Ve s t n i k. (Jod presvetlega cesarja so vse šole piav slovesno obliajale. Osobne vesti. G. Raktelj Jožef, n;,dučitel.j v Ribnici, stopil je v stalni pokoj. G. Vrančič Anton, učitelj v Dolskem in g. Zupan Ivan, učitelj, v Zagradci, menjala sta za svoji služhi. hnenovani so: g. Ivanec Frančišek, stalni uftitelj v Velikih Lašeah za drugo službo v Leskovci; g. Korošec Jožef, stalni učitelj v Škocijanu pri Turjaku, za stalnega učitelja v Jesenicab na Gorenjskein; g. Kabaj Miha, stalni učitelj v Hotederšici, za stalnega nadučitelja na sedajšnji tamošnji dvorazrednici; gdč. J u r ni a n, namestna učiteljica v Idriji za stalno drugo učno moč v Hotedršici, g. Erker Jurij, stalni učitelj v Polomu, za stalnega učitelja v Spodnjem Logu; g. Perko Ivan, začasni učitelj v Borštu na Priraorskem, za stalnega učitelja v Dolu pri Litiji; g. Hogler Frančišek, stalni učitelj v Kočevji, za stalnega učitelja v Štalcarjib; g. Razpotnik Franč i š e k, začasni učitelj v Hotiči in g. K o p i t a r Frančišek, začasni učitelj v Gribljah za stalna učilelja na istih mestih. Gdč. Scbott Jožefa, izprašana učiteljska kandidatinja, pride za začasno učiteljico v Litijo; g. Peterlin Frančišek, izprašan uoiteljski kandidat, za začasnega učitelja-voditelja na jednorazrednici v Kolovratu; gdč. Tschurn Gabrijela, izprašana uoiteljska kandidatinja, za začasno ('etrto ueiteljico na štirirazredni dekliški šoli v Kranji. Gdč. Wurner Olga je dobila službo v privatneni zavodu Huth v Ljubljani. G. Bučar Anton pride za zaeasnega ueitelja-voditelja na jednorazrednico v Ledinah, g. Juvanc Ferdinand na tiovo paralelko prvemu razredu v Cerknici. gdč. Terčelj Berta začasno na drugo učno mesto v Begunjali pri Cerknici, gdč. Modrian Ivana začasno na četrto učno mesto v Starem Trgu pri Loži. Preizkušnje učne usposobljenosti. Ravnateljstvo c. k. izp raševalne kinuisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani razgla.ša nastopni razpis: Prihodnje preizkušnje učne usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se prično dne 9. listopada t. 1. Kandidatje in kandidatinje za to preizkušnjo naj vlože po vis. ministerijalnem ukazu od dne 31. malega srpana 1886, št. 6033, ki objavlja predpis o preizkušnjah učne usposobljenosti za ljudske učitelje, svoje pravilno o])remljene prošnje za pripust k preizkušnji potem šolskega vodstva pri svojem predstojneni okrajnem šolskem oblastvu, ako pa ta čas niso v šolski službi, s priloženimi svojimi službenirni spi-ičevali in zdravstvenim siiričevalom uradnega zdravnika o telesni sposobnosti prosilca za učiteljski stan neposredno pri oneiu okrajnein šolskein oblastvu. pod kateriin so nazadnje služili in sicer pravučasno, da bode šolskim oblastvoin mogoče, te prošnje do dne 25. vinotoka t. 1. podpisani komisiji vročiti. Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje pravilnn opremljene prošnje za pripust k preizkušnji pravočasno vložili, naj ne pričakujejo šele posebnega povabila, teinveč naj se snidejo dne 9. listopada ob 8. uri dopoludne k pismeni preizkušnji v sobah, kateie so na tukajšnjera c. k. učiteljišči v to odločene. Dnevščina odposlaiiceni k deželni učiteLjski konferenciji. Ker se čuje, da nekateri odposlanr.i še zdaj niso prejeli dnev.ščine, ki jiin gre za njib udeležbo pri zadnji deželni učiteljski konferenciji v Ljubljani, opozarjam vse take gg. delegate, da iniajo na podstavi razpisa visokega c. kr. dež. š. sveta z dne 11. grudna 1874., št. 2967, pravico zahtevati, da se jiin plača po 1 gld. potnine za vsako miljo (= 8 km'! in po 3 g 1 d. d n e v š č i n e za ves čas, kar so ga prebili na poti in pri deželni učiteljski konferenciji. Kdor se vozi po železnici, temu se plača vožnja v II. redu in vrhu tega vožnja na kolodvor in s kolodvora v vstopni postaji in v Ljubljani. Za ljubljanski kolodvor se povrne vsaka vožnja s 70 kr. po dnevi, z 80 kr. po noči. Fr. L. Iz seje c. kr. deželnega ^olske^a sveta. Du- volilo se je razširjenje trirazredne nemške deške šole v Ljubljani v štirirazredno, trirazredne ljudske šole v Kostanjevici v štirirazredno, trifazredne dekiiške šole Kranji v štirirazredno pod svojim vodstvom, in ustanovitev jednorazrednic pri sv. Lenartu (Martinji Vrh) in v Bukovšici v kranjskem in v Svibnjein v krškem šolskem okraji. Srbski profesor g1. L. Lazarevič iz Belega Grada, katerega je poslala srbska vlada na Avstrijsko, da si ogleda naše ljudsko šolstvo v namen nove uredbe ljudskega šolstva v Srbiji, ogledal si je z dovoljenjem visokepa naučnega ininisterstva ljudske šole v Pragi, na Dunaji in okolici, v Gradci iu okolici ter se je mudil ta mesec 8 dnij v Ljubljani. Tu je obiskal in hospitiral na pivi in drugi inestni deški šoli, na oseinrazredni dekliški šoli pri sv. Jakobu, v obrtni strokovni šoli, na štirirazrednici v Šent-Vidu, na jednorazrednici v Trbojab (kranjski okraj) in na c. kr. moški vadnici. Od tu se je podal še v Trst, v lnomost in v Buda-Pešto. Ker je iinenovanega gospoda, ki je ob jednem »narodni poslanec«, poslala sibska vlada k nam, moramn pač sklepati, da je naše ljudsku šolstvo dobro urejeno. Višja dekliška šola y Karlorcu. Karlovec s 6000 prebivalci dobi višjo dekliško šolo. Proračun za poslopje znaša 71.105 gld. Rrvatski »Napredak« piše: »Bila domoljubnomu gradu Karlovcu na čast, a njegovej mladeži na korist!« Mislimo, da bi kaj tacega tudi za Ljubljano s 30.000 prebivalci ne bilo srainota. Aprinas imajo nekateri gospodje vse drugačne, čudne nazore! Na francoskih deškib šolab poučujejo od 1. vinotoka samo svetni učitelji. Letos je poučevalo še 1213 duhnvnikov, s 1. vinotokom so pa izgubili po zakonu pravico poučevat.i. Na dekliških šolah poučuje 33.000 svetnih ueiteljic in 11.000 redovnic; zakon dnločuje, da v pokrajinah, katere imajo že 4 leta učileljišča za učiteljice, ne srae biti nobena redovnica na novo nastavljena. Učitclske Norimj. Slepci. V Nemčiji je 67.600 slepcev, v AvstrijskoOgrski S6.400, v Rusiji 100.000, na celem svetu pa Z Japonskc^a. Na Japonskem so otvorili diuštvo, katero inia namen, na Japonskem latinico vpe Ijati. Društvo šteje nekoliko lisoč članov ter izdaja list »Riniske črke«. Vsa japonščina je že prestavljena na lalinico. Društvo iiua svoj sedež v Tokiju. Posel z Budče. Zahvala. ^lavno podporno društvo-»Narodna šola« je izvolilo podariti tukajšnji šolski mladini za malo vsoto obilo šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo si šteje v dolžnost, da v iineni šolske inladine izreka najtoplejšo zahvaln. Miliael Kalan. V Št. Petru, dne 10. vinotoka 1891. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo za mali znesek 5 gld. poslati mnogo šolskega blaga ljudski šoli v Svibnu. Tem poteni izreka se prelepa zahvala. Solsko voditeljstvo v Svibnu dne 1. vinotoka 1891. Zabvala. Visokorodna milostljiva gospa Teodora grofinjaKottulinskvje lilagoizvolila zopet naši šoli podariti 20 gld. za nakup tvarine za ženska ročna dela. Za ta velikudušni dar se zahvaljujeta podpisana v svojein in v imeni šolske mladine. BoHanj 21. kimovca 1891. prinieioina 1,200.000. Posel z Budče. Alojzij Brmelj predsednik kr šol. aveta. Jak. Cepuder šol. vodja.