1. od 9. u jutro do 2. popoludne 600 avstr. veder vina, na svetovnej razstavi Dunajskej in na de^elnih razstavah v Ljubljani in v Zagrebu diplomiranega pravega naravnega vina iz najimenitnejsih vinskih let 1848, 1863, 1865, 1875. y . Kupljeno vino ima se precej plaeati in od-peljati ali pa treba sporazumeti se zarad kas-ueje odvo&rje. Ker so vina mocna in okusna, zboljsajo se i njimi prav lahko slabeja vina letosnja in pred-lanska. Na to okoluost opozorujejo se vinski tr-govci in krcmarji METLIICA, zelezni§kapostaja KARLOVEC, 19. nov. 1880. Gu§tin-Navratil, Epilepsia. *2jast, krce, tudi v prav hudih pri-merih, ozdravljamjazy najkrajsem casu po sarao meni lastni in Tedno vspesni metodi tudi pismeno. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine 2e ozdraril. Pfonistinja (koneertistinja), ki je izvrsi-la vse tecaje na daaajskem konserva-toriji z odlicnostjo in prvimi darili, in ki je na Dunaji vspesno podufceva-la, ponuja in priporoca se zlasti bolj izurjenim gcspem in ?ospodicinan. za glasovir in za teoreticne nanke v harmoniji. Oglasi se sprejemajo v naSi tiskarni pod naslovom: XH-Y, Oznanilo in vljndna prosnja. Visje izSolan in omikan, vrhu tega tudi v opravilstvu popolnem izurjen, zdrav in cvrst 40 letnik, ki je deiovai med drugim osem let tudi kot wbcinski tajnik, zeli stopiti pri kakem g. odvetniku ali notarji kot urednijsk vodja, pa tudi drogje kot translator v sluzbo. Dosta?§i tudi izpit vnekaterih financnih strokak in, seznanivSi se v teku mnogili let z wiavnim in deSelnim zakonstvom, dostavlja, da je razen v starejih in dragih romanskih jezikih, znanstveno in opravilstveno popolnem izurjen v slovenskem, nemskeni, in ita-ljanskem jeziku v besedi in pismu, kakor tudi, da ima popolno znanje furlanskega podna-recja. Ve5 se izve* pri slavnem uredniitvn velec. „SoceK, ki postreze iz vjjudnosti, za kar je to-plo naproseno bilo. Kepreniakljiva zvestoba in neu-niorna delalnost je i.^ bode prosilcu sveto< Skoro zastonj! Veliko zalogo na nic prisle vellke tovarne za britanua-srebro, prodaj» oskrbniStvo skupnega blaga zaradi dolzuega poplacevanja in zaradi popolnega treb-Ijenj.i prostorov a^" za 75 od sto pod cenitvijo, "M tedaj skoro zastonj. Za gl. 6.70, tedaj fcomaj poio-vice tega, kar je dela stalo, dohiva se izvrstno sledece poniizje iz britanlja-srebns, ki je stalo prcj 30 gld., in smo porok za 2» let, da ostane vaak komad zmerom bcl. . _ 6 namiznih noiev z izvrstn* jekleno osinno, — 6 Tilic, iz pravega angles, britanija-srebra, — 6 teskin stlic za jedi iz britamja-srebru, 6 jako finih ilic za kuvo iz briuntju-srcbi-ii, — I trite zajemalec za jn-ho ib briunija-srpbra, - 1 tfzki zajemalee za mleko iz britamia-iiri'bra, -- 6 podstavkov fino cizUovamh, — 6 podnoznikov iz p.-iv dobrega britanija-srebra, — 3 lepi t«/.ki ko/areeki za jura, — 3 krasni prav fini sladkorniki, — 1 iwwtni solnjak ali poprajak, — 1 #ajni eedilnik, prav fine bwte, — 2 kra*na soban-ska namizna svernika, 2 prav fina alabajitniaita nastavka za svefoike. :»o komad. Vseh takaj nav.Uenih prekraanih 50 komad SP9T ^tane »knpno gld. 6.70 *M . . . NuroC-bo izvr&ujeta po povzetji ali proti po&iljstvi denara, dokler je kaj blaga v zalogJ, gos.ioda Blau <& Kann, Wien I., Elisabethstrasse 6. JUT" Xu aiotino zahvalnth in pripoznalnih piuom jo na javni prcgled v naSem bureau. Pri naro^bnb Kadastujp napis: BLAU & KANN. WIEN. gt. 270/E Omanik Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di -pitta), vstanovljene po grofu Thnrnu, v Gorici naznanja, da bode dne 9. decembra 1880 zacela javna dvazba (kant) nere§enih zastav III. <5etrt leta 1879 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca July a, avgusta in septembra 1879. Ravnatelj: Lovisoni. zopcr ielodcne bolezni dobivajo se v Cristofoletti-jevi lekarniei, c. kr. dvornt priskrbnici. Na Travniku, blizo skofije po 35 kr. steklo. Na podlogi razsodbe v. c. k. de2. zdravni-skega sveta od v. c. k. namestuiitva dovoljene za zielodec izvrsten pripomofcek zoper vse zelodefine bolezni posebno pa se sponaSa pri netefnosti, zelod«Cni slabo-sti, slabodise^em dihu, ke-dur 61oveka impenja, ma ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodecnem kataru, zgagi ali rezalci, Le 8e nareja pe.iek ali kasa, pri pieobilnosti slin, zlaten-ci, pri etudu in inetanji, glavobolu, prihajajofiera od i^elodca, zelodefinem krtn, pri zaprtem ^ivotu, piena-sitenosli bodi z jedmi ali pijaEami, pri glitah, vranLnib, jeteruih ali he- moroidaliiih bolostih. Vsaka steklenica stane s p». uukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za dorico pri gospodu le- karniearju A. pi. Oironcoli v Gorici, blizo atreh kron". Ceutralna zaloga za razpoSiljanje: Apotheke ziim heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehren. "Tlul in 111 155, Bolj kratkocasnih inl mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoc in ena noc; dokaz temu, da so jib. uitl skoro vsi uarodi v svojc literataro sprejeli. Vsak mesee izhajata dva snopica t licnem zavitku po 64 strani in eno podo-bo. Tse knjige bodo obse-gale kakih 40 suopicev. Cena snopicu 20 kr., po posti 22 kr. Abonuje se pri zalozniku J. Krajecu v Novomestu, pt> tudi po vseh bukvarnah.-Dobivajo se tudi Spisi SSi2I0? SM- Dozuaj izola 2 zvezka. Cena zvezku, posebno licno! Tez.70,trdo40,mehko30kr. ^1 naj obilnise zbirke, dobrega blaga in' krasne izdelave pri IS. STBINBR-JO Y GORICll poleg skofijske palace. Apotheke „zumML Leopold" in Wien Stadt, Eeke der Planke"- und Spiegelgasse, P.HIH 3E>I> NEUSTBIN, priporoca p. n. obcinstvu celo Yrsto resnicnib. in toaletnih sredstev, ki se predobro obne- sejo V vseh slucajili in gofcovo tudi ozdravijo. — Zato imamo tiso^ero spriCoval. P. n. obcinstvo prosimo. da ima za prava samo ona zdravila, katera ka2ejo naSo firmo. I u»t (beJ, rudec), 1 gl. Nensteiuovi osladkorjeni [svalki za eiseenje krvi sv. Klizabete lEIektio-motorski egrljaj gL* \m labko mecivni, krr Cistilni in PopolnemlM^!i^2!!lgfLiy'i,*w**:™j!Z________ Dr. llajder-jev zobni prali, M ^ KnmVU iryrutan lot proti slabemu prcbar-n_omotict. Steklo po 80 kr. [neskodljivi, obnesejo se zlasti pri boleznih |v spodnjih telesnih delih, za prenehovalno Irarzlico, pri bolnilt prsnih delih, koznih in jocLiiiiU boleznih, otro§kih in zenskiii boleznih, zabranijo vsakotero zaprtje, go-tovi vzrok najved boleznij. Ta svalek jej jnajboljii in cenejsi izdelek te vrste. 1 svi-tek, 8 Skatljic s 120 sralki, velja 1 gl., po-bamezne skatlji«e po 1» kr. li svalki, kij so se posebno priknpili, imajo izvrst-no spricevalo odgovornega svetovalca Pitha-e. iSfF" Svarilo. Vsaka skatljica, ako nimal lipredaj firme: „ Apotheke zura heiligen Leopold", je falsinkat, katerega naj oDcinstvo Ine kupuje. Oledati je tt-eba, da se ne| dobi slab, brezuspesen, be ne cel6! I^kodljiv izdelek. Izrec io je praSati po iNeustein-ovih Elizabetinih /.p..* fS~rf-. jsvalkih; ti imajo na zaritku ®%fflt%^ [in podncnem listu tale pedpis: ^-^^*_" pripomocek Giiomov balzani VI Ri>nttYUo. 2 gl. Prsnc cigarete iz smrekovihj iSllC Jta'"5.1^ i*Wi mehurji brez po- Frantosko iganje *t*' Dr. Kajer-jev pravi pulheriu je najboUii lefc proti pegam in podeli obraza barrd hrrtnio in limbarov. Po gl. 1.50 in 80 kr. ' |Salycilov antislatin^lSLa!^ Salycilovo milo, 'L8*>jfrL*^ia*Hl,, Schrier-ovi zonui svalkiL""& Mil lek. 25 kr. ^"" St01*n.V-l!r«imP ** au dobroto zeieznega ^mr^oTanninova pomada, ^5^Sfl taalbuminata. gl.1.30.\ma prAr dobra. p >«P»<"«UU| S« S 1 ^?S?„?faiI pnnajsfci gorugeni popir, 10 listor v pEhovt _^**J^}J&i*Jfo™^jato U kitovih jeter, yeliko steklo 40 kr. nSov rocni prah zaTAeze^e rok 50kr NajboU znani izdelki lekaraiski in parfimieraski franeoski anglesara^eriskirneMkirsviciMa^^ so vedjo pri nas v zalogj. Vse izdelke lekarniske, parfumerijske iu oprarae umetnosti z razstare pansko od 1878 prodaiamo mi in razpoailjamo eenilnik brezplacno. - Opozarjamo posebno na knjizico: Pr. BoU's Schonkeits» and GesiludheitspJcgc. Za 30kr7 J^le^^P!YO»AolJ§e in z^raveje od vsake naprave iz sladja. ^draTe1Lokr^ojeJn_bjMke_krepivno in redilno. 50 kr. ' BazposHjamo proti gotoviui aU postneian povzetju in dajamo kupeenTna veliko zaatno rabatoT^ ladavatelj in odgovwni urednik; JO^fiF ZEI, — Tiska: 8HUar^jaii8ka ti9kamaB y GodST Priloga k 48. štev. „Soče." Bpatriotskim Dapisom. ObLo pohvalo pa so zasloz"ilis sodeloyanjem za izredni praznik zlasti g. poddruinicni predstbjmk,: Miaririski uradnik v pokoji, g. Kumar, g. odbornik in druStveni podtajnik b. Artur Teuffen-bach; Ta gospod, vojak od hog do glave, iraa tudi kot sokomandant krajne straze za leto 1866 velike zasluge, in nosl tudi y prizriaiije Franc JoMov-red, delnje mofoo od poroda druStvenega, in ravno zarad tega mu je kot veSCafcu izrofceno poveljniStvo vseb veterancev. Vse je stortl, da bi se druStvo povzdigni-lo; njemu se iraamo zahvaliti, da ima druStvo svojo lastno godbo, katera je sestavljena iz veterancev kviSCanskih in okolienih. Ta godba Ima odltfnega ka* pelnika, je uniformana in pod vodstvora imenovanega barona prav dobro organizana. Iz ovucij pa je ta gospod utegnil v nedeljo spoznati, kako spoStovanje in Ijubezeu vziva pri svojih veteraneib. TeSko, dasi pozno, smo se lofiiihz veselim spo-minom na odiicni sprejem iu na izredno pogostovanje Iz srca yrivoSCiir.o Bricem, da bi se veteranska pod* druznica vedno bolj mnoiila in avstrijski dull na meji utrjevala proti tujim nakanam, in da bi &e doziveli enake praznike pri naSih ljubih Bricra. Iz Skrbine, (Vreme — ponocnjaki,). Jupiter pluvius je letos* z nami neusmiljen. Ze mesec dni vedno de&ije, mi sami ne vemo, kaj bode iz tega vreraena. Kmetu je to vreme jako na kvar, ker ne more svojih jeaenskib poljskih del opravljati. Tisti, ki so ze razorali, so na slabem, kajti hutli naliv jim je vse ddnesel in brazde pokvaril. Ajdo so nagi kme-toyalci komaj reiili; knialu bi bila pognjila na pro* stem. Tako ubogega kmeta tarejo velike nadloge; komaj toliko pridela, da bi mogel ogromne davke pla$ati, pa §e te male dubodke niunemila osoda uni-cnje. Bog daj, da bi bilo kmalu boljsel — Ker sem ze pri vremenu, naj §e novem, da so zageli neki ko-menski hudourniki klatiti se po nodi po naSi vast, Ker se boje ptiti v mraku v vas, da bi jili nasi da-magi fanti ne nabili, bodijo ko kladvo bije „trudne pozne ure ze." Ti pono&tjaki iz Konma so bill v te* ku U dni ze gtirikrat tukaj. Oni dojdcjo kasno ier vasujejo do ranega jutra. V dru2bi ji.' ie kacih G, a kolovodja jim je nek ueitelj. Mi zelimo mir, naj nas tedaj nic* vcL ne nadle-gujejo s pouocevanjem. Cudno se nam res zdi, da morejo omikahi mladenici kaj takega pocenjati! je neprifiakovana prekucija, ki nam je vse nac>te pre-krizala in na&e upanje do bolj§e narodne bodocnosti unicila. Oni gospodje, ki so pregovarjali g. J. da naj i on vlo2i proSnjo, tedaj ki so bill uie najprvi za tega gospoda, so dan seje y laSki tabor prestopili, s tern da so za nam nasprotnega, in malo priljubneg^ tajnika B.glasovali. Ti gospodje so, §eTuedolgd od te-ga, mnogo prito2b proti tajniku napravljali in tudi veliko v tfasopise so dali pisati o njem in sednj so zanj glasovali! To so izdajniki naroda in pravi hinavci. Mnogo izgovorov iraajo setlaj, a mi dobro vemo in smo tudi iz zanesljivega viia prepritiani, da vse, kar vi v vaSo obrarabo, oziroma v opravigbo uporabljate, so le iz-misljene fraze, lazl, prazne pravljice in zvijaoe; vi ste brczznafiajne^i, renegati in Izdajniki naroda, V vale roke smo mi vse nase upanje in nado polo^ili, a vi niste upombili jo v na§e blagostanje temvec v naSo duSevno in materijalno Skodo. Kozbanski mozje so pa bili trdni, in niso dali se pregovoriti licemercem in la^njivcem temved glasovali so po lastnem prepriLanju za ntiSega narodnjaka, a Skoda le da so bili v manjSini, kajti bivSi tajnik je imel vofiino. S tern je tedaj stvar dognano, in izpoznali smo izdajnike naroda in moLe katerim smemo zaupati. Nam ni toliko za osebo, temvec nam je le za stvar, tedaj naj bode Peter alt Pavel za tajnika, namje vse eno, mi le zahtevamo in hoSemo tudi da se bo v obe. uradniji v naSem jeziku uradovalo in z eno bcnedo mi hodemo narodnjaka iu ne tujca in nasprotnika Slovencem. Toliko za danes, priliodnjit morda kaj druzega! ___^w_____ Protoslav. Iz SoCke dolilie, 22, nov. (Izv. dop.) (Vpra-ganje.) Lans''o leto ^e in tudi lotos to c, k, uamest-niitvo v Trsiu nekaterim vikarijem nukazalo po 25 in 20 gold, pi c. kr, davkariji, iSlaboglasni, takozvani Stremeyrjevi grofii v zbopanje d«»hovenske plafie to mcnda veudai> ni.so, ker si ne moivmo misliti, da koce vlada iz vikarijev noice briti in koj s tako ogtomno(?) svoto zboljSati njihovc plaCe. Znabiti da pa huge vlada na ta njo nianj sramotivcn na&tt sCasoma le povrni-ti oni ekvivalent, ki se je skoz vo6 let tako nepo-stavno od vikarskih plac izterjoval? Ker za dobro ne ve iu mu je v dvomti biti tuiko, zato naglega odgo-vora pricakuje Radovedni samotarcc Z beneSke meje, 15. nov. (izv. dop.) Pro§uh let so bill v Dolenski zupaniji v obdinskem zastopu Slovenci prav slabo zastopani, a Labi, dasiruvno jih je mala peSLica, so pa imeli krmilo v rokah ter so obL ladjico po svoji zelji obracali in vodtli. Uradovalo se je le v laskem jeziku, a Slovence so prezirali, kajti poSiljali so nam le le laska oznanila in dopise, tako da so ubogi kmetje, kateri veCinoma umejo slo-vensko pisati, morali po ved ur daleC hoditi, da jim je kdo tuji jezik laztoliuafiil. Slovenci so slednjic vendar sprevideli krivico, kojo jim Labi provzroLujejo, ter so pri poslednjih vo-litvah vse kriplje napeli, da so castno in Lastito zma-gali. Ta sprememba in zmaga me je nekakovo prero-dila in navdu&Ia, da sem z sa§im pesnikom Y. Vod-nikom zapel: .Duh stopa v Slovence . ....... * En zarod poganja Prerojen ves nov.tt Pri tej piihki moram opomniti, da gre gos. K. iz B. vsa hvala za. njegovo neumorno in neustrasljivo delovanje, s kojim je on ne glede" na potrato novcev ltd., temveC s prepricanjem, da le za narodnost de-luje, neprenehoma se trudil, da smo mi do zraage dospelr, vkljub zaprekam, ki so jih delali in sicer od ene strani vladni komisar g. Gvek, a od druge pa laSka stranka. Glava tej strauki je bil tajnik B. sam. Ni Wlo tedaj Cudo, da je marslkomu v misel se si-lilo tega tiijtnka odpraviti in poiskati si kacega bolj-iega, ki bi bil poleg druzega tudi zmozeu na^ega jezika. : Vsled tega je bil uze razpisan konkurs: kom-petentov je bilo mnogo in vsak druga6ne barve, in Se celo Italijant onkraj meje niso izostali prositi, dasi* fayno toliko in toliko hvalisajo gospddarsko stanje v blaz'eni Italiji. 0 zlata dezela, enaka si jutrovi de-|eli,"'kder se med cedi. Toda prestbpimo zcpet k stvari. Slovenci so bill ediui, tega tajnika odpraviti in mesto njega'postaviti ndkega g. J. iz §., ki je kakor Cujem, pravi uarodnjak iu znacaj skoz in skoz; tega so kklenili za tajnika si izvoliti. "Med proSnjanii za to stu2bo so bili le dve, ki ste bili zanimauja vredue in sicer ona g. J. in druga tajnika B. Celo stava§instvo je bilo naraenjeno pr-yega:g08D0da 8i izbrati, toda na dan seje zvrSila se IZ Istfe, 9. nov. (Izv. dop.) feolj kot Taaffejeva skrb dati v Istri v ogronini vecini |2iveCim Slovanom njihove pravice — briga na§e italijanishne slabo de-2evno vreme pa terjanje dolgov. Sicer da me pa na-peCno ne razumete ter ne mislite, da bi tukajgnji irredentarji mol^ali, ako bi Taaffejevo ministerstvo zacelo kako pametne prenaredbe izvrSevati v narod-noscfiem bbziiu — tega nisem in ne bi trdil, ampak stvar je tako-le: V Istri se s poi'ilijaneevanjem tako dalje „andlatt, kakor dosie. VI- da sama d^je v tej stroki drugim najlep§i izgled. C?mu bi se tedaj ir-redentarji Taaffeja bali, ko so ravno zdaj v Istri ita-lijanizem in njegovo Sirjenje tako podpira, kakor §e nobenkrat popreJ!! Da bi pa Taaffe irredentarjem v Istri kot bav bav kako preglavico delal — to ni ver-jetno — ker so u2e preodrasli. Tedaj slabo vreme le jih nadleguje in pa izterjaoje dolgov. Dasiravno ti ljudje ta posel dobro, da korenito poznajo, jim ne gre letos niL kaj izpod rok. Stvar je naravna. Letina, fieravno za 2ive2 do-bra, bila je za vino jako revna. In ravno ta bozja kapljica je edino sredstvo, s katerim pride tukajSnji kmet do cvenka. Prav za prav letos ni priSelj kmet do cvenka. Ako je tudi nekaj vina pridelal, zarad slabih cest, slabe lege kraja iu pa oddaljenosti od vecjih mest, ni ga mogel prodati, kedar bi hotel. Oderuhi, njegovi npniki, so uporabili to priliko in in vino v dolg vzeli. Ceno so si pak sami staviii. Pri§lo je tako, da ni mu ostalo ni vina, ni denarja, niti se ni dolg zmanjsal; kajti naCina raCunov teh karnjelskih in renegatskih Abrahamov — se uise.n jaz vspJ nikjer ufiil, akot-avno sem raztrgal u2e dovelj hlaC po Solskih in druzih klopeh. Nekako potenci-ranje je to. Letos pa se je stvar zasukala nekako drugaCe. Nekoliko leleznica, nekoliko viuo, prosto colnine pri-vabila sta Kranjce v Istro, kateri so karnjelski in re-negatski druhali — Morjene raCune precrtali. Cez pet do Sest goid. (52 bokalov) ne bodem ga nikomur plaCal —* govoril je oderiiSni strokovnjak -i- ali ni preslo 14 dni, plaCevati ga je moral tudijjpo 9, 10, 11 gld., ako ga je hotel imeti. In pa kmet, ko je gotove denarje vdobil, poeel je z njiuu, kar je hotel, ko bi drugaCe, ako bi kranjsKih trgovcev ne bilo, svoje vino za nid oderuhu za dolg pustiti moral. Naj vam tukaj nacin in namen eksekucij nariSem, katere tuka;inji oderuhi «— proti s*.c^u dol^n"Lom najravyajo,* Namen teh eksekucij ni nikakor dol2niku pro-dajati zempca, ker kupiti W ga morali konefino • upaiki sami. Oni pa to dobro vedd, da zemljiSga dan dancs dajajo jako slabe odstotke v Istri. Zato so jim pa eksekucije ie kot straSilo, Navadno se pride do pjocenitve zemljiSfi, 4e redko do dra^be.---------- ProSnje za procenitev ponavljajo se vsako leto ob tigatvi. Onda pa kmet pride ali jim vina donese ali pa denara, 6e ne vsega, vsaj obresti. To se pa tako dolgo ponavlja za obresti in „iz usmi« ljenja" od strani kmetove vplaenje, da bipoiten upnik uze kedaj povsem izplacan bil Tu pa ostane reve^ vedno dollan. Se ve da ni tak dolinik strel-nega prahu iznaSel, pa ^alostno je, da oni, ko vse to vidijo in vcd6, ne same roke kriSem dr^ci, marveL navadno v lepem prijateljstvu, v prijaznosti s takimi manihejci 2iv6, ter imajo za kmeta samo grdopsovko. Hvala Bogu, da so se zafieli nekateri rodoljubi gibati iu ljudstvu ofti odpirati — ali kaj vse to po-maga, ako sedanje razmere na Primorkem rodoljubnim modern nikakor niso ugodnel Toliko za danes iz svoje mavhe. Drugi pot ge*); saj je polna, samo fiasa bo trebalo mt ^__________ Z Dunija, IO. nov. (Izv. dop,) (Siovonsko 11-terarno dtiiHtvo na Dunaji) je imelo 12, nov. svoje zborovanje, v katerem so bili voljeni novi odborniki in sicer za predsedntka J, Hubad, za podpredsednika D. Majaion, za tajnika M. Petelin in Kav^nik, za knjiziuuuja slikar Janez Subic, za blagajnika A, Mi-kuz in za odbornika M. Suhad, To so torej gospodje, katerim je izrofieuo vodcivo tega imenitnogadrugtva. Mi-slim, da iteje dnistvo udov 17, pa prised ne morem, Ce jih je vee" ali menj. V druitvn so sami prldnl mo^je, vucti za domovino in slovstvo siovonsko; nekateri Pfo delujejo na slovstvonem poijl. Cloveku dobro de, ka-dar oimzuje v tern diultvu gospode, kako razvijajo svoje moci, kako se unjo za prinodnje delovanje, kako izhsijajo njih dejanja zgolj iz idejalizma. Slovenski uarod sine ponosen biti na ta mladi zavod, kateri mu obilo lepega in koristnega obeta. Zadnjii je bilo na dnevnem redu beiilo Antona Terstenjaka „0 slovan-skih runali", v katerem jefrazlagal in dokazoval pi* satelj, da ho tudi Slovani imeli pred Oiriloin in Me* todom pistuo, in sicer ne foneti&uo, ampak ngurativno pismo. Na podlogi tega slikovnega (figurativnega) pisma v Panoniji ustrojU je Cirii novo pismo glagolj-sko. Ciril je bil potem takem reformator tistega run-skega pisma, katero je naSel v Panoniji; na podlogi B6rt in reza osnoval je glasoslovno pismo (Lautschrift), kateremu pravimo glagoljica. — DruStvo iraa tudi knji2nico; kdor ima kako knjigq, naj jo podari dm-stvu; hvalezno mu bode. Da tudi slovenski pisatelji to drugtvo v postcv jemljejo, vidi se iz tega, da so se nekateri listi slovenski obrnili do dru§tva za pod-poro. ,Zvon* n. pr. podpira diustvo obilno. Ge bo cestitim bralcem vSea, porofial bom vefikrat 0 delovanji tega imenitnega druStva. Z Dunaja, 22. nov. (Izv. dop.) (Shod nem-Skih konservativce.v v Lincu). Danes, dne 22. novembra imeli so r.era§ki konservativci v Lincu svoj shod, za katerega smo Le slisali, da bode slo-vesno izrekel svojo sodbo in protest zoper resolucijo dunajskega parteitaga. In to se je tudi sijajuo, §e sijajnise, nego so si 2eleli in pricakovali nemSki usta-vaki, tudi danes zgodilo. Veliki pomen shoda priza-devali so si zmanjsati in okrajsati dunajski dnevniki, psujoc na osebe, katere so ga sklicale iu ktere bodo na shodu govorile. Vse ni ni6 pomagalo. Zdaj isti listi klaverno poro5ajo, da se je shoda udele2ilo, kakor nekateri.poroeajo 9000, kakor drugi celo 11.000**) moi torej skoro trikrat ve6 jih je bilo nego tistih* u-stavakov na Dunaji. To je jasna demonstracija izSla iz srede nemSkega naroda, ce ne sama resolucija, katero so sprejeli na shodu, ze toliko Stevilo je najlep-§i, najjasnejsi protest zoper vse misli izrazene v re-solucji nemSke ustavovarne stranke. Dunajski dnevniki bridko toftjo, da jim kar sapa uhaja, kako je sramota za Nemce, da se njih rojaki udeleLujejo tega shoda, da je sramota, da vstajajo Nemci zoper Nem-ce. In kaj je konec tega modrovanja? Pravijo, da Nemci teh svojh rojako; ne prizuavajo ve5 za Nemce, ker so se izneverili ustavnim naCelom, nego da so ti konservativni Nemci 8Ck-ni Cehia. Pa tudi to obre-kovanje niC ne pomaga. Nemci sami so nam stvar, situvacijo noiasnili. Ustavoverna stranka je sebi ua glavo sramoto uakopala, ker je sklicavala svoje par-teitage tu pa tam. Ko bi bila vedela, dabos tempocet-jem prouzro^ila take ;voteste od veC tiso6 moz, go-tovo ne bi nikoli zaCeL tega delati. Shoda je bil pri&ednik grof Brandis; glavni porocevalec pa Lienbacher; na shodu so govorili Fuch3, Greuter itd. in knez A. Liechtenstein je pojaSnjeval *) Pros.'ao. Urcd. *; Roacicoljubiu iidorski za ustarakegovoreCilististav-Ijali «o itovilo samo do a Uo$ dolejiQ^ovl stanje Nemcev v Avstriji. Pustimo za sedaj vse po-stranske refii, ter presojajmo raj§i resolucijo, katera v glavnih potezah tako slove: aNem5ki isouservativni „parteitag* izreka svoje prepriSanje na tern shodu, v katerem so zbrani kon-* servativno misleCi nemski mozje Avstrije, da je samo tista pulitika zdrava, katera edin§tvo in mod nionar-hije rnvDO tako pospesuje kakor tudi avtonomijo posameznih pokrajin, katera spoStuje ustavao vlado ter razvija in razSirja politicno volilno pravico popra-vicnosti, katera pravicno deli v?°rr drzavljanom bre-lue davkov in podpira obit in narodno gospodarslvo. Nemski konservativni parteitag je preprican, da je za vspesno izvedbo tc konservativne politike po-rok konservativna vecina z cnakouiislecun minister-stvom samo takrat, ce pospesuje in eaako skrbi konservativna stranka ne samo za blagor posameznih sta-nov ali razredov nogo vesolnega narodaobenem neizv-zeinSi nobenega razreda, ce kraj popolne in zveste gojitve lastae nemSkc narodnosti spostuje cnako tudi pravice drngih narodno. ti; fie pripoznaje pomen nem-Ske narodnosti vsled naravnega razvoja, ne pa z na-bilnimi zakoni; konsemtivna stranka nasprotuje za-radi tega tlaccnju in scuvauju narodov. Nemska konservativna stranka stoji na ustavoih tleh. Nemski konservativni parteitag izreka, „da ne „vidi v dejanjih sedanjega rninistcrstva nikakoisne „nevarnosti pretece nemski narodnosti. On zavraCa umisljeno irditev nemlke ustavoverne stranke, Katera m sili biti zastopnica avstrijskih Nemcev ali pa vsaj njih veeme. On ptotestuje zoper trditve izralene v resoluftji dnnajskega parteitaga, kakor da bi bil nem§-ki narod vznemirjen po vseh krajeh Avstrije, da bi bila parlamentarna vecina driavnega zbora sovraloa NemStvu, drzavnemu edinstvu, in svobodomiselium u-stavnim naeelam; parteitag izreka, da mu posebno na srei lezi povzdiga im gojitev drzavne in narodnogo-spodarstvene blagovitosti, zlasti obrtnije in poljedelj-stva; knnservativna stranka bo posvetila svoje delo-vaD.je povzdigi in pospeievanju drzavnega cdinstva varujoc domace pride] ko, blagor Avstrije in njenik narodov.* Ta resolucija je sama na sebi tako jasna, da ji ni potreba posebnega pojasnila. Ta sijajni protest, ki je izs>l iz sre nemskega naroda, pobil je in unieil popolnoma \sa us*avovercev sumnicenja, kateri so sedaj izprevideli, kako so se opekli se svojimi parteitagi. Vidi se, da so Slovani v tej resolaciji dobili svoje za-govornike — Nemce. In to nas veseli, da so vsaj konservativni Neuici preprieani, da se ne sme §Luvati zoper avstrijske narode, naj bi vsi uzivali enakabre-mena, enake pravice. Neraci so vendar enkrat izrekli besede, katere si tako razlagamo, da nas Slovane ne smejo Neraci ovirati v nasem dusevnem razvoji; in ravno to je, Cesar si najobilueje zelimo: slovenski je-zik in narodnost bodi tako spoStovan kakor nem§ki. Odprite mu pot v §olo in urad! In konec bo neko-ristnega prepira in med sebojnega §cuvanja. Kedo bi bil veseleji nego mi, ko bi se besede nem§kih kon-servativcev tudi skoro uresniclle.— Tudi v Efferdingu je bil kmetski zbor, v katerem je bilo navzofioih 600 moz\ Sklenili so, da bodo na 27. dec. sklicali kmetje posebui shod v Lincu, na kateri bodo povabili konservativne drzavne po3lance ; ti naj bi pojaSnjevali kmetom konservativno staliSCe. Kmetje bodo zbor sklicali v Li>?c samo zaradi tega, da bodo protestovali zoper nem§ke ustavoverne par-teitage. ___________ Politieni pregled. 29. dot. bo sto let, odkar je umrla velika eesarica Marija Terezija. Ona ima velike zaslnge za celo cesarstvo in posebne zaslugetudi za Gorisko. Ona je nstanovila gorisko nadsko-fijo, katera je nastala po razcepljenji oglejskega patrijarhata v gori§ko in videmsko nadsko6jo. Marija Terezija je zapustila tudi veliko drugih spominkov v opravah in zakladih goriske pre-stolnice ali velike cerkve. Sin te cesarice Jozef H. je pa nastopil vlado en dan po smrti svoje velike matere. Nje-gov nastop hofiejo zlasti Nemci praznovati. On ima tudi veliko zaslug in, kakor je znano, dal je najvi§im plemenitnikom izgled, da je kmegki stan dasten stan in tak, ki vzdrSuje na prvem me-stu nase cesarstvo. Saj je znano, da hranijo v brnskem muzeji ono, kakor je porocevalec sam yidel, dobro ohranjeno drevo (plug), s katerim je ta cesar sam oral. Ali v politiki je imel take .vzore, kateri so denagnji slovansko-avstrij-ski politiki ravno nasprotni. On je hotel po francoskem izgledn imeti samo eno vlado in samo nemski jezik. Kei- pa denasnji nasprotniki slo-vanskih pravic, ne toliko iz ljubezni, kolikor iz politienih demonstraci^ hoSejo posebe slaviti ia povzdigovati tega drugace plemenitega vladarja, je spodobnise, da se mi spominjarao cesarja Jo-zefa samo kot destilca nasega kmeskega stanu. Tako mu ostanemo pravicui po geslu: Vsakeniu svoje. O shodu konservativnih Nemcev v Lincu pripoveduje dcnr.snji dnnajski dopis, kolikega pomena ima v nasprotji z novokrsceno pa staro stranko nemskih nstavakov. NaKemskeiasose ^edalje bolj razsir-jali judje, odkar se je ustiinuvilo nemsko cesarstvo. Francoske milijanie so jih vabile zlasti v ve6a mesta. Nemejja dobila je nove zakoue, kakor so jih judje zagovarj«ili, in oni so kricali po takih postavah, katere so jim dajale naj veto pro-stost za naglo obogacenje. Tako so si prisvojili tudi one slu^be, katere najvefi nesejo. Kot ad-vokatje so s pomoCjo novih zakonov vzeli Ijud-I stvu najmanjse aamostojno gibanje, in kot zdrav-niki pa 2e vedo od nekdaj, da ta stan v no-tranjem poslovanji najmanj nadzomje tudi ostra dr^ava. Enako so splezli do vefiih sluzb pri u-diteljstvu, in se sodniStvo na Prnskem je zase-jano s krMenimi in nekrsCenimi judi. IJcrolin ima n. pr. med 150 sodniki 43 judovf Da je kupelja, obrstvo in Casopisje v zi-dovskih rokah na Nemskem, je potem samo ob sebi nmevno. Ni cudo, da je zafelo zlasti Ijadstvo nizih stanov vedno bolj pritozevati se proti narasfiaju zidovskega rodu. Se vece moralno zlo doprina-§ajo judje se skazeno Hteraturo v knjigah in dasopisih visim stanovom. Ali ti so ze sami bolj ali manj skazeni, da nevarnosti ne vidijo. Zafieli pa so zlasti v Berolinn agitovati proti judom zlasti lani in letos, Boj se je vnel med judi in strankami, katere se vnemljejo za jude zarad nerazloCe^alne tolerance ali pa proti judom iz povr§ni§ih in zaresni&h razlogov. Boj je prodrl ceh) v pruski parlameot ravno te dni, in iz razprav in telegramov, kateri polnijo te dni dunajske liste, razvidimo najjasmse, v 6e-gavih rokah je tudi dunajsko casopisje. Judje imajo veliko nasprotnikov vpntskem parlamentu, in ti so na pravi poti, Ce tudi ne govore vselej proti judom iz veljavnih vzrokov. Cudno pa jo pri vsem tem boji, da se ucene glave, kakor imenitni Mommsen in Virchow postavljata na judovsko stran. Tudi nemski kronprinc je rekel, da je sramota za 19. stoletje proganjanje jndov ravno na Nemskem. Ali vsi taki glasovi nic ne izdajo proti zgodovinskim dokazom, da judje so nevarno pleme za clovestvo, in ne samo za kultumo Evropo. Judje nosijo vsvoji krvi korupcijo, kamor pridejo. Ta stavek jeedino veijaven za postopanje proti judom, kateri vsled tega ne zasluzijo drugega kot izjemnih zakonov v vsej Evropi. Mi bi ne rabili tukaj prostora za boj nem-skega ljudstva na Pruskem proti judovstvu. ko bi ne videli enake nevarnosti, katera preti od zidovske strani tudi avstrijskim narodom. Av-strijski judje so se oklenili nemskih ustavover-cev, ne iz ljubezni do nacel ustavoverskih, am-pak ker vidijo dobicek v boji Nemcev proti SIo-vanom, ali v obfie proti drugim narodnostim. Judje so spoznali, da pri ustavovercih je kapi-tai zanje. Nevarni so nam judje; ako bi ne bilo judov, pomirili bi se bili ze avstrijski narodi vsaj v veci meri. Prej kc se tedaj narodi streznejo glede na „obce mnenje", po zidovskih dasnikih zagovar-jano, prej nastopi doba za vspesnise porazum-Ijenje med raziicnimi narodi nasega cesarstva. Grska vlada ukazala je osnovati 10 novih bataljonov pescev in 4 nove poljske baterije. Vojska grska dobi s tem 15000 moz ve6. Enako se tudi pomnozujejo vojne ladije. Kitajsko in Rusij?, se menda brez vojske pogodita, ker hoc-e Kitajska vlada placati Ruski pnmerno odskodnino. Domace stvari. «.i. ^01}©m6,syanje na Krasu je v tujih novi-' nah vzbudilo veliko veseJje, kakor je bilo pricakovati. „N. f. Pr." imela je dolg telegramo tej novici, „Triester-Zeituug8 pa je v velikejn porofiilu entusiastifino izrazila svojo §kodo2eljnost. Se norfiuje se z nami in pravi, da nasi kmetje so vendar spregledali zaslepljenost (!) naSih I narodnih vodnikov. Gospoda! kdo se smeje iu kdo 2aluje? Kakor smo zadnjic" rekli, ponavljamo tudi danes, da se bojimo biti §e le pri zacetku ponemCevanja. V dcnasj'ujeni uvodnem razgovoru smo povedali, komu na korist ponemiiuje na§a vlada primorske Slovence. Da bi se dezelni §oiski svet ustavljal nadaljnjim enakim nakanam tudi ni upati, ako pomislimo, kak6 je se-stavljeu. Dezeluemu Solkemu svetu namrefi predsoduje c. kr. trzaSki namesfnik sam ali pa njegov namestnik. V svetu sedita gimtiazijski in vodja viSe realke go-riSke, oba po mi§Jjenji trda Ncmca, in ko bi tudi bila Slovanom prijazna, je dovolj, da sta vladna. Po-leg nju sedi ekonomicni referent. K trojici sta nakle-nena dva od vlade imenovana duhovuika, sedaj g. And. Marusic, in mons. dr. Zorn. Od nastetih udov zarad specififino vladne sestave ni mogofie pii&kovati praviinih sklepov, dokler Sio-vencem nasprotuje vlada. PaC bi bilo misliti, da pod Taaffijem se ne zamerijo od vlade imenovani Sloven-ci, ako bi glasovali z edinim neodvisnim Slovencem v dez. Soiskeni svepu. AH mi, primorski Slovene!, smo izjema v izjemnih razmerah, katerih §e imenovati ne moremo, ako nocemo dati ddavnemu pravdniku opra-vila. „Slovenski Narod" je na§ zadnji dopis s Krasa priobL