liteta nalog ni le odraz raziskovanja dijakov, ampak tudi pomoči mentorjev. Za zvezno srečanje je komisija določila nalogi pod Številko 5 in 10, za objavo v Geo- grafskem obzorniku pa naloge pod številko 3, 5, 6, 8, 10 in 17. Od šestih predlaganih nalog za objavo v Geografskem obzorniku so to nagrado izkoris- tili avtorji petih nalog. Na naslednjih straneh sledijo povzetki nagrajenih nalog, ki pa ne morejo v celoti prikazati vsega truda, časa in znanja, ki so bili vloženi v posamezne naloge, kljub temu pa dajo osnovni pogled v delo mladih raziskovalcev. Sokoordinator za geografijo pri "Gibanje znanost mladini": Drago Perko. UDK 628.47 : 504.06(497.12 Velenje) UDC 628.47 : 504.06(497.12 Velenje) ODLAGALIŠČA ODPADKOV V OBČINI VELENJE Rok Poles, Alenka TurnSek Z računalniško obdelavo podatkov sta avtorja glede na ranljivost pokrajinskih sestavin ovredno- tila obstoječa odlagališča odpadkov v občini Velenje, predlagala njihovo sanacijo in opisala načine smotrnega ravnanja z odpadki v prihodnosti. Naloga predstavlja kompleksen pregled reševanja problematike zbiranja in predelo- vanja odpadkov ter možnosti odlaganja od- padkov v občini Velenje. Na osnovi pregleda in sinteze podatkov iz dostopne literature, ki opisuje ravnanje z odpadki v svetu, podatkov o ravnanju z od- padki v občini do sedaj in z lastnim terenskim in kabinetnim raziskovalnim delom smo po- skušali: • opredeliti pojem odpadka, • opisati možnosti in tendence zbiranja in predelave* odpadkov v svetu, • oceniti ustreznost ravnanja z odpadki v občini Velenje do zdaj, • izdelati kataster divjih odlagališč, ga anali- zirati in izdelati splošne zaključke, • oblikovati predloge za sanacijo divjih odla- gališč, • poiskati alternativne lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov, • Pod "predelavo" spada tudi odlaganje odpadkov • izdelati predlog ravnanja z odpadki v občini v prihodnje. Oprli smo se na računalniško obdelavo in prostorsko bazo podatkov na Zavodu za urba- nizem Velenje. Naloga že ima praktično vrednost, saj jo je podjetje VEKOS vključilo v svoj program reševanja te problematike (sistem odvoza odpadkov) v občini. Zakon definira odpadek kot material v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, ki ga iz katerega koli razloga nočemo več imeti v posesti. V grobem se odpadki delijo v komu- nalne, industrijske in radioaktivne. Tendence predelave odpadkov so usmerjene k: • čimbolj popolni reciklaži odpadkov, • pridobivanju energije iz odpadkov, • ekstremnemu zmanjšanju volumna od- padkov. Na osnovi literature in s pomočjo računal- 7 nika smo izdelali več računalniških shem. Računalniško shemo POSTOPKI PREDE- LAVE ODPADKOV smo prevzeli iz lite- rature in jo ustrezno dopolnili, vsak postopek smo še dodatno opisali, pri tem smo upoštevali vse pozitivne in negativne lastnosti postopka. POSTOPKI PREDELAVE ODPADKOV • KOMPOSTIRANJE Sodelujejo lahko organski odpadki. Produkt je gnojilo ali kompostne plošče. Postopek je občutljiv na spremembo v količini in sestavi odpadkov. • SEŽIG Uporabimo lahko le gorljivi del odpadkov in tudi odpadke iz čistilnih naprav. Produkti so žlindra, pepel, plini in energija. S tem postop- kom lahko povečamo življenjsko dobo deponi- je, vendar pa je treba gorenje dodatno vzdrže- vati, če imajo odpadki nizke količine vrednos- ti. • ECO - FUEL To je sortiranje komunalnih odpadkov po fizikalnih lastnostih. Ločimo težje frakcije (Fe, steklo ...). Produkt je gorivo s kalorično vrednostjo rjavega premoga. • TOTALNA RECIKLAŽA To je predelava sestavljena iz raznih po- stopkov. Uporabimo vse komunalne odpadke. Produkta sta metan, ki pokrije vse energetske potrebe postopka, in organski odpadek. • DEPONIRANJE Zajema vse komunalne odpadke in je naj- cenejša ter najprimernejša varianta ravnanja z odpadki. Nastajajo deponijski plini, izcedne vode in nezrel kompost. • PIROLIZA Združuje 70 tehnično-kemičnih postopkov, ki potekajo pri visoki temperaturi. Vključimo lahko vse odpadke. Produkti so plin, toplotna energija, koks, odpadne vode. Pri tem postop- ku se volumen odpadkov zmanjša za 99 %, toplotno energijo, ki pri tem nastane, pa lahko izkoristimo. Postopek je drag zaradi nevtrali- zacije strupenih produktov. Dotaknili smo se tudi problematike radio- aktivnih in posebnih odpadkov ter odpadkov iz čistilnih naprav. Z računalniškima shemama: Vpliv nezava- rovane deponije na okolico in Vpliv okolja na deponijo smo ugotovili, kako se vključuje deponija v okolje in posledice. Iz sheme razbe- remo, da ima deponija negativen vpliv z eko- loškega, zdravstvenega in estetskega vidika. Predstavlja neposredno nevarnost za ljudi in živali (mehanične poškodbe, zastrupitve). Negativno vpliva s kulturno - družbenega vidika. PREGLED PROBLEMATIKE ODPADKOV V OBČINI VELENJE V naši občini se zaradi pestre industrije in visoke stopnje poseljenosti pojavljajo različne vrste in količine odpadkov. Odvod odpadkov je urejen po dolinskem dnu in v širših stran- skih dolinah, predvideno je širjenje. Po celotni občini so razporejeni kontejnerji za odpadke, ki pa se predvsem v nedostopnih višjih prede- lih neredno praznijo. V občini je izdelan kata- ster posebnih odpadkov, njihovo problematiko pa rešujejo vsa podjetja po svoje. Zaradi slabe koordinacije med njimi in neenotnega nadzora se mnogi odpadki, ki bi jih lahko reciklirali, odlagajo na monodeponije na dvoriščih tovarn ali na komunalno deponijo (le-ta ni ustrezno usposobljena, zato je tako ravnanje nedopust- no!). Poseben problem predstavlja elektrofil- terski pepel iz TEŠ, ki so ga prej odlagali v jezero, sedaj pa ga suho odlagajo na deponijo. V okoli 20 mil. tonah pepela, odloženih do sedaj, je približno 400 ton radioaktivnih ele- mentov (Uran,...). Nekdanje odlagališče posebnih odpadkov je zasuto, točna sestava neznana, leži pa v ob- močju ugreznin. Prejšnje odlagališče komunal- 8 nih odpadkov se je nezavarovano že pogrezni- lo v jezero. Sedanja komunalna deponija bo ob ustreznem Širjenju zadostovala do 1. 20()0, išče pa se nova lokacija. Odpadke odlagajo v plas- teh, stiskajo s kompaktorjem in prekrivajo z inertnim prekrivnim materialom. Urejajo odplinjevanje in odvodnjavanje, izcedne vode pa so speljane v kanalizacijo in se bodo čistile v centralni čistilni postaji za odpadne vode PROBLEMATIKA DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV S kartiranjem in anketiranjem učencev CSŠ Titovo Velenje po KS, smo našli preko 200 zasmetenih območij oz. 130 večjih divjih od- lagališč odpadkov. Lokacije smo vnesli na karte 1 : 5 000, za vsako odlagališče smo iz- polnili standardni vprašalnik. Obdelava podat- kov je potekala ločeno: na računalniku PS - AT smo obdelali lastnike odlagališč (ankete, kataster), na računalniku KOPA 1000 pa smo s pomočjo obstoječe baze podatkov vrednotili lokacije odlagališč (to je nova, 61 spremen- ljivka). Občino smo glede na geološke (reliefne) lastnosti in način izrabe zemljišča razdelili na 5 območij: • ožje mestno središče, • obrobje mesta, • okolico neurbanih naselij, • agrarna območja v nižini, • agrarna območja na višjih območjih. Ko smo to karto prekrili s karto divjih odlagališč odpadkov, smo ugotovili, da večina odlagališč leži v okolici neurbanih naselij oz. na agrarnih območjih v nižini. Predvidevamo, da bi se na teh območjih pojavljala divja odla- gališča tudi v drugih občinah. Gre za svet med 400 in 600 m nadmorske višine, kamor v prej izrazito ruralno področje vdira nov način življenja, kar pogojuje spre- membo sestave odpadkov, (od kompostnih elementov k steklu, plastiki, železu in papir- ju). Zaradi toplifikacije se odpadki ne sežigajo več, zato njihova količina stalno raste. Odvoz ni urejen. Izven teh območij se pojavljajo divja odlagališča tam, kjer je odvoz odpadkov zaradi konfiguracije terena nemogoč. To so predvsem visokoležeče samotne kmetije, ki jih obvezno spremlja "dedno" divje odlagališče. Kmetje sicer poudarjajo, da večino odpadkov sežgejo. Pri izbiri lokacije se ljudje ne ozirajo dosti na kamninsko podlago in potencialne možnosti vpliva odlagališča na okolje. Predvsem gledajo na estetski videz, zato je večina odlagališč skritih v gozdu ali grmovju. VREDNOTENJE LOKACIJ DIVJIH ODLAGALIŠČ S pomočjo prostorske banke podatkov smo "prekrili" kataster odlagališč s prikazom drugih pojavov v okolju (geološka, hidrološka karta). S temi prikazi in že obstoječimi kartami ranlji- vosti prostora glede na tla, vodo, rastje, žival- stvo in druge dejavnike, smo ovrednotili loka- cije odlagališč po KS in predlagali njihovo sanacijo. Hkrati smo izdelali tudi računalniško karto atraktivnosti prostora, upoštevajoč parametre pri izbiri lokacije za novo deponijo komunalnih odpadkov. Dobili smo 10 že prej verificiranih eventuelnih lokacij. PREDLOG RAVNANJA Z OD- PADKI V OBČINI V PRIHODNJE Predlog predstavlja sintezo predlaganih reši- tev za vsa divja odlagališča. Predvidevamo širitev mreže odvoza, kjer je to zaradi reliefa še mogoče. V slabo dostopnih krajih predlagamo loci- ranje nekaj zbirnih postaj, kjer bi se ločeno zbirale posamezne odpadne surovine in večji kosovni odpadki in se nekajkrat na leto od- peljali na deponijo oz. v predelavo. Predlagamo tudi bolj smiselno razpostavitev kesonov v prostoru in zahtevamo njihovo redno praznenje. V sploh nedostopnih predelih bi bilo treba urediti manjše deponije za več 9 kmetij, ki bi bile sanitarno ustrezne in eko- loško sprejemljive (z minimalnimi v plivi na okolje). Pri lokacijah za novo komunalno deponijo se zavzemamo predvsem za kamnolome, saj tu predstavlja deponija način izrabe (in po odla- ganju rekultivacijo) že tako močno degradi- ranih površin. Po podatkih iz literature, se toplotna obde- lava odpadkov splača s produkti predelave že pri prebivalstvenem zaledju 100.000 ljudi. Takošno zaledje bi občina Velenje dosegla v povezavi s Celjsko ali Mozirsko občino. Tako bi rešili problem odpadkov in podaljšali življe- njsko dobo deponij zaradi zmanjšanja volum- na. Zavedamo pa se, da ima tudi predelava odpadkov mnogo negativnih stranskih učinkov na okolje. Logično je, da tako obrata za pirolizo ali sežig, kot tudi regijske deponije odpadkov (ki edina omogoča nadzor nad količino in struk- turo odpadkov) nihče noče. Navadili smo se pač, da obljube o sanaciji okolja po končanem izkoriščanju ostanejo na papirju. USMERITVE Pri nas se delo z odpadki še vedno vrednoti kot tretjerazredno, umazano in nečastno delo. Nočemo si priznati, da so in bodo postajali odpadki vse bolj iskan vir surovin, hkrati pa zaradi svojih lastnosti zelo nevaren element v okolju. Reševanje problematike odpadkov je možno le ob vsesplošni spremembi miselnosti - ljudje bi morali že doma sortirati odpadke po vrstah (steklo, plastika, papir). Odpadnim surovinam bi morali dati večjo ceno, saj ljudje danes niso zainteresirani za njihovo zbiranje in prodajanje. Podjetja, ki se ukvarjajo z od- kupom in predelavo odpadkov, bi se morala povezati in splošno predstaviti svojo dejavnost, saj pogosto ne vemo, kam z določenimi suro- vinami. Tudi delovni čas bi morali ustrezno prilagoditi današnjemu življenju. Namesto, da ljudje vozijo odpadke na divja odlagališča, bi jih morali usmeriti na centralne deponije, kjer odpadke strokovno in brezplačno odložijo. Končno bi morali pravilno ovrednotiti kompleksnost problema odpadkov in zastaviti več raziskav s tega področja, ki bi prinesle uporabne rezultate. Predpogoj za delo na tem področju predstavlja ureditev in uskladitev zakonodajnih določil in koordinirano delovan- je inšpekcijskih služb, ločenih od interesov posameznikov in občine. Namesto skupne akcije še vedno zakopa- vamo tone odpadnih surovin v zemljo, pošil- jamo otroke v gozd pobirat odpadke in tar- namo nad gospodarsko krizo. O ZBIRNA POSTAJA O IKJEffl KtNJSE DDUttAUffi «Sf UHOJE K M CDTOUi DEPDflJE KMJNAUilH (UPAMDV 10 11