Zasedanje OLO Ptuj
je potrdilo gospodarski obračun za leto 1949
V petek, 3. febrtiarja t !. se je vršilo v Ptuju v Titovem dornu ob aavzodaiosti odbornikov okrajnega LO iz 64 krajev-niflj ljudskih odborov z-asedanje Okraj-nega Ijudskega odibora, Zased-anje je za-čel tajnvk OLO Ptuj tov. Kovačič Zlatko, nakar je po uvo-d;niit uobičajeniih formal-nostih govoril predsedndk OLO tov. Le-skovec.
Predsednik tov. Leskovec fe tivodoma poudaril, da je za6i.<iaTije kritičen obra-čun dela OLO v prete-klem leta. V glav-nem pa je na splošno analiziraJ delo Okrajnega Ijudskega odbora, krajevnih Ijudskih odb-orov in njihoveg« msds©boj-nega sodelovanja. Ugotovil ja, da je bi-lo tsiišče dela vpreleklem letu v glav-nem na izvajanju g-ospodarskih aalog, da pa uspeh teh klj-uib velikemu vlože-nemu tm-dn zaredi njihovega kampanj-skega izvrševaBJa ni bil vedno tsk, kot bi moral biti. Kampanjsko delo je po-vzročalo desorgeniMCijo okrajnega apa-rata, na terenu pa hude napake, ki so kvarile politično situ^cijo predv&em za-radi tega, ker ga ni »premlialo nujno potrebn<3 politično delo. Izvedkme naloge niso bile malo in lahke. Z boljšimi orga-nizacijsklmi načini cfeJ^ bi bite uspašneje izvedene.
Vprašanja socialisacije naših va«i se je posvečalo preiaalo pozornosti. To j« v našem okraju najtežje vprašanje. Pred-eednik tov. Leskov^c je prikazal uspehe naže razvijajooe se indiistrije, ki z vsa-kian dnem zaihteva vedmo v&c d-elovae sile in km-etijc>kih produktov, da bi na&a driava čim prej postola v gospodarskean aziru n<xxivisTwi od imozesmstva in da bi ]«ibko čim prej zgrjvdila socializem. De-lovno silo in večje količine kmetijskjlh pr<xlajž:tov pa je mogoče dobiti le s so-cialistiČTio rekonstmkcijo ktnelijstva. Ve-liki kompleksi zemlje se laije in z manj delovn« sile cbdel-uieio ter dajo boljse pridelke ka>kor raz-drobljeni nacin obdelo-vanja zemlje. To je glavni vzrok nešega prizad-evanja za ¦azvoj zadružništva. Vzporedno s tem pa odpravljamo zadnje obiike izkoriščanja človeka  po  človeku.
V nadaljevanju je tov. Leskovec diejal, da srao v preteklem tetii posvečali pre-malo pozorncsti prosveti, eocialnemu skrb«tvu, zdravstvu, komimalni dej-avno-sti ter se dmnim vpraš-anjeim, kd cb se-dan}ih pogojih pomacrajo k dvigu živ-ljeniskega standarda delovnih lyudi. V«e-m-u termi bo moral Okra'n{ Ijudski odibor v tekofern letu posvečatd več pažnje ter   zaimujeno   nadoknaditi.
Na-dal|e je qovoril o poiooii OkrejnecTa ljtidiskega odbora krajevnim Ijudskim od-boram, o predpripravah za volitve t zvemo skupščino ter ofo zaklju6ku po-zval odb«rn:ke k i-ntenzivnemu delu po-sebno pri razvijaTiju zadru-žništva, kar mora biti stalno najvaživejla nalog-a.
Potem ie dal crospodaretko poročilo podpred«ednik OLO tov. Kolari^ Ciril. Uvodon»a \e govoril o splošniii prcrble-mih, nato p« ie auali^zlral delo posaroez-n$h poverienižtev.
Delo TO se je rasvljalo po okraji*em petletaem plami Ker je pbiiski okraj v bistvu kmerki okraj, ]e bilo delo v giavnem iasm«rjeno v vprošaTiie eociali-zacfje pode^-s^ia. Da je 5tmel.r> u«pch, je naiboli rarvidno z deistva, da se ie ob koncu pretekleaa leta nahaialo v socia-lističneTn sektoriu 341°/o več zemlje kot 1e biio v zpfetku leta. Tnd! ostala go-spcdarska dejamost }e blla vodena v smeri krcpitve socialističnai osnov na-šec^a gr«T>odarstva
Prehafaiof na deio poverfeBi-štev se je tov Kolarif dotakni] dela okraine piansike koTnisije ki j€ z fedelovaniem gofpodarskih. analiz dajala IO dragocene pokazatelje za usmerianie gosoodarske deiavnosti v različnili področjili. kakor tudi  v celoti.
Plan investici^ r.n dnrzben! standard \r\ ra kflpitalno araditev v zn^sku 6768 000 dinarjev 1e bil v celoti tepolnjen. Od predvidene vsote te bHo z^ dvig stand-arda npoTablienfh 26%, 7<»/« pa z« ne-o<?!ožlHve po<treb« kaipitaln« ara-dttve. Letošnji kredit bo uporabljen priMiŽDO v istem ra-zmeriu, zato p« bodo mvestl-ciie 1. 1951 uporaWene v celoti za grad-n>o stanovaniskih prostorov, torei za neposrectai d"vlg iivljenjskoga standarda.
InTesticife ®o bile razdeljene za:
1.  Elektrjfikacjje                   220.000 dtn
2.  Opremo rudnikov             200.000 din
3.  Opefc.amo v Janeževcih    700.000 din
4.  Adaptacijo
hlevov  mest ekonom.      425.000 din
5.  Adaptacijo
hlevov v javiii boinici      140.000 din
6.  Veterin.an.ko bolnico     2,460.000 din
7.  Skladišče »Ograda«          920.000 din
8.  Gradnjo
vodovodn. re^ervoarjev   63-4.000 <Mn 9- Solo v Selah                     830.000 dio
10. Dečje iasli                        339.000 dln
Poleg teh so bila finansirana nepla-Diraaa dela oziroma nakupi kot na pri-mer opreme za »Ograd«, popravila zgradlb Doma učencev v gospodarstvu, larvame, broda v Gajevcth, mosta čez Grajeno, nabavo etrojev, odkup roeha-nične delavnice in avtomobilov ter adap-tacijo DID-a v skupnem znesiku 2,890.000 dinarjev.
Za letošnj« 1950. leto je predvid«nih 4,000.000 ddn investicij&kega kredita, ki bo v znesku 2,000.000 din uporabljen za na-bavo vodovodnih cevi za ptujski roestai vodovod, 1,200.000 din bo poralb-Ijenih za dograditev garaže okrajnega avtoprevozništva, ostalo pa za popravilo biš narodne imovme ter za dograditcv šole v Selah.
V kmetij-stvu sc Je delo IO razvijalo v smeri krepitve socielistitnega kmetij-stva ter na pov©čar.ju kmetijftke proiz-vodnje v vseh &ektorjih. Negativen po-jav našega kmetijstva je velika raizdrob-ljenost gospodarstev, ki zahteva veJifco delovn© sile in daje nizke tržne pre-6ežke.
Kmetijsko zadružnižtvo je v preteklem Ie4u doseglo velik razanah, ker se je št-e-vilo delovndih zadrug povečalo od 5 t z^-6etku leta na 17 ob koocu leta. V pri-bližno istem razomerju &e je povečalo število včlanjen-jh gospodarstev, živiae in kmetijakili strojev. to pmneni, da so tudi kmetje v ptujskem okraju kredll po poti, ki jo je nakazala naša Partija, Osvobodilna fronta in ki vodi tudi naš« kmete v socialkem.  v  boljše  življenje.
Jeeenska setev j« bila opravljena 94-odjstotno. Aktivno }e bilo twii delo se-menske shižbe. KDZ-jem tn ekonomijam je bilo r-a2deljenih 97 večjlih kmetijskih strojev.
Zadnff ptspis živine je pofcazal, da }e številčni e-talež zivme v okraju isri iji da je ponekod porastel. V preteklem le-tu je bilo cepljenih proti raiznim bolez-nim 103.000 živali.
Skroplj-enje sadnega di«vja «e uspešno fcvaja. V preteklean letu je bilo pogozde-njih 21 ba goMav.
Poverjeništvo za državne nabave \e v pretoklem tetu opravilo veliko nalogo. Pri odtkuipn žita je bil plan presežen, isto tako pr} odtkupu prašičev Plan odkupa goveje živiiie nl bfl dosežen v celoti
Letošnji odkupi se bodo izvrševdli po gospodarskj zmog.ljivo6ti in velikosti po-sestva.
Gospodapska dejavnost v okraju se od-raža v finančnem poslovanju. Za vzdrže-vanie Okrajnega ljudskega odbora kot foruma ter krajevnih Ijudskih odborov je bilo v preteklem letu plaoiranih sko-rai 63 milijonov dinafjev ter fe bil pro-račun obojestran&ko iTčrpan. Okrog 8 in pol   milijoaa   diaarjer  izven   prora^run-
sMh sredstcv, ki so i^h ustvarila okraj-ma gospodarska podjetja, je bilo uporab-ijenih za kritjo i^venplanskih in izven-prorač-unskiJi investicij.
Odmera dohodnine kmečkim gospo-darstvom je bila za preteklo leto izve-dena z napakaini. ki še sedaj ovirajo izterJBVo. Krivda za to, da še vedno ob-stojajo davčni zaostanki, pa leži tudi na izterjevalnih komisijeih, ki &e v precej-šni meri niso zav«dale svoje naloge.
Delo naše socialistične trgovine ˇ okraju se cdraža v nasion delavcem raz-deljeniih količinah živilskih artiklov: 35 ton bele moke, 48 ton pšeničnega zdro-ba, 1180 ton enotne moke, 785 ton koruz-nega zdroba, 191.300 kg maščcb, 231 to-nah sladkorja itd. ter v razdeljenih ko-ličinah tekstilnega in drugega blaga s tock-ami ali kmečkinii boni prodsnega blaga.
Tov. Kolaiič je aato govoril o iod«-strijski in obrtnd lokalni dejavnosti v okraju ter se u*tavil pri okrajnih gospo-darslcilh podjetjiii, ki so v okviru moi-nosti izvršila svoje planske naloge.
Govoreč o komtaialni deiavnosti v okrajTi je tov. Kolarič v alavnean t»Ka-zal i&te problem«, kot «mo jih že ob-javUi v 3. številki nežega lieta z dne 20. januarja ter jih ne bomo ponavlfall Potem je govortl ie o šolstvu in uLi-teljstvu.
Ob zakljTičku je tcv. Kolarič dejal: »Težave, še manj pa klevete, kl se z vseh strani sipajo na nas, nas ne bodo zavrle v našem delovnem poletu. ker čntimo s 6Tcem in razumom, da dela-mo prav, tako kot nas učl naia Par-tija in njen herojski voditelj, naš l)ub-Ijcni maršal Tito.«
Po referatu tov. Kolariča se je razvila di«kusija, v kateri so poverjcniki spro-žili š« nekatera vprašanja svojih reso-rov in v katerj so ostald diskutanti iz-našaK razne problem-e. V diskusiji ja spregovoril tudi tov Mavzer kot pred-sednjk okrajnega odbora OF ter pouda-ril važnost sodelovanja množice na zbo-rilh volivcev pri delu ljudske oblastL »Socializcm gradimo za vse delovne ljn-di«, je dejal tov. Mavzer, »zato \Q po-trebno, da pri tem vsi sodelujejo«.
O pomoči frontnih organizacij pri r&-Sevanju gospodarskih nalog je govoril sekretar OO OF tov. Berginc Peter Na-kazal je naloge Ijudekih odborov pri iz-vedbi volitev v zvezno skvupsčino ter po-moč in aktivizacijo Fronte ob tej pri-Ukt
Sledilo je poročflo Okrajnega sodi§^a v Ptuj«, kj ga je dal predsedniik sodišča tov.  Rubin  Maks.
V naslednji točki so bili stavljeui predlogi za sklepe. Sprejete sklepe boEio ob}aviii prihodnjič.