Mag. Monika Hruškar Franić
Mnenje staršev o organizaciji 
interesnih dejavnosti
Prejeto 18.10.2018 / Sprejeto 20.01.2019
Znanstveni članek
UDK 379.8:37-055.52
KLJUČNE BESEDE: izvenšolske interesne dejavno-
sti, interesne dejavnosti izven rednega pouka, šolski 
kurikulum, vzgoja in izobraževanje
POVZETEK – Namen interesnih dejavnosti je razvi-
jati interesna področja učencev, s katerimi uresniču-
jejo vzgojno-izobraževalne cilje, pri čemer izbirajo in 
se odločajo za aktivnosti po lastni presoji. Učenec se 
vključuje v interesne dejavnosti, ki izhajajo iz njegove-
ga zanimanja, v sodelovanju s starši in mentorji. Šola 
te aktivnosti organizira izven rednega šolskega pouka 
(ob koncu tedna ali med prazniki). Avtorica poroča 
o raziskavi, v kateri je ugotavljala stališče staršev o 
izbiri interesnih aktivnosti učencev prvih in četrtih 
razredov osnovnih šol. Raziskava je bila izvedena na 
vzorcu staršev učencev prvih in četrtih razredov osnov-
nih šol v Republiki Hrvaški (N = 611) v šolskem letu 
2017/2018. Rezultati so pokazali, da so starši pripra-
vljeni v večji meri vključiti otroke v izvenšolske dejav-
nosti med prazniki kot ob koncu tedna in da so bolj 
naklonjeni interesnim dejavnostim, ki potekajo v šol-
skih prostorih, manj pa tistim, ki potekajo drugje. Vse 
te dejavnosti so pripravljeni tudi financirati.
Received 18.10.2018 / Accepted 20.01.2019
Scientific paper
UDC 379.8:37-055.52
KEYWORDS: extracurricular activities, after-school 
activities, non-teaching days, school curriculum, 
education
ABSTRACT – Extracurricular activities in primary 
schools are organized within the teaching part of 
the day to meet students’ needs and interests. A lack 
of choice for a student to choose an attractive activ-
ity is often compensated by involving the students in 
extracurricular activities in non-teaching time of the 
day or on weekends and holidays. This thesis presents 
a study aimed at identifying parents’ opinions on the 
selection of extracurricular and after-school activi-
ties of students in the first and fourth grades and the 
organization of these activities within the school pro-
gramme during non-teaching days in the school year. 
The survey was conducted on a sample of parents of 
the first- and fourth-grade primary school students in 
Croatia (N = 611) during the first half of the school 
year 2017/2018. The research results show that the 
parents are statistically significantly more willing to 
enroll children in extracurricular activities during 
school holidays than on weekends. They are more pre-
pared to enroll their child in activities that take place 
at the school the child is attending rather than inside 
or outside the local community, and would finance that 
activity during non-teaching school days.
1 Uvod
Šolske interesne dejavnosti v osnovnih šolah Republike Hrvaške so načrtovane s 
šolskim kurikulumom in letnim načrtom ter programom dela učiteljev in niso obve-
zni del delovne obremenitve učenca. Takšne dejavnosti se najpogosteje izvaja takoj po 
zaključku rednega pouka ob dnevih pouka v šolskem letu. Redki so primeri, ko pote-
kajo šolske interesne dejavnosti v dnevih, ko ni pouka, saj bi to zahtevalo prilagajanje 
učitelja in šolskega kurikuluma potrebam dejavnosti. Dejavnosti povezujejo učenca z 
družbo in okoljem, v katerem živi. Šola je v skladu z načrtovalskimi in programskimi 
zahtevami dolžna šolske in izvenšolske interesne dejavnosti uvrstiti v šolski kurikulum. 

34 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2019)
Kot možno rešitev Marsh predlaga tako imenovano situacijsko analizo. “Situacijska 
analiza zagotavlja odlično izhodiščno osnovno za oblikovanje novega kurikuluma. Prav 
tako omogoča tistim, ki pripravljajo kurikulum, da upoštevajo tudi dejavnike, ki so 
pomembni za skupnost, v kateri živijo” (Marsh, 1994, str. 101). V sodobnem izobra-
ževalnem kontekstu imajo šolske in izvenšolske interesne dejavnosti položaj vzgoje in 
izobraževanja po izbiri učenca in v skladu z učinkovitimi možnostmi ter nagnjenostjo. 
Če jih opazujemo z vidika prostega časa, potem omenjene dejavnosti zapirajo časovno 
razsežnost, ki bi jo otrok preživel pod nenadzorovanimi pogoji, saj večina staršev ne 
more nadzorovati strukture prostega časa svojega otroka. Eden od razlogov je delovni 
čas staršev, ki bi se mu morale s svojim kurikulumom prilagoditi vzgojno-izobraževalne 
ustanove v celotni vertikali. Hrvaška s šolskim kurikulumom omogoča organiziranje 
dejavnosti v okviru šole ali lokalne skupnosti, učencem in staršem pa so na voljo v 
času pouka in izven njega. Na lokalni ravni se dogovorijo o načrtu in programu, učen-
ci pa izberejo dejavnosti z možno prilagoditvijo interesom, potrebam in priložnostim. 
Prostorske in časovne dimenzije izvajanja dejavnosti so na voljo tudi v obliki pouka 
prostih šolskih dni. Pouka prostih dni je v šolskem letu bilo več kot tistih s poukom. 
“Šolska stavba mora biti za izvenšolske dejavnosti in prosti čas na voljo 365 dni na leto 
za otroke in mlade, torej tudi v dneh, ko ni organiziran pouk. Predrago je, da kakovostni 
prostori in oprema stojijo več kot pol leta zaklenjeni in nedostopni subjektom, katerim 
so namenjeni” (Matijević, 2016b).
Hrvaški avtorji so bili doslej v glavnem usmerjeni v raziskovalna vprašanja o vrstah 
šolskih interesnih dejavnosti, ki jih učenci obiskujejo, ter zastopanosti šolskih interesnih 
dejavnosti v šolskemu programu. Šiljković idr. (2007) so z raziskavami na učencih nižjih 
razredov pokazale, da so dekleta izrazila večje zanimanje za šolske interesne dejavnosti 
kot fantje. S kineziološkega stališča Prskalo (2007) poudarja, da je v šolske interesne 
dejavnosti vključeno manjše število otrok kot v izvenšolske dejavnosti. Valjan Vukić 
(2016) ugotavlja, da 65,4 % učencev v višjih razredih na tem področju ne sodeluje v šol-
skih interesnih dejavnostih, medtem ko se jih 53 % raje odloči za izvenšolske interesne 
dejavnosti. Kostović-Vranješ idr. (2016) spodbujajo k organizaciji za učenca atraktivnih 
in sodobnih izvenšolskih dejavnosti, kot so “Kompostiranja”. Mlinarević in Brust Nemet 
(2012) sta pokazali, da se največ učencev pridružuje šolskim dejavnostim zaradi zani-
mivega programa predmetov (39 %) ali zaradi odličnosti vodij (13 %). Največ učencev 
je menilo, da se njihovi interesi lahko dosežejo v izbranih šolskih dejavnostih (skupaj 
62,5 %), medtem ko 34 % učencev izraža nezadovoljstvo, saj trdijo, da svoje interese 
lahko uresničijo le včasih. Največj učencev meni, da je delo učiteljev v šolskih interesnih 
dejavnostih podobno kot pri rednem pouku (54,4 %), medtem ko je 20,1 % učencev oce-
nilo, da je delo učiteljev popolnoma enako kot delo pri rednem pouku. Matijević (2016) 
na podlagi rezultatov izbranih raziskav vsebin dejavnosti sklepa, da v prostem času otrok 
in mladih prevladujejo športne dejavnosti in digitalni mediji, predvsem internet, pametni 
telefoni in socialna omrežja. Tuji avtorji odgovarjajo na raziskovalna vprašanja o vlogi 
in vplivu šolskih interesnih dejavnosti na vse vidike razvoja učencev. Poleg tega, da 
udeležba na dejavnostih statistično značilno pozitivno vpliva na šolski uspeh učencev 
(Hughes, Cao in Kwok, 2016; Andreassen, 2013; Kremer-Sadlik, Izquierdo in Fatigante, 
2010), ima tudi pozitiven učinek na šolsko motivacijo učencev z učnimi težavami (Wang 
in Fredricks, 2014, Brooks et al., 2015). Pomemben je tudi podatek, da starši pogosto 
ne sodelujejo pri dejavnostih svojega otroka, saj jih učitelji ne povabijo k sodelovanju. 

35 Mag. Monika Hruškar Franić: Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti
Razlog za to je (Sad in Gurbuzturk, 2013), da se učitelji bojijo kritiziranja s strani staršev 
ter jih zato ne povabijo k sodelovanju.
2 Metodologija
Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje staršev o izbiri šolskih in izvenšolskih 
interesnih dejavnosti za učence prvih in četrtih razredov osnovne šole ter organizaciji 
teh dejavnosti v okviru šolskega programa v času pouka prostih dni v šolskem letu. 
Raziskava je bila izvedena v prvem polletju šolskega leta 2017/2018 v sedmih večjih 
hrvaških mestih (Zagreb, Reka, Split, Zadar, Osijek, Vukovar in Vinkovci) na roditelj-
skih sestankih ter individualnih sestankih staršev in učiteljev.
Vzorec
Pri izbiri anketiranih je bil uporabljen vzorec skupin, sestavljen iz staršev učencev 
prvih (N = 310) in četrtih (N = 301) razredov osnovnih šol. Petino anketiranih sestavljajo 
očetje (N = 126), štiri petine vzorcev sestavljajo matere (N = 485). Od tega jih ima pribli-
žno polovica (48,8 %) srednjo strokovno izobrazbo, za njimi so visoko izobraženi starši 
(30,6 % s končano fakulteto in 6,2 % z magisterijem ali doktoratom znanosti), 12,9 % jih 
ima diplomo in enden od staršev v vzorcu nima dokončane osnovne šole. Polovica družin 
(52,4 %) učencev živi v bližini šole, 9 % jih je daleč od šole. Delež učencev staršev, ki 
sodelujejo v raziskavi, sestavlja 47,3 % učencev in 52,5 % učencev.
Instrument
Za potrebe raziskave je oblikovana lestvica stališč oziroma ocene mnenja staršev o 
šolskih in izvenšolskih dejavnostih, ki je sestavljena iz treh delov. Prvi demografski del 
vsebuje vprašanja o starosti, spolu in izobrazbi staršev, regiji, bližini šole, spola otroka 
ter razred, katerega njihov otrok obiskuje. Drugi del se nanaša na analizo šolskih in 
izvenšolskih dejavnosti (trenutno stanje števila dejavnosti, ki jih otrok obiskuje, samoo-
cenjevanje pomena šolskih in izvenšolskih dejavnosti, preference staršev o zastopanosti 
dejavnosti v šolskem programu glede na področje dejavnosti). Tretji del pa se nanaša na 
organizacijo šolskih dejavnosti v pouka prostih dnevih v šolskem letu (pripravljenost 
staršev na vključevanje otroka v dejavnosti, čas in kraj organiziranja ter financiranje 
dejavnosti).
3 Rezultati
Raziskava je pokazala, da 402 učenca (65,8 %) obiskujeta šolske interesne dejav-
nosti, 209 od njih (34,2 %) jih ne obiskuje nobene šolske interesne dejavnosti. Učenci 
v povprečju imajo eno šolsko in eno izvenšolsko dejavnost, glede na mnenje staršev 
je želeno število dejavnosti 1,5 (po aritmetični sredini). Starši prav tako menijo, da 
so otrokove šolske in izvenšolske dejavnosti približno enako pomembne (M = 4,2 in 

36 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2019)
M = 4,3). Za vsa ponujena področja šolskih interesnih dejavnosti menijo, da bi morala 
biti bolj zastopana v šolskem programu (M sega od 4,0 do 4,4).
Hi-kvadrat test je pokazal, da ni bilo statistično pomembne razlike v tem, ali se otrok 
udeležuje šolske dejavnosti, glede na spol staršev (χ² = 0,43, df = 1, p > 0,05), niti odvi-
sno od bližine bivanja družine glede na šolo (χ² = 0.33, df = 2, p > 0.05). Ugotovljeno 
je bilo, da učenke (69,5 %) pogosteje obiskujejo šolske interesne dejavnosti kot učenci 
(61,9 %), učenci v četrtem razredu (74,8 %) pogosteje obiskujejo šolske interesne dejav-
nosti kot učenci prvega razreda (57,1 %) ter da otroci staršev s srednjo strokovno izobraz-
bo obiskujejo šolske interesne dejavnosti manj kot otroci staršev z višjo stopnjo izobrazbe 
(58,1 % otrokov staršev s srednješolsko izobrazbo, 77,2 % otrok diplomirancev, 70,1 % 
otrok staršev s končano fakulteto in 78,9 % otrok magistrov in doktorjev znanosti).
Iste analize so bile opravljene za izvenšolske dejavnosti, pri čemer se je pokazalo, 
da se jih udeležuje 431 učencev (70,5 %), 180 pa jih se ne udeležuje (29,5 %). Ni sta-
tistično pomembne razlike v tem, ali se otrok udeležuje izvenšolskih dejavnosti, glede 
na spol staršev (χ² = 3,79, df = 1, p > 0,05). Prav tako to ni odvisno od bližine biva-
nja družine glede na šolo (χ² = 4,51, df = 2, p < 0,05). Ni razlike glede na spol otroka 
(χ² = 3,40, df = 1, p > 0.05). Učenci četrtega razreda izvenšolske dejavnosti obiskujejo 
bolj pogosto (79,1 %) kot učenci prvega razreda (62,3 %) in s povečanjem izobrazbe 
staršev prihaja do povečanja deleža otrok, ki obiskujejo dejavnosti (62,1 % otrok staršev 
s srednješolsko izobrazbo, 70,9 % otrok diplomirancev, 81,8 % otrok staršev s končano 
fakulteto in 92,1 % otrok magistrov in doktorjev znanosti).
Starši so poljubno odgovarjali na vprašanje o tem, katerih šolskih in izvenšolskih 
internih dejavnosti se otroci udeležujejo. Od 402 učencev, ki so se udeležili šolskih 
interesnih dejavnosti, se je udeležilo skupaj 600 šolskih dejavnosti (73 različnih dejav-
nosti). Največji delež dejavnosti, ki so se jih udeležili, imajo informatika (9,2 % dejav-
nosti), nemščina (6,0 % dejavnosti) in likovna skupina (5,7 % dejavnosti). 
V skladu s tabelo 1 so največji deleži dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo, telovadba 
(29,0 % dejavnosti), umetnost (22,5 % dejavnosti) ter jezikovno in komunikacijsko po-
dročje (18,9 % dejavnosti). Področja šolskih interesnih dejavnosti, prikazana v tabeli 1 
in tabeli 2, so povzeta iz Mlinarević in Brust Nemet (2012).
Tabela 1: Splošne šolske interesne dejavnost otrok (N = 402)
Področje šolskih interesnih dejavnosti f %
Telesno zdravstveno področje 174 29,0
Umetniško področje 135 22,5
Jezikovo-komunikacijsko področje 113 18,9
Ostalo 105 17,5
Praktično delo in oblikovanje 45 7,5
Družbeno-humanistično področje 14 2,3
Matematično-naravoslovno področje 8 1,3
Tehnično-tehnološko področje 5 0,8
Skupna udeležba na dejavnostih 600 100,0

37 Mag. Monika Hruškar Franić: Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti
Raziskava je pokazala, da so se učenci, ki so se udeležili izvenšolskih interesnih 
dejavnosti (N = 431), udeležili skupaj 654 dejavnosti (81 različnih dejavnosti). Največji 
delež dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo, sestavljajo nogomet (10,2 % dejavnosti), angle-
ščina (9,6 % dejavnosti), plavanje (6,9 % dejavnosti), glasbena šola (5,8 % dejavnosti) in 
ples (5,4 % dejavnosti). Po tabeli 2 so največji deleži dejavnosti, ki jih učenci obiskujejo, 
s telesno zdravstvenega področja (70,7 % dejavnosti), jezikovno-komunikacijskega po-
dročja (15,5 % dejavnosti) in umetniškega področja (14,8 % navzgor).
Tabela 2: Splošne izvenšolske dejavnosti otrok (N = 431)
Področje izvenšolske dejavnosti f %
Telesno zdravstveno področje 424 70,7
Jezikovno-komunikacijsko področje 93 15,5
Umetniško področje 89 14,8
Družbeno-humanistično področje 16 2,7
Tehnično-tehnološko področje 25 4,2
Matematično-naravoslovno področje 6 1,0
Skupna udeležba na dejavnostih 653 100,0
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v obiskovanju obšolskih de-
javnosti s posameznih področijh glede na demografske spremenljivke. Hi-kvadrat je 
pokazal, da ni statistično pomembne razlike glede na spol starša, ki je izpolnjeval vpra-
šalnik, ne glede na bližino bivanja učenca glede na oddaljenost šole. Kar zadeva izo-
brazbo staršev, razlike kažejo, da prihaja z naraščanjem izobrazbe staršev do povečanja 
udeležbe šolskih dejavnosti s področja praktičnega dela in oblikovanja. Otroci staršev 
s srednjo strokovno izobrazbo se dejavnosti na področju drugih dejavnosti udeležujejo 
manj kot otroci visoko izobraženih staršev.
Glede na razred, ki ga otrok obiskuje, in spol otroka je raziskava pokazala, da otroci 
iz četrtega razreda pogosteje obiskujejo šolske interesne dejavnosti z jezikovno- komu-
nikacijskega (24,9 %), družbeno-humanističnega področja (4,7 %) in drugih dejavnosti 
(18,3 %) kot otroci iz prvega razreda (9,4 %; 0 %; 7,7 %). Po drugi strani pa se učenci 
prvega razreda pogosteje udeležujejo dejavnosti na področju praktičnega dela in obliko-
vanja (10,6 %) kot otroci iz četrtega razreda (2,3 %). Dekleta se bolj pogosto udeležuje-
jo dejavnosti jezikovno-komunikacijskega (20,6 %) in umetniškega področja (24,6 %) 
kot fantje (13,1 %; 13,8 %).
Ugotovljena je statistično pomembna razlika pri izbiri izvenšolskih dejavnosti 
glede na izobrazbo staršev. S povečanjem izobrazbe staršev narašča tudi udeležba pri 
telesno zdravstvenih dejavnostih (53,0 % otrok od staršev s srednješolsko izobrazbo, 
57,0 % otrok diplomirancev, 71,7 % otrok fakultetno izobraženih staršev in 84,2 % otrok 
magistrov in doktorjev znanosti), sledijo umetniške dejavnosti. Tehnično-tehnološke 
izvenšolske dejavnosti pogosteje obiskujejo otroci visoko izobraženih staršev kot otroci 
staršev z nižjo izobrazbo, podoben trend pa je viden pri jezikovno-komunikacijskih 
dejavnostih. 

38 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2019)
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se število želenih dejavnosti za njihove otroke 
razlikuje od dejanskega števila dejavnosti, ki jih trenutno obiskujejo. Wilcoxonov test je 
pokazal, da je želeno število šolskih (Z = 8,38, p < 0,01) kot tudi želeno število izven-
šolskih interesnih dejavnosti (Z = 7,88, p < 0,01) v povprečju nekoliko višje od števila 
dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo. Prav tako ni statistično bistvene razlike v želenem 
številu šolskih in izvenšolskih dejavnosti (Z = 0,50, p < 0,05). Ugotovljeno je bilo, da 
obstaja statistično značilna razlika v zaznavi pomembnosti izvenšolskih in šolskih in-
teresnih dejavnosti (Z = 3,46, p < 0,01) oz. rezultati kažejo na večjo zaznavo pomena 
izvenšolskih interesnih dejavnosti.
Friedmanov test za testiranje razlike med bolj odvisnimi skupinami anketiranih 
kaže, da obstaja statistično pomembna razlika (χ² = 178.99, df = 6, p < 0,01) v tem, ka-
tere šolske interesne dejavnosti bi morale, po mnenju staršev, biti bolj zastopane kot del 
šolskega programa. Izvedeni so posebni Wilcoxonovi testi med vsemi pari dejavnosti. 
Za telesno zdravstveno področje je ocenjeno statistično značilno povečanje zastopano-
sti glede na vsa druga področja.
S Friedmanovim testom je bilo preverjeno, ali obstaja razlika v pripravljenosti na 
vključevanje otrok v šolske interesne dejavnosti med različnimi pouka prostimi dnevi 
(konec tedna, poletni, zimski in spomladni prazniki). Pokazalo se, da je razlika statistič-
no značilna (χ² = 31,99, df = 3, p < 0,01). Posamezni Wilcoxonovi testi so pokazali, da 
so ob koncu tedna starši statistično značilno manj pripravljeni vpisati otroke na šolske 
interesne dejavnosti kot poleti (Z = –2,46, p < 0,05), pozimi (Z = –4,42, p < 0,01) in 
spomladi (Z = –4,80, p < 0,01). Starši bi statistično značilno pogosteje vpisovali otro-
ke v šolske interesne dejavnosti med spomladanskimi počitnicami kot med poletnimi 
(Z = –2,30, p < 0,05). Ni statistično pomembne razlike v želji za vpis otrok v šolske 
interesne dejavnosti med zimskimi in spomladanskimi (Z = –0,61, p > 0,05) ter med 
zimskimi in poletnimi prazniki (Z = –1,83, p > 0,05).
Obstaja tudi statistično pomembna negativna korelacija v pripravljenosti za vklju-
čitev otrok v šolske interesne dejavnosti ob koncu tedna in izobrazbo staršev (r = –0.13, 
N = 571, p < 0,05) oz. s povečanjem izobrazbe staršev se zmanjša njihova pripravlje-
nost, da bi vpisali svojega otroka v šolsko interesno dejavnosti ob koncu tedna.
Raziskave so pokazale, da obstaja velika razlika (χ² = 548,89, df = 2, p < 0,01) v 
pripravljenosti za vključitev otrok v šolske interesne dejavnosti v pouka prostih dnevih 
šolskega leta. To je odvisno od tega, ali je organizirana dejavnost v šoli, znotraj lokalne 
skupnosti ali izven lokalne skupnosti . Kot je bilo pričakovati, so starši bolj pripravljeni 
za vpis otrok v dejavnosti v šoli kot znotraj (Z = –12,51, p < 0,01) ali zunaj (Z = –16,63, 
p < 0,01) lokalne skupnosti. Mann-Whitneyjev U test je pokazal, da ni statistično po-
membne razlike v pripravljenosti staršev na vključitev otrok v šolske interesne dejavno-
sti glede na mesto organiziranja dejavnosti odvisno niti od spola starša, ki je izpolnjeval 
vprašalnik, niti glede na spol otroka. Kar zadeva razred, ki ga otrok obiskuje, so starši 
bolj pripravljeni za vključitev otrok v šolske dejavnosti v pouka prostih dnevih v prvem 
kot v četrtem razredu (Z = –1,95, df = 1, p < 0,05), če je dejavnost organizirana znotraj 
šole. Kruskal Wallisov test je pokazal, da so starši bolj pripravljeni za vpis otrok v de-
javnosti znotraj šole (χ² = 8,93, df = 2, p < 0,05), če otroci živijo v bližini šole, kot če 
živijo niti daleč niti blizu, ter še manj, če živijo daleč stran od šole.

39 Mag. Monika Hruškar Franić: Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti
Wilcoxonov test je pokazal, da so starši bolj pripravljeni za financiranje šolske de-
javnosti v šoli kot znotraj (Z = –10,96, p < 0,01) ali zunaj (Z = –14.62, p < 0,01) lokal-
ne skupnosti. Ni statistično pomembne razlike v pripravljenosti staršev za financiranje 
šolskih interesnih dejavnosti v pouka prostih dnevih, glede na spol staršev, ki so izpol-
njevali vprašalnik, spol otroka niti kraj prebivanja glede na bližino šole. Tudi starši so 
bolj pripravljeni za financiranje dejavnosti na vseh treh mestih organiziranja dejavnosti: 
znotraj šole (Z = –2,10, df = 1, p < 0,01), znotraj lokalne skupnosti (Z = –2,31, df = 1, 
p < 0,01) in izven lokalne skupnosti (Z = –1,94, df = 1, p < 0,05) za otroke prvih kot za 
otroke četrtih razredov. Obstaja statistično pomembna povezanost v pripravljenosti fi-
nanciranja šolskih interesnih dejavnosti znotraj šole in izobraževanja staršev (R = 0,09, 
N = 571, p < 0,05), tj. s povečanjem izobrazbe staršev raste tudi njihova pripravljenost 
za financiranje šolskih dejavnosti znotraj šole.
4 Sklep
Rezultati te raziskave kažejo, da starši šolske in izvenšolske interesne dejavnosti 
štejejo za zelo pomembne pri vzgoji otroka. Pokažejo pripravljenost za financiranje 
dejavnosti znotraj šole in izražajo željo po bolj raznolikem pristopu k organizaciji de-
javnosti. Mogoče je opaziti, da z naraščanjem izobrazbe staršev raste tudi število šol-
skih interesnih dejavnosti, ki jih učenci obiskujejo. To je lahko povezano z dojemanjem 
pomembnosti izobraževanja in kaže, da starši aktivno premišljujejo o izbiri šolskih in 
izvenšolskih dejavnosti svojega otroka. Raziskava je med drugim pokazala, da starši 
kot statistično pomembnejše štejejo izvenšolske dejavnosti, ki jih je treba nadalje raz-
iskati. Domnevno je razlog v nezadovoljstvu s ponujenimi interesnimi dejavnostmi v 
šolskem urniku ali pa učitelju, ki izvaja dejavnost.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da kurikulum izvenšolskih dejavnosti v hrvaških šo-
lah ni popolnoma prilagojen učencu. Dosedanje raziskave so pokazale, da imajo učenci 
najnižjih razredov največji interes za športne dejavnosti. Priporočljivo bi bilo vključiti 
več učiteljev kineziologije ali pa zunanjih sodelavcev, usposobljenih za organizacijo 
telesno zdravstvenih dejavnosti, če to presega urnik učitelja športne vzgoje ali se uči-
teljice razrednega pouka ne čutijo za to usposobljene. Za položaj šolskih interesnih 
dejavnosti v osnovnih šolah je mogoče najti razloge v nezadostnem izobraževanju uči-
teljev za organizacijo in metodologijo šolskih interesnih dejavnosti, stresnem urniku, 
obremenitvi z obstoječo dokumentacijo ter številnih tako imenovanih drugih nalogah, 
ki jih učitelji opravljajo. Pri načrtovanju kurikuluma šolskih interesnih dejavnosti bi 
bilo koristno, da bi učitelji naredili situacijsko analizo potreb in interesov učencev ter 
tudi analizo interesa in usposobljenosti učiteljev.
Mogoča rešitev je organiziranje dejavnosti izven časa pouka v dnevu in šolskem 
letu (konec tedna, med poletnimi, zimskimi in spomladanskimi počitnicami). Če se 
učitelji ne počutijo usposobljene za izvajanje dejavnosti, bi bilo priporočljivo vključiti 
študente učiteljskih fakultet in brezposelne učitelje kot del osebja zunanjih sodelavcev. 
Treba bo povečati ozaveščenost ravnateljev ter pristojnih institucij o neizkoriščenosti 
šolskega prostora izven časa pouka v dnevu in letu ter o možnostih izkoriščanja tega 

40 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2019)
časa. Dobljeni rezultati so spodbuda k nadaljnjemu raziskovanju na področju šolskih in 
izvenšolskih dejavnosti ter šolskega kurikuluma.
Monika Hruškar Franić, MA
Parents’ Opinions on Extracurricular Activities Organisation
Extracurricular activities in primary schools are organized within the teaching part 
of the day to meet students’ needs and interests and are a part of the school curriculum. 
The lack of choice for students to choose an attractive extracurricular activity is often 
compensated by involving them in after-school activities in non-teaching time of the 
day or out-of-school programmes. When creating, organising or planning the school 
curriculum, Reynolds and Skilbeck suggest situational analysis implementation. When 
planning the curriculum, teachers must take into consideration the culture of the school 
as well as the needs of its main participants, parents and pupils (Marsh, 1994). Some 
researches claim that the solution in planning a child-oriented curriculum lies in or-
ganising the activities during non-teaching time of a school day or during non-teaching 
days. A school year in Croatia has more non-teaching than teaching days. Non-teaching 
days have an unused potential for the school curriculum. “For after-school activities 
and free activities, school building should be available to children and youth 365 days 
a year, even during non-teaching time. It is expensive for quality spaces and equipment 
to be locked up and unavailable for more than half of the year to those they are intended 
for” (Matijević, 2016b). While Croatian researchers are mostly focused on the types of 
extracurricular activities in schools or the presence of those activities in school pro-
grammes (Šiljković, Rajić & Bertić, 2007; Prskalo, 2007; Mlinarević & Brust Nemet, 
2012; Valjan Vukić, 2016; Matijević, 2016a), foreign researchers also focus on the im-
pact of extracurricular activities on the student’ s development (Huges, Cao and Kwok, 
2016; Andreassen, 2013; Kremer-Sadlik, Izquierdo i Fatigante, 2010, Wang and Fre-
dricks, 2014; Brooks et al., 2015; Sad and Gurbuzturk, 2013).
This thesis presents a study aimed at identifying parents’ opinions on the selection 
of extracurricular and after-school activities of the first- and fourth-grade students as 
well as the organization of extracurricular activities within the school programme dur-
ing non-teaching days of the school year (at weekends or during summer, winter and 
spring school breaks). The survey was conducted on a sample of parents of the first- and 
fourth-grade primary school students in the Croatia (N = 611) during the first half of 
the school year 2017/2018. One fourth of the research sample are fathers (N = 126) 
and the rest are mothers (N = 485). Parents with completed secondary education rep-
resent 48.8 % of the research sample, those with completed college education represent 
30.6 %, while parents with PhD or a Master’ s degree represent 6.2 % of the sample.
For the purposes of the research, a Scale for the Measure of the Assessment of 
Parents’ Opinion on Extracurricular and After-School Activities has been made. The 
scale consists of three sections. The first section covers the parents’ demographic data. 
The second section of the scale refers to the analysis of extracurricular and after-school 

41 Mag. Monika Hruškar Franić: Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti
activities. The third section of the scale refers to the organization of extracurricular 
activities during non-teaching days of the school year.
The research shows that 402 students (65.8 %) attend extracurricular activities, 
while 209 of them (34.2 %) do not attend any extracurricular activities. On average, 
students have one extracurricular and one after-school activity, while the desired num-
ber is 1.5. The parents consider that both activities are equally important (M = 4.2 and 
M = 4.3). There is no statistically significant difference in whether the child attends any 
extracurricular activities in connection with the gender of the parent or the proximity 
of the school. Girls (69.5 %) attended extracurricular activities more often than boys 
(61.9 %). Fourth-grade students attend extracurricular activities (74.8 %) more often 
than first-grade students (57.1 %).
The same analyses were made for after-school activities. 431 pupils (70.5 %) at-
tend some after-school activities, while 180 (29.5 %) do not attend any. There is no 
statistically significant difference in whether the child attends any after-school activi-
ties depending on the parents’ gender, the proximity of the school or the gender of the 
child (χ² = 3.40, df = 1, p > 0.05). Fourth-grade students attend after-school activities 
more often (79.1 %) than first-grade students (62.3 %). The higher the education of the 
parents, the greater the number of children attending different activities.
N = 402 of the students attending extracurricular activities attend a total of 600 
extracurricular activities (73 different activities). The largest number of the attended 
activities are associated with physical and health activities (29.0 %), followed by artis-
tic activities (22.5 %) and linguistic-communication activities (18.9 %).
The research has shown that N = 431 of the students attending after-school activi-
ties attend a total of 654 activities (81 different activities). The largest number of the 
attended activities are those connected with physical and health activities (70.7 %), then 
linguistic-communication activities (15.5 %), followed by artistic activities (14.8 %).
The aim of the research was to determine whether there are any differences in the 
attendance of extracurricular activities depending on the individual areas of the demo-
graphic variables. The differences have only been found in the education of parents, 
where they appear with the increase of the education of the parents and there is a rise 
in the attendance of extracurricular activities in the area of practical work and design. 
There is a statistically significant difference in the selection of extracurricular activities 
depending on the parents’ education. As the parent’ s education increases, there is a rise 
in the attendance of physical and health activities, followed by artistic activities.
There is a statistically significant difference in the perception of the importance 
of extracurricular and after-school activities (Z = 3.46, p < 0.01), i.e. the results indi-
cate a greater perception of the importance of after-school activities. For physical and 
health activities, it has been statistically established that these activities are signifi-
cantly increasing in relation to all other activities.
Friedman’ s test for the difference between several dependent groups shows that, 
relative to the parents, there is a statistically significant difference (χ² = 178.99, df = 6, 
p < 0.01) among the extracurricular activities which should be more represented as 
part of the school programme.
There is also a statistically significant negative correlation in the readiness to en-
roll the children in extracurricular activities during weekends and the parents’ educa-

42 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (1, 2019)
tion (r = –0.13, N = 571, p < 0.05); that is, with the increase in the parents’ education, 
the readiness to enroll their children in extracurricular activities during the weekend 
decreases.
Some individual Wilcoxon tests show that during the weekends parents are statisti-
cally significantly less willing to enroll their children in extracurricular activities than 
during the summer (Z = –2.46, p < 0.05), winter (Z = –4.42, p < 0.01) and spring holi-
days (Z = –4.80, p < 0.01). Parents would statistically significantly enroll their chil-
dren more often in extracurricular activities during spring than during summer holi-
days (Z = –2.30, p < 0.05).
The research results show that the parents are more willing to enroll their children 
in activities organized in school than within the local community (Z = –12.51, p < 0.01) 
or outside of the local community (Z = –16.63, p < 0.01). They are more willing to 
finance an extracurricular activity at school than inside (Z = –10.96, p < 0.01) or out-
side the local community (Z = –14.62, p < 0.01). There is a statistically significant cor-
relation between the willingness to finance extracurricular activities in school and the 
parents’ education (r = 0.09, N = 571, p < 0.05), i.e. with the increase in parent educa-
tion, there is a rise in the readiness to finance an extracurricular activity at the school.
The results lead to the conclusion that the curriculum of extracurricular activities 
in Croatian schools is not fully adapted to students. Previous researches have shown 
that lower grade students show a higher interest in sports activities. It would be advis-
able to include more specialists in kinesiology or some external specialists competent 
in organizing physical and health activities. The situation of after-school activities in 
schools could be attributed to insufficient teacher education relative to the organization 
and the methodology of extracurricular activities, stressful schedule, the workload of 
the existing documentation, etc. When planning the school curriculum for the extracur-
ricular activities, it would be useful for the teacher to make a situational analysis of the 
students’ needs and interests as well as an analysis of teachers’ interests and compe-
tences.
A possible solution is to organize some of the activities in non-teaching time of the 
day and school year (at weekends, during summer, winter and spring holidays). It would 
be advisable to include students of teaching faculties and unemployed teachers as part 
of the staff of external associates. We must be aware of the unused school facilities for 
the non-teaching time of the day and year as well as be aware of the possibilities of 
spending time in productive ways. The results obtained are an encouragement for fur-
ther research in the field of extracurricular and after-school activities as well as for the 
school curriculum.
LITERATURA 
1. Andreassen, A. (2013). For the Love of Music: The Influence of After-School Music Programs 
on the Academic and Non-Cognitive Development of Disadvantaged Youth (online submissi-
on). ERIC Number: ED543586.
2. Brooks, B.A., Floyd, F., Robins, D.L., Chan, W.Y . (2015). Extracurricular Activities and the 
Development of Social Skills in Children with Intellectual and Specific Learning Disabilities. 
Journal of Intellectual Disability Research, 59, str. 678–687. DOI: 10.1111/jir.12171.

43 Mag. Monika Hruškar Franić: Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti
3. Kremer-Sadlik, T., Izquierdo, C., Fatigante, M. (2010). Making meaning of everyday practices: 
Parents’ Attitudes toward Children’s Extracurricular Activities in the United States and in Italy. 
Anthropology & Education Quarterly, 41 (1), str. 35–54. DOI: 10.1111/j.1548-1492.2010.01066.x.
4. Marsh, C.J. (1994). Kurikulum: temeljni pojmovi. Zagreb: Educa.
5. Matijević, M. (2016a). Humanističko vaspitanje izvan škole i porodice. U Suzić, N., Partalo, D. 
(ur.), Humanističko i emancipatorsko vaspitanje. Banja Luka: Filozofski fakultet Univerziteta 
u Banja Luci. str. 89–107.
6. Matijević, M., Radovanović, D. (2011). Nastava usmjerena na učenika. Zagreb: Školske novine.
7. Matijević., M. (2016b). Mjesto i sadržaji aktivnosti. U Matijević, M., Bilić, V . i Opić, S., Pedago-
gija za učitelje i nastavnike. Zagreb: Školska knjiga i Učiteljski fakultet u Zagrebu. str. 283–284.
8. Mlinarević, V ., Brust Nemet, M. (2012). Izvannastavne aktivnosti u školskom kurikulumu. Osi-
jek: Učiteljski fakultet u Osijeku.
9. Prskalo, I. (2007). Kineziološki sadržaji i slobodno vrijeme učenica i učenika mlađe školske 
dobi. Odgojne znanosti, 2 (9), str. 161–173.
10. Sad, S.N., Gurbuzturk, O. (2013). Primary School Students’ Parents’ Level of Involvement into 
their Children’s Education. Educational Sciences: Theory & Practice, 13 (2), str. 1006–1011. 
ERIC Number: EJ1017261.
11. Šiljković, Ž., Rajić, V ., Bertić, D. (2007). Izvannastavne i izvanškolske aktivnosti. Odgojne 
znanosti, 2 (9), str. 113–145.
12. Valjan Vukić, V . (2016). Izvannastavne i izvanškolske aktivnosti učenika – višestruke perspek-
tive. Školski vjesnik, 65 (1), str. 33–57.
13. Wang, M.T., Fredricks, J.A. (2014). The Reciprocal Links between School Engagement, Youth 
Problem Behaviour and School Dropout during Adolescence. Child Development, 85 (2), 
str. 722–737. DOI: 10.1111/cdev.12138
Mag. Monika Hruškar Franić (1987), predavateljica na Učiteljski fakulteti Univerze v Zagrebu.
Naslov: Savska 77, 11000 Zagreb, Hrvaška; Telefon: (+385) 091 896 62 10
E-mail: monika.hruskar@gmail.com