teto VI., štev. 157 Ljubljana, četrtek 9. julija 1928 Pottnlna pa vUl Irana. Cena 2 Din ga fxtia{» ob 4. »jub »J. xat gtane mesečno Din i{—; sa ino-»emttvo Din 40'— neobveano. " Oglati po tartfu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: MikloSičeva eeata štev. 16/I. — Telefon Ste*. 7». Nočna redakcija: od 10. ure naprej v Knaflovl ul, St, $/L — Telefon St. 34. 1 C ' . " 1 ■ ■ , X , figg i 1 r.« ; m Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, PreSernova ulica št. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 34 Podružnici: Maribor, Barvarska ulici št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.841 - Praha čislo 78.180 Wicn* Nr. 105.»41. LJubljana, 8. julija. Podajanja za konkordat med Vatikanom in našo državo, ki so se vodila v Rimu, so prekinjena in naš prvi delegat dr. Jaujič se je te dni vrnil v Beograd. Pred nekaj tedni je bilo javljeno, da so se pogajanja sploh razbila. Pa-peški organ «Osservatore Romano* je to vest sicer demantiral, toda v takem tonu, da ni ostalo prikrito, da so razgovori o pogodbi, ki naj končno uredi odnošaje katoliške cerkve do naše države, zadeli na velike težkoče. Sedaj se to potrjuje z dejstvom odhoda našega delegata iz Rima ter s polslužbe-nim naznanilom, da se bodo pogajanja v jeseni nadaljevala. Odnošaji Vatikana napram našemu narodu niso bili nikdar prijateljski. Pa-peška stolica je v svojih iugoslovertskih vernikih vedno gledala drobiž, s katerim je plačevala svoje večje račune. Za časa Avstrije je vatikanska hierarhija katoliški del našega naroda vedno žrtvovala interesom dunajske politike: silila je iugoslovenske katoličane k naravnost samomorilnemu patrijotizmu za Habsburgovce in za nemško monarhijo in popolna solidarnost Vatikana in Dunaja v borbi proti slovanskemu bogoslužju, ki ga je Pij X. skoraj popolnoma udušil, je še v žalostnem spominu. Po prevratu Vatikan svoje politike napram našemu narodu ni spremeni!. Bil je vedno na strani naših nepriiateljev. To se ie posebno bridko pokazalo za časa •aliianske okupacije, ko je papeška. Stolica tako brezobzirno sodelovala pri zatiranju našega elementa, da je splitska katoliška duhovščina v posebni spomenici na papeškega nuncija v Beogradu ogorčeno ugotovila: »Rimska ku-rija se je postavila v službo italijanske-za imperijalizma!» Naše ujedinjenje v enotno državo je bilo in je očividno Vatikanu še vedno trn v peti. Od vsesa početka je vatikanska politika podpirala separatistične struje in nad vse značilno je. da je bila naklonjena tudi Padicu, ki je nekoč slovesno proglasil, da Hrvati ne bodo mirni, dokler jih Rim ^e prekolne in ki je svojo protinopov-sko gonjo gnal včasih do paroksisma. V tej mentaliteti rimske kurije je iskati 'udi pravi razlog za prehod naše Klerikalne stranke od narodne in državne ideje k separatizmu in federalizmu. Ko ie bila sprejeta Vidovdanska ustava ie r>apeški oficijelni list «Osservatore Romano® z zadovoljstvom beležil vest. da se smatra, da ta ustava ne bo dolgo živela in da se bo morala umakniti federativni konstituciji. Nič ni pomagalo, da je vidovdanska nstava zaiamčila veri in cerkvi popolno svobodo, da se je Jugoslavija skrbno čuvala vsakega konflikta z upravičenimi interesi cerkve in da je v naši novi državi ostal katoliški cerkvi v skoraj nezmanjšanem obsegu obvarovan privilegirani Doložai. ki ga je imela '' nekdanji katoliški Avstriji. Vatikan Pri vsaki priliki pokaže, da mu je Jugoslavija «res ingrata«. V zadnjem času se je sicer zdelo, da pripravlja preokret k boljšemu. Rimska kuriia je morda uvidela, da je v marsičem šla predaleč in da se politika. ki jo je inavgurirala proti naši državi potom klerikalne stranke, obrača v svojih posledicah proti njej, ojačenie in napredujoča konsolidacija naše države Pa so ii pokazale, da je z novo državo na slovenskem Balkanu računati kot z močnim faktorjem. Tako ie Vatikan kazal nekaj časa prijaznejše lice in dajal je celo izjave, ki nai bi bile dokazovale, tla se ne strinja z brezvestno zlorabo cerkve in vere. ki jo vrši klerikalna stranka v svojem boju proti konsolidaciji države. Zdelo se je tudi, da je nastopil psihološki moment, ko bo mogoče prijateljsko in z utemeljenim upanjem na uspeh razgovarjati o sporazumni definitivni ureditvi odnošajev med katolško cerkvijo in državo. Pričela so se pogajanja za konkordat. Naša država hoče živeti s cerkvijo v miru in prijateljstvu, ona iskreno želi, da bi se katoliški de! našega naroda počutil tudi v verskem ozi.m popolnoma zadovoljnega. Ona ima le eden veliki interes: da si zasigura lojalnost cerkve iu da očnva kot versko mešana država verski mir. In kot predstavitelji-ca suverenega jugoslovenskega naroda ima plemenito stremljenje, da obnovi staro narodno pravo iz časov Cirila in Metoda, ki nikdar ni zamrlo in ki v lastni narodni državi postaja vprašanje r.a-eijonalnega ponosa in prestiža, pravo lovenskega bogoslužja. Pokazalo se je Pa. da ima pač prebrisana vatikanska diplomacija sposobnosti se vsaj navidez prilagoditi razmeram, a da ni računala s posledicami mentalitete. ki je Po njeni zaslugi in pod njenim vplivom Prevladala v klerikalni stranki ter je danes merodajna za vso klerikalno politiko v naši državi. Tako je prišlo, da je baš v dobi podajani za konkordat pričela pravcata ofenziva klerikalne stranke proti sporazumu med cerkvijo in državo. Ak>n ie Rim bil pripravljen popuščati od svoje intransigence. so klerikalci ostali nepo- Popolna nesigurnost o stanju politične situacije Razgovori med radikali in radičevci bodo danes zaključeni. — Po verziji pristašev RR pride še ta teden do izvršitve RR sporazuma, po drugi verziji bo stvar odložsna. — Končna odločitev je pri Pašiču. HSS. Radičevci pa so baje vztrajali pri tem. da se sklene sporazum le za RR-vlado. Zvečer se .ie po mestu razširila govorica, da sc ie na današnjem sestati ku že raznravljalo o razdelitvi portfe Razprava o tiskovnem zakonu Beograd, 8. julija, r. Danes se je od 10. do 1. popoldne vrši četrti oficijelni sestanek delegatov radikalne stranke in radičevcev. O tej seji ni bil izdan noben komunike, a je predsednik radikalne delegacije Marko Giuričič izjavil novinarjem, da potekajo pogajanja po-voljno in da se razgovori približujejo koncu, na kar je dodal: »Nadaljujejo se jutri ob pol 10. dopoldne na istem mestu in z istimi ljudmi*. Ta izjava je izzvala zelo različne komentarje. Eden izmed radikalnih delegatov je izjavil Vašemu dopisniku, da se razgovori, oziroma zasliševanje radičevskih želja približujejo zaključku, nakar se vse predloži v odločitev min. predsedniku Pašiču. Beograd, 8. julija, p. Položaj se danes ni izpremenil. V političnih krosih vlada popolna nesigurnost in se razširjajo najbolj fantastične kombinacije, ki so tako kontradiktorične. da ni mogoče iz njih ničesar sklepati. Pristaši aranž-mana RR znova lansirajo vesti, da je sporazum že gotova stvar. Tako poroča današnje večerno cVreme*. da bo jutri popoldne definitivno redigirano in podpisano besedilo sporazuma od obeh delegacij. Po zatrjevanju «Vremena*« se bodo pričela jutri tudi že pogajanja o razdelitvi resortov za novo vlado RR. Kar se tiče Radiča, dr. Mačka in ostalih interniranih voditeljev nekdanje HRSS. je rešitev tega vprašanja baje prepuščena novi vladi po njeni sestavitvi. Izgleda, pravi «Vreme», da bodo dr. Maček in tovariši takoj po sestavi nove vlade izpuščeni, Radičev proces pa bo aboliran. «Vreme;> izjavlja, da bo najbrže še ta teden podala sedanja vla da ostavko, nakar bo takoj sestavljena nova koalicijska vlada. V nasprotju s temi informacijami se je zvečer po Beogradu lansirala vest o bližajoči se homogeni radikalni vladi, ki bi jo dobrohotno podpirali — radičevci in samostojni demokrati. Po drugi verziji je bilo na današnjem sestanku zopet načeto vprašanje Narodnega bloka. Radikali so utemeljevali potrebo da sodelujejo na vladi tudi člani SDS, kar pa so ba.ie radičevci ponovno odklonili. Z istega vira se zatrjuje, da je bilo radičevcem rečeno, da ostanejo samostojni demokrati v kombinaciji brez Pribičeviča, ki da je izjavil, da noče s liev. ne da bi prišlo do sporazuma. Radičevci zatrjujejo, da imajo vtis. kot da se rešitev sporazuma zavlačuje in da hoče dobiti Pašič, kakor običajno dovoli časa. Kot gotovo se mora smatrati slede če: Razgovori med radičevci in radikali bodo jutri končani. O njih se sestavi zaključni zanisnik. ki bo izročen min. predsedniku Pašiču v končno oceno in odločitev. Pašič bo pripravil svoje poročilo za radikalski klub ter sesta vil referat za kralja. Kako bo končno odločil Pašič se seveda ne ve. V zadnjih dneh so se vršile ponovne konference med njim in ostalimi voditelji Narodnega bloka ter je bil, kakor vse kaže. dosežen popolen sporazum glede nadaljnega postopanja. Postojaio v glavnem dve verziji: ena zatrjuje, da hoče Pašič predno pristopi končni rešitvi, ki bo vsekakor združena z novimi napori zanj in z ozirom na dejstvo, da radikalski klub nikakor noče storiti dalekosežnih sklepov brez njegovega stalnega sodelovanja, okrepiti svoje zdravje in da Je torej računati z odložitvijo končne rešitve do njegovega povratka iz kopališča. Po drugi verziji je Pašič mnenja, da bi bilo potrebno, da se o celi stvari kon-sultira narod bodisi na shodih ali pa celo potom novih volitev Karakteristično za celo situacijo je, da se nocoj vsi kažejo zadovoljne: pristaši solucije RR, pristaši solucije Narodnega bloka, pa tudi načelni nasprotniki obeh teh kombinacij — voditelji opozicijskega bloka. Izmišljena vest o sestanku med Pribrcevičem in Živkovičem Beograd, 8. juliju, r. Opozicijski listi so prinesli vest, da se je včeraj dopoldne se« stal minister Pribičevič s predsednikom n» dikalskega kluba Ljubo Živkovičem. in tr» dili, da je predsednik Živkovič pozval Pri« biče vida. naj poda ostavko. Vaš dopisnik je pooblaščen izjaviti, da se minister Pribi' čevič s predsednikom radikalnega kluba Zh> ko\'ičem sploh ni sestal. Šefa Narodne skupščine Ostavka drja Lukinjca sprejeta. — Dr. Žerjav zastoonik ministra pravde. — Prerekanja in nrepiri med radikali in zemljo-radniki. — Raztjrava o obtožnici proti dr. L ukini ču. Beograd. 8. julija, p. Na današnji seji narodne skupščine, ki je pričela ob 17. uri, je bila po izvršenih formalnostih naznanjena ostavka ministra pravde dr. Lukiniča in prečitan kraljev ukaz, s katerim je imenovan za zastopnika ministra pravde minister za šume in rudnike dr. Gregor Zeriav. Med čitanjem kraljevega ukaza so se poslanci dvignili in vzklikali: »Živel kralj!» Poslanec Pavle Radič je odložil svoja mandata v šibeniškem m banjaluškem okraju. Na njegovo mesto sta bila poklicana v skupščino Milan Jezič in Josip Pasarič. ki sta bila že med sejo zaprisežena. Na mesto smrtno ponesrečenega poslanca Ajanoviča je prišel v zbornico Mustafa beg Kapetanovič. ki je bil istotako danes zaprisežen. Odbor za proučavanie zakona o srb-sko-pravoslavnj cerkvi se je konstituira! in izvoli! za predsednika Vob Ja-niiča. za tajnika pa Bogoljuba Kujundži-ča. - Finančni minister dr. Sto.iadinovič je sporočil, da bo na interpelacijo poslanca dr. Šečerova in tovarišev o finančni politiki vlade odgovoril takoj, ko pride interpelaciia na dnevni red. Posl. Moskovljevič je predložil resolucijo za izvolitev anketnega odbora za preiskavo atentata v Orodckem in zahteval nujnost. O predlogu se ie razvila živahna diskusija, tekom katere je poslanec Moskovlievič dokazoval potre bo ankete in v dveurnem govoru skoro nred nrazno dvorano ostro napada! vlado. Odgovarjal mu je radikalni poslanec Aleksa Zuievič. Med njegovim govorom ie prišlo med radikali in zemljoradniki do številnih medklicev in ostrega prerekanj. Po Zuievičevem govoru je sledila kratka pavza. na kar ie prešla skupščina na dnevni red in se je nadaljevala razorava o obtožbi nmti dr. Lu-kiniču. Sejo ie izpolnil dr. Polič. Ob pol 21. uri ie bila se !etn;h nočitnic. pustljivi in so pričeli z vso vnemo • zicijo Vatikana napram naši državi. In uveljavljati svoi upliv pri Vatikanu, da j tako so pogajanja obstala na takih zade-otežkočijo odnosno onemogočijo uredi- | vab. ki jih v drugih državah Vatikan tev cerkv. problema, s katero bi kle- | brez vsega obotavljanja priznava kot rikalizem izgubil nekaj naiiaejih svojih j vprašanja državne avtoritete in je tudi agitacijskih gesel. Tako so naši klerikal- j uredba slovenskega bogoslužja ostala ci intervenirali, da je papež povodom svetoletnega romanja sprejel v posebno avdijenco Slovence kot noseben narod, kar se je občutilo in tolmačilo kot de- monstracija proti Jugoslaviji. Upliv klerikalnih krogov iz Juooslavije na pogajanja za konkordat je postajal vedno večji ter je povzročal težkoče celo v vprašanjih, ki se v pripravljalnih razgovorih niso zdela težavna. Zatrjuje se, in zelo verjetno je tudi. da so bili posebno slovenski klerikalni voditelji silno pridno na zakulisnem delu, da preprečijo sporazum. Na nekem sestanku v Ljubljani se ie eden izmed njih baie izrazil, da ie škof Jeglič v Rimu močnejši nego cela Jugoslavija ... Da so razne intrige usnele. ni čudno, ako si predočimo zgoraj obeleženo predispo- nerešena, akoravno zanj ne govori le stara tisočletna pravica, temveč tudi slovesna (kakor se ie izkazalo žal neiskrena) spomenica jugoslovenskega episkopata! Vse kaže. da skuša klerikalna politika onemogočiti sporazumno ureditev odnošajev med cerkvijo in državo. Špekulacija. ki io s tem zasleduje, se ne bo obnesla. Mišljenja smo. da je treba tem energičnejše pristopiti delti za zakon o verskih odnoSaiih v naši državi, ki ie v projektu že gotov. Sploh je bila morda pogreška. da nismo nainreje ustvarili svojega zakona, ki bi dai našim delegatom trdno nodlago za poga'ania v Rimu ter pokazal vatikanski kurili, da se Jugoslavija ne šali in da naš narod noče biti več predmet tuje politike. Četrto, peio in šesto poglavje sprejeto. — Vprašanje razžaljena tujih vladarjev in poptavke.rsk.5 paragrd, vinah ali časopisju, bodisi, da se v popravku navedena natisnjena dejstva označujejo navede točen naslov članka, ki ga po- Beograd .8. julija r. Ob 11. dopoldne se je v zakonodajnem odboru nadaljevala podrobna razprava o tiskovnem zakonu. V diskusiji je bilo četrto poglavje in se je r.aj-več debatiralo o čl. 19. ki govori o prepovedi listov. Posl. dr. Hohnjec je zahteval, naj se črtajo določila o prepovedi izhajanja listov zaradi žalitve tujih vladarjev. Posl. 2anlč ie utemeljeval svoj predlog, da se prepoved listov po čl. 138 Ustave odpravi ter je opozarja! da je vložil v skupščini predlog o ukinjen ju tega člena ustave. V istem smislu so govorili tudi poslanci Gosar in Polič. Odgovarjal je minister dr. Srskič. ki je Izjavil, da obstojita proti zlorabi s strani policije dve sodni instanci in radi tega se tudi spojita paragrafa 19. in 25. tiskovnega zakona. Zaščita časti tujih vladarjev se nanaša samo na one države, s katerimi imamo reci-procitetne obveznost!. Večina je odklonila predloge opozicije in je bil čl. 19. sprejet. Ci. 20, 21.. In 22. so bili sprejeti brez iz-prememb. Ker se je čl. 23 črtal in spojil s čl. 19. se je prešlo na čl. 24., ki je bil sprejet sporazumno, čl. 25 je bil sprejet s predlogom dr. Kumanudija, da se doda drugi točki dostavek »In državni tožiteli«. Čl. 26 je bil odložen, nakar se je prešlo na V. poglavje bi čl. 27, ki govori o popravkih. Govorila sta posl. dr. KumanudI In Smodej, ki jima je odgovarjal minister dr. Srskič. Pri glasovanju je večina sprejela čl. 27. ki se glasi: »Urednik lista ali perijodičnega časopisa Je dolžan, da sprejme m natisne v listu alj časopisu vsak popravek navadenih dejstev v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblastvo, na katero se nanašajo. Istotako Je dolžan, da natisne popravek privatne ali pravne osebe, katere fme je v zvezi z njenim delom alj življenjem Je omenjeno v no- de.istva, s katerimi se zavračajo ali odbijajo natisnjena dejstva. Popravliač je dolžan, da navade točen naslov članka, ki ga popravlja. kakor stolpec strani in številko no-vin, v katerem je izšel članek. Popravek s« dostavlja uredniku s pošto na povratni re-cepis ali pa preko pristojnega sodišča prve stopnje.« Večina je nadalje sprejela 61. 28. ki pravi, da se popravek mora natisniti v prvi ali drusi naslednji številki ali najdalje v roku dveh dni. odkar ga je urednik sprejel, brez kakih dodatkov v besedilu samem ali pod istim naslovom. Popravek* se mora natisniti v onem delu novi« ali časopisa, v katerem je bil objavljen članek, na katerega se nanaša, in sicer z ravno tako velikimi črkami, kakršne je imel .članek, ki se popravlja. Popravek se mora natisniti brezplačno. Nadalje je bil sprejet čl. 29. ki se glasi: »Urednik je oproščen dolžnosti, da natisne popravek, v teh slučajih: »1.) Ako ni podpisan. ali ako ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, katere ime je bilo omenjeno v članku. 2.) Ako je popravek, poslan od oblastva ali privatne osebe dvakrat večji, kakor je bila tiskana stvar, ki se popravlja. 3.) Ako vsebuje popravek kako kaznjivo dejanje in ako je neuljudno napisan. 4. Ako je popravek napisan v drugem jeziku, kakor članek, ki se popravlja. 5. Ako ie preteklo šest tednov od dneva, ko je brl članek objavljen. 6. Ako nasprotuje čl. 74 tega zakona.* Zatem so bili sprejeti čl. 30, 31, 32. in 3?. S tem Je bilo sprejeto tudi VI. poglavje fri se je seja nato zaključila. Prihodnja bo sklicana pismeno. Rta, 8. fuHja s. Vladna kriza, ki se je pričakovala vsled padca Hre, za kar naj bi bila odgovorna predvsem finančni minister tn minister za narodno gospodarstvo, se Je pojavila danes z ostavko finančnega In za-kladnega ministra De Štefanija in ministra za narodno gospodarstvo Nave. Ministrski predsednik Je sprejel obe ostavki O naslednikih odstopivših ministrov se še ni odločilo. Vladni krogi menijo, da se bo z Imenovanjem novih ministrov izboljšala tudi valuta, katere padec smatrajo opoziciio-nalne skupine kot posledico notranjepolitičnih razmer. Z vso gotovostjo se pričakuje, da prevzame finančno ministrstvo grof Volpi, dočtm se imenuje kot naslednik Nave poslanec Belluzzo. Bari, 8. julija a. Sinoči sta prispela v Bari opozicijonalna poslanca Viola, bivši predsednik organizacije bojevnikov rn Bavaro. Na postaji ju Je sprejelo večje število policijskih agentov, ki so priredili proti njim« sovražne demonstracije, ki so se nadaljevale do hotela, v katerega so hoteli fašisti udretl skozi okno prvega nadstropja ter pretepsti oba poslanca. Pozneje se je zgla- Vladna kriza v Italiji vsled padca lire Odstop finančnega in gospodarskega ministra. — Fašisti pretepli opozicijonalnega poslanca. — Stavka v Trstu. sil v hotelu sam kvestor, ki je prepričal oba poslanca, da Je najpametneje. da takoj odpotujeta v Rim. To sta tudi storila, toda fašisti so kliob močni straži, ki je spremljala oba poslanca na kolodvor, predrli kordon m vdrli v postajno poslopje. Tam so oba poslanca pretepli z gorjačaml. Orožniki »o komaj preprečili, da fašisti niso vdrii Še v vlak. kamor sta vstopila oba poslanca. Ko Je vlak odšel, so fašisti priredili zmagoslaven obhod po mestu. Trst, 8. julija a. Danes dopoldne je tukajšnjem »Stabilimento Tecnico« pri Sv. Andreju Izbruhnila stavka. Vzrok stavke je ta, da je vodstvo zavoda hotelo znižati plačilo za akordno delo. Ker so se delavci zbrali v tovarni In razpravljali o tem vprašanju, je ravnateljstvo zavoda poklicalo k sebi predsednika delavske komisije in ga po daljšem razgovoru odpustilo Iz službe. To j® dalo povod, da ie delavstvo pričelo s pasivno rezistenco, nakar je ravnateljstvo ob li>. izprlo vse delavce. 2000 delavcev je na cesti. Tekom današnjega dneva se še niso vršila rtikaka pogajanja med obema strankama upati pa ie, da se prično iutri. Pred novo akci o ruskih emigrantov Vseruski emigrantski parlament v Parizu. — Emigranti sestavijo svojo vlado. — Na razpolago imajo baje ogromna denarna sredstva. Berlin, 8. julija, s. V avgustu se bo v Parizu sestal parlament ruskih emigrantov, ki ga bodo izvolili trije milijoni ruskih emigrantov. Parlamentu bo predsedoval veliki knez Nikolaj Niko-lajevič. Na prvih sejah naj bi bila izvoljena vlada, ki nai bi iskala priznanja velesil na zunaj. Sklenjeno je bilo že, da se reorganizira ruski generalni štab. Vsi ti ukrepi naj bi služili kot priprava za splošno akcijo proti sovjetom. Kot prvi korak se napoveduje poziv obmejnim državam: naj bi svoje meje zaščitile proti Rusiji s pripravo belih bojnih edinic. Iz dejstva, da razpolaga to gibanje z izdatnimi denarnimi sredstvi, se da sklepati na dalekosežnost njegovih korakov. -3SS- Pašič odpotuje na lečenje Ocpotuie v soboto v Karlove Vari. Beograd, 8. julija p. Danes od 11. do 12. opoldne se je vršil v stanovanju ministrskega predsednika Pašiča zdravniški konzilij obstoječ iz dr. Ar.tiča. dr. Vrbnickega !n dr. Nikolajevima. Zdravniki so soglasno ugotovili znamo zboljšanje zdravstvenega stanja g. Pašiča. Pljučnica ni zapustila nikakih tež« kih posledic. Bolnik se čuti popolnoma sve« žega in krepkega. Njegovo subjektivno raz« položenje je bilo danes nadvse povoljno. Ministrski predsednik se že sprehaja s svo« jo družino v parku. Po nasvetu zdravnikov odpotuje g. Pašič najbrže v soboto v Kar« love Vari na daljši oddih. Danes popoldne je Pašič v zvezi z dopol« danskim sestankom radičevskih in radikal« nih delegatov dalje časa konferiral z Mar« kom Gjuričičem. Delegata Trifkovič in Živ« kovic sta popoldne redigirala besedilo za« pisnika o današnji seji. Doklade za terensko službo poštnih nameščencev Beograd, 8. julija, p. Ministrski svet je podpisal uredbo o posebnih dokladah pošt« nim nameščencem za dela in potovanja na terenu* Porast dinarja v Curihu Dunaj, 8. julija, s. Radi izboljšanja švl« carskcga franka so danes padla skoraj vsa plačilna sredstva v Curihu. Samo beograj» ska in atenska deviza sta se malo zboljšali. Neprestani potresi na Japonskem London. 8. junija, s. Kakor javljajo . . . Toliko samo za karak-terizacijo, kako zdaj radičevska familija skuša prati svoje avstrijakantsko perilo. Znana reč ic namreč, da jc tudi Pavle med vojno bil »propisni« — germa-nofi! . . . Pogajanja med Grško in Jugoslavijo Pred nekaj meseci je naprosila grška vlada našo vlado, naj bi se pričela pogajanja za obnovitev zveze med Grško in Jugoslavijo. Zvezna pogodba iz leta 1913. je namreč postala brezpredmetna za nas vsled poraza Bolgarske v svetovni vojni in njene razorožitve. Naša vlada je ustregla grški prošnji in pričela so se pogajanja, dasi ni Grška stavila nobenih ponudb in je grška javnost zavzela napram tem pogajanjem zelo sovražno stališče, ko je naša vlada kot protiuslugo, da pomore tudi precej osamljeni Grški, zahtevala zase upravo Železnice Gjevgjelije—Solun, brez katere je naša svobodna luka v Solunu skoro brezpomembna. — Pogajanja z Grško so se prekinila, vlada Mihaloko-pulosa je padla in na površje so prišli na Grškem ljudje, ki niso napram Jugoslaviji bogvekaj prijateljsko razpoloženi. Pogajanja za obnovitev zveze z Grško so zbudia veliko pozornost tudi v bolgarski javnosti in pojavili so se v njej glasovi, ki so se strinjali z našim stališčem, da je Solun naravno izhodišče jugoslovenskega in bolgarskega zaledja k Egejskemu in Sredozemskemu morju. Zato je zbudil mnogo pozornosti tozadevni članek bolgarskega politika Grigorja Vasiljeva, člana demokratiške-ga ugovora, v polslužbenem glasilu Cankove vlade «S!ovu«. Člankar ugotavlja, da se Bolgarska sicer ne more vmešavati v pogajanja ined Jugoslavijo in Grško, vendar pa je umevno, ako se zanima za značaj nove pogodbe, ki ne stremi toliko po zvezi, naperjeni proti Bolgarski, kakor pa po rešitvi solunskega vprašanja. Vasiljev pravi, da se zdi rešitev tega vprašanja lahka onim. ki gledajo stvar od daleč in silijo obe stranki k hitremu sporazumu. Grška naj bi omogočila Jugoslaviji trgovino, Jugoslavija pa naj bi napram Gršld postala popustljivejša. — Toda vedno naraščajoče potrebe širijo delokrog jugoslovenske trgovine, ki ji današnje meje ne zadoščajo več. Slovansko prebivalstvo v Solunu, med katerimi je tudi mnogo Bolgarov, ki so bili svoječasno izgnani, zopet narašča. Mnogi Jugosloveni se naseljujejo v Solunu in poleg njih tudi Bolgari. Jugoslavija namerava tamkaj zgraditi razr.a poslopja in ustanove ter prei ali slej dobiti v svoje roke tudi železniško zvezo. Gospodarsko življenje Soluna se ae Kar pa je v današnjem sporazuma-ško - slinavem »Domu« najočitneje: da ne prinaša nikakega podrobnejšega poročila o burni nedeljski seji. Pravi na kratko, da je vse bilo »e n o d u š n o«, da se sporazum nikakor ne sme odlagati morda do jeseni, ker bi ljudstvo to smatralo kot odklanjanje sporazuma in kot dokaz, da tudi radikali stremijo za uničenjem hrvatstva vobče in seljaške stranke posebej.« O ostrih protestih zajedničarjev, o medsebojnih očitkih in famoznem glasovanju za slepo zaupnico ni omembe! Ker pa »Dom« vseeno ne more zaiedni-čarjem ostati ničesar dolžan, spušča vso svojo jezo na beograjskega dopisnika »Hrvata« iz osješkega »Hrvatskega lista« (Viloviča), ga zmerja za dalmatinskega batinaša. ter preko njegovih »podlih« informacij obračunava z zajedničarji: «Vsa odgovornost za to žalostno in sramotno pisanje in za nedostojno iztovarjanje batinaških smeti pada pri »Hrvatu« na dr. Lorkoviča, a pri «Hrvatskem listu« na dr. Paprato-viča . . .» To je kratek, toda zelo strupen vgriz v zaiedničarsko gospodo radi niene opozicije proti »sporazumu«. Predvsem »Hrvat« ga hudo občuti, in — molči. C Vrlo opažena je te dni ostra polemika med «Obzorom« in «Hrvatom«, ki pojasnjuje vlogo zajedničarjev in polagoma spravlja izza kulis, kar je navadnemu radičevskemu zemljanu v pričakovanju »sporazuma« prikrito. »Hrvat« je »Ob-zoru« očital, da tudi on de!uje za razbitje hrvatske fronte in da je v službi radikalov. A «Obzor» odgovarja z običajnim dolgim uvodnikom in «Hrvata» kratkomalo stavlia v službo — Svetozarja Pribičeviča ... Z ozirom na napovedi. da bo že jutri sporazum gotov, je posebno interesantno «Obzorovo» zatrjevanje, da se je na sedanio dispozicijo čakalo šest let, pa se !ahko čaka še šest tednov — kaj pomenijo ti kratki momenti v vekovnem življenju narodov! »Hrvatu« pa očita sroštovani starina, da sam že cel teden živi od argumentov, ki mu jih nudi tisk g. Pribičeviča «Ob-zor» predbacuje «Hrvatu». da s posebnim užitkom in mastnimi naslovi tiska vse one informacije, ki iih beograjska «Reč« prinaša proti sporazumu, a «Peč» da zopet vrlo pripravno kvitira te «Hr-vatove* simpatije »To memavame argumentov med »Hrvatom« in «Rečjo» je zares dražestno in karakteristično.« »Obzorova« razlagama so tembolj in-teresantna. ker se polagoma v Zagrebu razodeva javna tainost. da ima «Obror» zcost ozke zve^e s Stienanom Ra^em. A »Hrvat« navzlic vsem tem »infam-nim podtikanjem« vztraia na svojem stališču, da ni a oriori nasprotnik sporazuma in aranžmana RR. pač pa da nasprotuje ustvaritvi snorazuma na osnovi PaŠičevega ali Pribičevičevega programa, to je: vidovdanske ustave. more razviti, ako ne dobi jugoslovenskega lica, piše člankar. Poleg tega vodi dejanski položaj tudi k drugim neizogibni mposledicam. — Objektivno se more reči, da se drži Beograd točno določenih smernic. Grki so pričeli zadnja pogajanja v Beogradu z miselnostjo iz leta 1913. Šele, ko so jim bile izročene jugoslovenske zahteve po gospodarskem razširjenju v Solunu in ob Egejskem morju, so spoznali, da so mirovne pogodbe ustvarile popolnoma nov položaj. Grki odstopajo, ker življenje tako zahteva in ker ima Grška samo tretjino jugoslovenskega prebivalstva. Zato naj svojih moči ne precenjuje. Z vsakim dnem se čuti jugoslovensko prodiranje k solunskemu zalivu. Zato bi mogla nova pogodba med Beogradom in Atenami rešiti solunsko vprašanje, a trajnega pomena ne bi mogla imeti. Nekateri politični krogi pripisujejo tem izvajanjem sofijskega »Slova« večji pomen z ozirom na razvoj odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo. Pripomniti pa je, da v Beogradu de-mentirajo. da bi se vršila kaka pogajanja z bolgarsko vlado glede osnovanja zveze med Bolgarsko in Jugoslavijo, kakor so se pojavile zadnje dni v listih razne vesti. Konflikt med Prago in Vatikanom? Praga, 7. julija. Včeraj jc praznoval češkoslovaški narod Husovo proslavo z velikimi svečanostmi in ob udeležbi vseh narodnih krogov. Kakor znano, je Husov dan od letos naprej češkoslovaški narodni praznik. To seveda ni bilo po volji klerikalcem, ki vidijo v Husu samo navadnega heretika. Moravski klerikalci so že svoječasno naprosili Vatikan, nai bi storil pri češkoslovaški vladi potrebne korake potom svojega praškega nuncija. Najbolj so zamerili, ker je prevzel pokroviteljstvo proslave sam predsednik Masaryk in ker tvorijo častno pred. sedstvo visoki člani vlade. In klerikalci so zares dosegli, da se je vmeša! v to čisto kulturno češkoslovaško zadevo Vatikan s sicer brezpomembno demonstracijo, ki pa vendar more skaliti mirne odnošaje med vlado in vrhovnim zastopnikom katoličanov. Sveta stolica je namreč ukazala takojšnje odpotovanje svojega praškega nuncija Marmaggia. ki je včeraj zapustil Prago in se napotil v Rim. Na kolodvori! se je poslovil od njega nad- škof Kordač y spremstvu drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Klerikalno časopisje je vzdignilo velik hrup in naznanja vse mogoče posledice. Oficijelni organ klerikalne stranke »Lidove Listy« piše, da je moral mon-signor Mannaggi zapustiti Prago v protest proti predsedniku Masaryku in celokupni vladi. Narodno-socijalistično »Češke Slovo« je izdalo posebno izdajo, kjer poroča o papeški demonstraciji napram češkemu narodu, katerega je Vatikan silno razžalil. Vsak nanad na Husa je dosedaj vedno vznemiril češki narod do skrajnosti. Vatikanovo očitanje predsedniku Masaryku, da se je udeležil Husove proslave, je nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve. Podobno piše vse nacijonalno in napredno časopisje. Češkoslovaški v!adi, kije šla dosedaj morda še preveč na roko Vatikanu, ta incident ne more biti všeč. V zunaniem ministrstvu so izjavili «Prager Tag-blattu«, da ne verujejo v prelom diplomatskih odnošajev z Vatikanom in da gre brezdvomno le za navaden protest diplomatskega značaja. Parlamentarni položaj v Belgiji Pariz, 4. julija. 2. t. m. se je odločevala usoda belgijskega katoliško-soci.ialističnega kabineta Poullet-Vandervelde. Po burni debati je končno parlament sprejel zaupnico vladi s 123 proti 37 glasovom in 15 abstinencam. Izid glasovanja je velik uspeh za vlado, saj je do zadnjega trenutka bilo popolnoma negotovo; ali bodo socija-listi vztrajali v koaliciji s katoliškimi demokrati aH pa se bo njihova zveza končno razbila ob vprašanju ženske volilne pravice v provincah. Današnja klerikalno-socijalistična vlada v Belgiji je. kot znano, plod dolgotrajnih in truda polnih pogajanj- Po celi vrsti brezuspešnih poskusov, ki so od volitev 5. aprila trajali celih 73 dni. se je kraljevemu mandatarju grofu Poulle-tu posrečilo pridobiti socijaliste za sodelovanje z demokratičnim delom belgijskih klerikalcev. Prvotno bi imeli socijalisti in klerikalci zasesti enako število portfeljev v koalicijski vladi. Ker pa so socijalisti zahtevali zase zunanje in notranje ministrstvo, torej sko. ro vso vladno moč. so se klerikalci uprli načrtu. Desnica (tako se v Belgiji pravi klerikalcem) je kombinacijo odklonila. Poullet in Vandervelde pa nista mirovala. Njunim skupnim naporom se je posrečil sledeči kompromis: Klerikalec Poullet je obdržal ministrsko predsedstvo in portfeli za gospodarske zadeve. Socijalist Vandervelde je sprejel zunanje, zadeve. Zato pa se je notranje ministrstvo poverilo izven-parlamentarnemu liberalcu s konservativnimi tendencami, ki uživa simpatije katolikov, znanemu pravniku baronu Ro!inu-Jacquemynsu. Vojno ministrstvo je prevzel general Keestens. znan po svoji levičarsko-liberalni orijentaciji. Ostali portfelji so se razdelili enako med klerikalce in socijaliste. Katoliki so dobili pravdo (Tschoffen), finance (Jannsen), kolonije (Carton), poljedelstvo (Van de Vyvere). Socijalistom je pripadlo: delo (Wauters). železnice (Anseele). vede in umetnosti (Camille Huvsmans). javna de!a (Laboulle). Nova vlada se je predstavila s svojo izjavo parlamentu 23. junija. Deklaracija je bila zelo enostavna. V verskih zadevah se je postavila na status quo. V splošnem se je opažala prevlada finančnih, gospodarskih in sociialnih vprašanj. Predložilo se je par reformnih zakonov, predvsem na polju socija-nih zakonov, predvsem na polju soci-jalnega zavarovanja. Izglasovanje zaupnice vladi bi se bilo izteklo brez incidenta, da ni Carton de Wiart izzval resnega konflikta s svojo zahtevo, da se vnese v vladni program ženska volilna pravica v provincah. Kot je razumljivo, so belgijski klerikalci pristaši ženske volilne pravice, dočim ji socijalisti, zlasti valonski nasprotujejo. Ko so socijalisti zvedeli za klerikalni načrt, so poslali delegacijo k ministrskemu predsedniku z zahtevo, da se upre predlogu, ki hoče postaviti žensko volilno pravico na dnevni red. Poullet ni hotel ustreči socialistični zahtevi, češ. da hočejo klerikalci ohraniti v tej zadevi proste roke. Na seji parlamenta se je razvila burna debata in klerikalno-socijalistična koalicija je bila na robu prepada. Končno se je dosegel kompromis, da se vprašanje ženske volilne pravice odloži za konec julija, do proračunske debate. Na ta način se je začasno rešila črno-rdeča koalicija. Zanimivo je, da je le 51 katolikov glasovalo za vlado, dočim so valonski klerikalci nastopili proti njej. Tako je prvič klerikalna desnica razcepljena na parlamentarnih tleh in vse kaže. da to ostane tudi v bodoče. Zadnii dnevi tega meseca pa bodo pokazali, če je črno-rdeča koalicija zmožna življenja in če ne bo morala narediti mesta socija-listično-liberalr.i koaliciji po francoskem vzgledu z izrazito antiklerikalno tendenco ali pa — novim volitvam. Damske - — proinenadfie toalete najnovejše kreacije, na izbiro in po meri: Moda: atelje M. Šare Ljubljana Kongresni trg 4-1. Politične beležke -f Dr. Korošec želi sporazum. Medtem ko »Slovenec« trdi, da so se klerikalci sami izključili od pogajanj za sporazum. ker nočejo tako sramotno kapitulirati kakor radičevci, pa poje doktor Korošec v Beogradu drugo pesem. Tako poroča «Politika«, da se je na pon-deljkovi seji Narodne skupščine prepiral s klerikalci radikalni poslanec Ži-vojinovič, ki je zaklical: »Vi iz opozicije sabotirate delo!« — »A. kje so tvoji radikalni ministri?« je vprašal dr. Korošec ironično se smejoč. »Oni sabotirajo delo. Razen dr. Žerjava ni nikogar.« — »Oni imajo važnejši posel! Delajo sporazum!« — »Zakaj pa ne delate sporazuma z nami?« je vprašal doktor Korošec. — Evo! i udi dr. Korošec bi torej po lastni izjavi rad stopil v pogajanja za »sporazum«. Očividno šc m vedel, da je SLS medtem postala ponosna in se od pogajanj sama izključila, kakor pravi »Slovenec«. -r Klerikalci v borbi za vlado Narodnega bloka. Vsa slovenska javnost opaža, da so klerikalci s «Slovencem» na čelu in z obupnim nastopanjem proti vsakršnemu aranžmanu med radikali in radičevci postali preko noči — najvne-tejši poborniki za nadaljnji obstoj vlade Narodnega bloka. Kajti to je jasno: ako klerikalci ogorčeno odklanjajo sleherno solucijo, po kateri bi iz opozicijske druščine izgubili radičevce, priznavajo s tem obenem, da jim je stokrat ljubše, ako še nadalje ostane na krmilu Narodni blok, pa što Bog dade i sreča junačka . . . Ena sama tiha, pristno klerikalna in zato nekrščanska nada jih navdaja pri tem: da utegne g. Pašič čimprej opešati ali celo umreti, nakar si obetajo razkroj radikalne stranke, razpad Narodnega bloka in novo vlado, v kateri bi bili tudi oni, klerikalci! Tak je sedaj ves politični koncept klerikalcev, s katerim operirajo med svojimi razočaranimi pristaši. »Domoljub« ga je minuli teden javno izblebetal, a poslanec Smodej ga je v nedeljo na Homcu podrobneje razlagal krščansko-socijalnim delavcem. »Kdor drugim jamo koplje . . .» no, to smo že povedali. Klerikalci vsekakor ne bodo nikogar več pokopali, a njihova sedanja vnetost za nadaljnii obstoj vlade Narodnega bloka ostane kurijozno poglavje iz histerije klerikalnih vele-poiitikov. -f Nova stopnja razvoja Pucljeve stranke. Zadnji «Kmetski list* odločno odklanja, da bi se pristaši Pucljeve in Prepeluhove stranke imenovali napred-njake. Še nedavno pa je bivše glasilo SKS, ki ga sedaj nadomešča »Kmetski list«, protestiralo proti temu, da bi smeli le samostojni demokrati reklamirati zase naslov naprednjaštva in je zatrjevalo. da so pristaši SKS najmanj tako dobri naprednjaki kakor somišljeniki SDS. Po sklenjeni zvezi s Prepe-!uhovimi republikanci novo glasilo Pucljeve stranke odklanja ta naziv in odkrito priznavamo, da se nam zdi to pošteno. Zakaj naj bi se Pucljevi ljudje imenovali naprednjaki, če pa hodijo rakovo pot? + Nočejo biti separatisti! Pucljevo-Prepeluhovo glasilo odklanja očitek separatizma. »Slov. republikanec« je do zadnjega časa naglašal, da je rešitev Slovencev mogoča samo v federativni republikanski Jugoslaviji, v kateri bi imela Slovenija popolno zakonodajno in finančno samostojnost. Prepeluhov-ci od tega svojega načela niso odstopili ko so ustanovili s Pucljem slavno »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva« in tudi Pucelj ni nikjer in nikdar izjavil, da sklepa s Prepeluhovimi republikanci zato zvezo, ker so se odrekli zahtevi po federativni republiki. Zato bi želeli. da «Kmetski list« kot glasilo naše kranjske PP zveze jasno in odločno pove, ali se je g. Prepeluh v imenu svoje stranke odpovedal zahtevi po federativ ni republiki, ali pa je morebiti g. Pucelj pristal na Prepeluhovo federativno re-publikanstvo. Kadar bomo dobili na to jasen odgovor, se bomo lahko še nadalje pomenili o separatizmu Pucljeve - Prepeluhove stranke. + Pucljeva skrb za Inteligenco. Puc Ijev list piše, da se inteligenca nahaja v veliki stiski. Ogromna večina inteligence se je namreč doslej oklepala dr. Žerjava, ker je pričakovala od njegove milosti razne ugodnosti. Kakor pravi '•Kmetski list«, pa doživlja sedaj ta inteligenca trenutek, ko Žerjavova moč in slava gineta kakor spomladanski sneg. Med klerikalce ta inteligenca tudi noče iti in sedaj se bori med obema stoloma kakor vešča okoli luči. »Kmetski list« menda sedaj pričakuje, da bo ta inteligenca vstopila v Pucljevo - Pre peluhovo stranko, v kateri bi jo naučil Pucelj prepevati na odloženi Radičevi tamburici o «republiki svemu svetu di-ki», Prepeluh pa jesti Radičev luk. Kakor se vidi, presoja g. Pucelj slovensko inteligenco po svojih duševnih sposobnostih in moraličnih kvalitetah. Razkol v Radičevem poslanskem k!ubu. »Vreme« poroča, da je že samo s tem, ker je na zadnji seji poslanskega kluba HSS večina izrekla zaupnico Pavlu Radiču. ne da bi imel prilike poročati o pogajanjih z radikali, obsojena politika zajedničarjev ter se radi tega smatra, da jih bo Pavle Radič javno pozval, naj odlože svoje mandate, ker so bili izvoljeni z glasovi HSS. Ako tega ne bodo storili, jih bo bržkone izključil iz stranke in kluba. Ista usoda čaka vsekakor tudi one radičevce, ki so soglašali z zajedničarji. — Spor v poslanskem klubu HSS bo imel po mnenju beograjskih političnih krogov tudi vpliv na pogajanja z radikali, češ, da se bo moralo to vprašanje prej razčistiti, predno pride do eventuelnega sporazu-ma, ker je gotovo, da morajo biti radi-kali sigurni, s kolikim številom radičev. škili poslancev lahko računajo. Kakor torej kaže, bo moral Pavle Radič razčistiti najprej razmere v lastnih vrstah. Zanimivo je. da se vsa ostala opozicija veseli razkola v Radičevem klubu. Ta-ko poroča »Slovenec«, da jc eden izmed seljaških poslancev izjavil na omenjeni Idubovi seji, da kmetski ljudje oh-soja.io nehrvatsko politiko Pavla Radi-ča in da bi jo tudi Stjepan Radič nikdar ne odobraval, ako bi vedel za pravo mišljenje svojih pristašev. «Pravda> poroča, da je Pavle Radič obdolžil za-jedničarja dr. Lorkoviča, da je še! k Pribičeviču in z njim skupno sabotiral sporazum. »Politika« pa poroča iz Zagreba, da bodo zajedničarji v slučaju, ako se Stjepan Radič izreče proti njim, sklicali vodstvo svoje stranke, ki bo zavzelo definitivno stališče, obvezno za zajedničarske poslance. Dr. Lorko-vič je izjavil informatorju »Politike«: »Ako skličemo sejo vrhovnega sveta stranke, vedite, da je Stjepan Radič re-šil vprašanje Hrvatske zajednice, ako pa ne pride do seje tega sveta, potem ostane HZ še nadalje v seljaškem klubu«. Kakor se vidi, bo opozicija kmalu v polni meri zaslužila naslov »bloka narodnega nesporazuma«. + V^žna napoved. Karlo Kovačevič je znan radičevski hrust in podpredsednik HSS. Med vojno je bil cugsfirer in še sedaj neminovno nosi po Beogradu c. kr. infanterijske hlače ter predseduje radičevskim sestankom. Tudi v nedeljo je v Zagrebu predsedoval, nato pa nekaterim radovednim novinarjem izjavil: »Sporazum je gotov in bo podpisan jutri . . .!» Sporazumaške novine šl-rom države zdaj dan za dnem pona-tiskujejo to velevažno izjavo, ki spominja na oni znani afiš prefriganega oštirja: »Danes za denar — jutri zastonj!« Vsekakor Ima Karlo Kovačevid vsak dan prav, da bo sporazum podpisan — jutri . . ._ Po svetu — Splošna stavka v Belgifi. Na bon gre v; strokovnih organizacij kovinskih delavcev, ki sc je vršil v nedeljo v Bruslju, so bili od. klonjeni vsi predlogi glede rnižanja mezd. Kongres je sklenil nadaljevanje stavke ter je proglasil splošno stavko. — Atentat no mehikanskega predsednika. Ko so je hote! mehikanski predsednik C*!< les te dni odpeljati s železnico, so v zad< njem trenutku operi!;, da Je bilo kolo loko« motive namenoma pokvarjeno. Oblasti so uvedlo strogo preiskavo. — Odpust komunističnih profesorjev. Čil> ska vlada je odpustila sedem univerzitetnih profesorjev radi komunistične propagande. Odpuščeni profesorji nimajo pravice do po« kojnine. — Izid volitev na Holandskem. Uradno potrjen izid volitev na Holandskem irkaro. je številčno napredovanje levičarskih strank Dosedanja sestava druge zbornice, ki šteje 100 članov je bila: katoličani 32, obe orto. doksni protestantski skupini 27. Takozvene koalicijske stranke z 59 Sani so tvorfle vi a. do. Njihovo število je sedaj zmanjšano na 54. Katoličani so izgubili 2, protestanti p» 3 mandate. Socialistična strank« se je pove« čala od 20 na 24. demokratski naprednjaki od 5 na 7, komunisti pa imajo sedaj samo enega. Tudi Kberalci so padli za eno šte» vilko. — Zanimiv govor angleškega delavskega voditelja. Na železničarskem zborovanju v Southborgu je bila predložena resolucija za povišanje podpore brezposelnim. Tej reso« luciji se je odločno uprl bivši minister Tho« mas, ki je izjavil: Naj se govori karkoli, ja? se bom boril do smrti proti temu, da bi se uvedlo na Angleškem ruske metode. Akr se uvedejo zvišane podpore, potem ne b< hotel nihče več delati in kdo naj izplačuje denar? To je absurdno in smešno. Brezpo sel nos t se more rešiti le mednarodnim po tom na ta način, da se obnovi medsebojne trgovina in da preneha vojni duh. števik tolikih brezposelnih je absurdno. — Pristop Nemčije k Zvezi narodor.' Reuterjev urad poroča iz angleških vladnih krogov, da ni izkljuen pristop Nemčije k Zvezi narodov še pred septemberskim za* sedanjem v Ženevi. Turneja članov ljubljanske drame Četrtek, 9.: Rogaška Slatina: »Scampolo«. Petek. 10.: Rogaška Slatina: »Vdova Ro> šlinka«. Sobota, 11.: Brežice: »Scampolo«. Nedelja, 12.: Vransko: »Smrtni ples*. Nedelja, 12.: Kaplja: »Vdova RošUnka«. Nedelja. 12.: 2alec: »Scampolo®. Pondeljek, 13.: Brežice: »Smrtni ples*. Vse predstave se vrše točno ob 20., le predstava »Vdove Rošlinko v Kaplji s« prične ob 15. vi i iiiiiiii'i'i»"i'i'i''""»""""»'"ii'iiniiiiiiiiniiiiiiniiiii[im 1 CVETKO GOLAR: | VDOVA R0SLINKA | komedija v treh deja- njih je pravkar izšla. f j | Cena za broš. izvod Din 25*—, 1 | za vezan izvod Din 35'—, I | brez poštnine. § ^ Naroča se v knjigarni f J TISKOVNE ZADRUGE, j Prešernova ulica štev. 54, = nssprotl glavne pošte. f aiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiwwiii» Učiteljska napredovanja Va osnovi čl. 47. in 52. činov, zakona so napredovali s kraljevim ukazom: V 1. grupo II. kategorije: Terezija Cvar, učiteljica na Bizeljskem; Ema Mlself, uči« teljica v Dolnjem Logatcu: Marija Blazin* {ek-Troha. učiteljica v Zibiki: Pavla Delak, učiteljica v Razvanju; Josipina Majzelj, učiteljica v Rogaški Slatini; Božena Serajnik« Kreč. učiteljica v Prihovi; Matilda Smid, učiteljica v Podgorju. V 2. grupo II. kategorije: Karol Bako, očitelj v Strukovcih: Leon Dobnik, šolski itpraviiel.i v Stranicah: Ivana Kugler, učite« liica v Podgorju: Tilka Požar, učiteljica v Vojniku: Ciril Boblč, šolski upravitelj pri V-. Andražu v Halozah: Zora Blinc. učite« liica v Vinici; -\na Ojstriž, učiteljica v Ljubljani z 10 odst. po čl. 7. činov, zak.; Pavla Semen, učiteljica v Lescah: Andrej Vilfan, šolski upravitelj v Sori: Olga Vodo* pircctVrbič. učiteljica v Dragi; Alfonz Za-. •^nik, učitelj v Ribnici; Apolonija Zupane učiteljica v Radovljici. Z odlokom g. ministra prosvete so napre« do vali: V 3. erupo II. kategorije: Valerija Arrigler. učiteljica v Skaručni; frna LikarsGospodarič, učiteljica na Rake« ku: Ana Mellhva, učiteljica na Uncu, Ana Mitterhnmmer.-Sfegenšek. učiteljica v Top« licah pri Zagorju: Marija Očakar. učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici: Marija Per« ko. učiteljica meščanske šole na Jesenicah T 10 odst. po čl. 7. činov, zak.: Leopoldina Plevelj, učiteljica v Sevnici; Ana Šemč. uči« teljica v Šmarje ti; I-ranja Weber, učiteljica v Starem trgu pri T.ožu: Vilma Kladnik, učiteljica v Sevnici; Štefka luhart=Omladič, učiteljica v Braslovčah: Marija Konller, učiteljica v Dolgi vasi; Cirila Rakovec, uči« teljica v Št. Pavlu pri Preboldu; An d a Vit» torULehman, učiteljica v Središču ob Dravi. Arheološke izkopine v Južni Srbiji Že dva meseca in pol se vrše pod i odstvom ekspedicije Narodnega muzeja v Beogradu izkopavanja v antičnem mestu Stobi v Južni Srbiji, ob izlivu Črne reke v Vardar, čigar razvaline se nahajajo globoko v zemlji. S sistematskim izkopavanjem tega starega mesta so pričeli začetkom junija preteklega leta. V razmeroma kratkem času so zadeli na starodavno gledališče, eno izmed najbolj ohranjenih. Letos so se dela nadaljevala brez pre-stanka in je pričakovati, da pridejo na dan še razne druge znamenite izkopine. Kakor znano. se nahaja Stobi 5 km 'užno od železniške postaje Gradsko, najmodernejše v naši državi, na valovitem terenu, ki obsega okoli 300.000 kvadratnih metrov. Nekdaj so se križale tu štiri velika pota: prva ie prihajala iz doline Morave in Vardarja iz sedanjega Kostolca. druga iz plodne Pe-ianogije in Lihnidusa, sedanjega Ohrida, tretja iz Serdice (sedanje Sofije), četrta iz Tesalonije. V rimski dobi je bilo mesto Stobi sedež rimske province Salutaris. Imelo ie tudi kovnico za denar in glavno skladišče soli. O zgodovini Stobi.ia imamo malo podatkov. Prvikrat je omenieno v dobi macedonskih vojn. rilip V., kralj Ma-cedonski, je v niesrovi okolici 1. 197 pred Kr. potolkel Dardane. barbarsko pleme, ki ie prebivalo približno med ^kopljem in Kniaževcem. Leta 183 pred Kr. je bilo Stobi po Titu Liviju, ki govori o Filipovih pohodih, že staro mesto. Nastalo .ie torej gotovo že pred prihodom Pimbanov. Leta 167. pred Kr. \ i? bilo tamkaj že glavno skladišče soli j za 3. macedonsko provincijo, v 3. sto- ■ Ietju po Kr. pa ie Stobi postal kolonija. Mesto Stobi je imelo tudi pravico do kovanja lastnega denarja. Najstarejši dosedaj poznani novci izvirajo iz dobe cesarja Tita. Denar ie bil iz bakra in je imel poleg napisa Municip. Stob. sliko Zeusa ali boginje Zmage. Eden na.iinte-resantnejših je denar iz dobe cesarja Gete, ki predstavlja alegorijo mesta Stobi kot amazonko med dvema nimfama. Leta 479. so na svojem pohodu po balkanskem polotoku Goti oplenili mesto, ki pa se je zopet kmalu dvignilo. Leta 1040. se omenja zadnjič, in sicer v zvezi z imenom takratnega bizantinskega cesarja, ki je šel tedaj skozi mesto. Na kraju, kjer se nahajajo sedaj ruševine, pokrite z debelo plastjo zemlje in travo, so se dvigale nekdaj monu-mentalne marmornate stavbe in je vladalo izredno živahno vrvenje. Tu skozi so hodile izmučene rimske legije s svojimi ponosnimi orli in pred zidovi mesta so umirale divje tolpe barbarskih plemen. Bogzna koliko generacij je na odkritih marmornatih sedežih gledališča ploskalo nadarjenim igralcem. Stoletja, zemlja in pozabl.ienje so pokrili nekdanji sijaj mesta. Šele sedaj prihajajo zopet na dan ostanki velike dobe Stobija. Ekspedici.ia Narodnega muzeia ie odkrila dosedaj del gledališča in velike krščanske bazilike, v katerih je našla krasna dela iz kamna, ki spadajo med najboljša te vrste. Ekspedicijo vodi univerzitetni docent in kustos Narodnega muzeja dr. Balduin Sari.ia. prisostvuje pa tudi dunajski vseučiliški profesor dr. Eger. ki je že več let vodil izkopavanja v Dalmaciji, posebno v Saloni. Črnomaljski glasovi Približno pred pol leta je neki potnik opisal v «Jutru» črnomaljske prometne prilike, ki so bile vse prej kakor vzorne. Vsi so takrat odobravali potnikove pritožbe. Vsled razorane ceste od kolodvora proti Črnomlju, podobne reki blata, in ponočne teme, je bilo mesto bolj podobno turškemu selu. A danes inorem:> z veseljem ugotoviti, da so se v tem oziru prilike zelo izpremenile. Povsod se vidi podjetnost naprednega župana g. Janka Strugarja. Z razumevanjem dela za procvit Črnomlja, če prideš danes s kolodvora do Klemenčeve restavracije, je t akni ob desni strani pešpot, ki te popelje v Črnomelj. Kako ugodno je hoditi po suhem, vemo tembolj. ker smo morali poprej gaziti po dnevi in ponoči iz Črnomlja do železniške postaje blato in ^brozgo. Upati je, da bo pešpot, kj je za Črnomelj velike važnosti, že do jeseni popolnoma gotova. V kratkem prično čistiti tudi mestne kanale, ki so popolnoma zatrpani. Želeti ie le. da prično ta dela čimprej, ker so zlasti iz zdravstvenih ozirov nujno potrebna. Industrija se v Črnomlju lepo razvija in tudi tujski promet postaja od dneva do dneva večji. Treba se bo torej otresti starinskih nazorov in starokopirnih načel, da mora ostati vse pri starem. Duh novega časa trka na vrata in treba bo iti z njim. Tudi neokusni kupi ob javnih cestah bi lahko izginili. Prostor okoli Sokolskega doma se primerno regulira. tako da bo ta del najlepša točka novega Črnomlja, ki se razvija proti kolodvoru. Gradnja Sokolskega doma prične še tekom tega meseca. Na stavbi-šču se že vidijo ogromni kupi opeke in drugega materi.iala. Stari in mladi prihajajo na kuluk. a vozniki prevažajo materijal brezplačno. Zavednost in navdušenje črnoinaljcev za Sokolski dom ELITNI 3IN0 Matica Telefon 124. stave ob: >/25., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. I. repriza največjega šlagra te serije Milijonarjeva kaprica (Krpe In svila) Duhovita salonska veseloigra v 6. deianiih — V glavnih vlogah slovite filmske zvezde: Reinchold Schunzel. Marv i-idd, Joh. Riemann. Režija v rokah slovitega režiseria Richard Oswalda, ki je režiral velefilm .Carlos in Elizabeta* Sijaj — Humor — Razkošnost. '"£«?? je v resnici občudovanja vredno. Dne 19. t. m. se bo vršila v Črnomlju javna telovadba sokolskega društva združena z Veselico, in sicer na prijaznem črnomaljskem gričku. Nastopil bo tudi olimoijski zmagovalec br. Leon Štukelj iz Novega mesta, ter vrsta zmagovalcev iz medzletnih saveznih tekem v Beogradu. Kakor čuiemo. se namerava bratsko društvo iz Metlike udeležiti letos naše javne telovadbe v posebno častnem številu. Izostala pa ne bodo tudi bratska društva iz Novega mesta. Karlovca. Semiča. Gradaca. Vinice, Bo-janeov in Adlešičev. Orlovska veselica se je vršila dne 5. t. m.: rezultat ie bil zelo klavern in ni bilo nikjer opaziti navdušenja. Letošnji Vidovdan smo Dnoslavili zelo dostojno. Zastave so razobesili tudi oni, katerim je bi! Vidovdan, simbol našega ujedinienja. dosedai samo zapma in prazna beseda. Zora prea. bit če dana! ginmximmxniinnxDn 8 Mi is ili Krep . Etamin Svilene & Din 375'— & Din 280>— ž Din 480-— U Poglejte si brezobvezno ! § P. Magdle, Ljubljana. [j ..... n Tetanus v celjskem srezu Tetanus ali krčevita odrevenelost (Starr-krampi). sicer zelo redka toda ena najhujših kužnih bolezni se je pojavila v celjskem srezu v preteklem tednu v dveh slučajih, v obeh žal s smrtnim izidom: eden na Dobrni, eden pa v MedloKu. To bolezen povzročajo bacili podobni batu. nahajajoči se v humus zemlji, posebno v vrtni, a tudi tu le Izjemoma zelo redko. Najmanjša rana, če na primer hodiš bos, zadostuje, da se v nji naselijo ti bacili. V telesu se razmnožijo in enajsti dan po vselitvi (oziroma po okuženju) povzročijo prve znake bolezni: to so krči, osobito v ustnih mišicah, tako da človek ne more odpreti ust (trismus), da tudi v vseh drusili mišicah, posebno v prsnem mesu, tako da bolnik pri napadih dolso ne more priti do sape in sc napadi ponavljajo pri vsakem šumu in rftpotu (slično kot krči pri za-strupl.ienju s strihninom). Pet dni pozneje, torej 16 dni po okuženju. nastopi smrtni izid S pravočasnim vbrizganjem posebnesra seruma je mogoče rešiti 30% bolnikov. V krajih, kjer se je pojavila bolezen, naj delajo ljudje na prostem le obuti in oblečeni, zlasti ako imajo kako rano na telesu, zlasti na nogah. Ako nastopijo r>r> kakem bolniku krči. kot so tu navedeni, naj se bolnik odda nujno v bolnico. — Dr. A. Sel' Izlet Jadranske Straže na Piimorje Jadranske Straže vseh univerz v državi priredijo v drugi polovici t. m. izlet na Ja« dran. Izletniki naj bodo 21. t. m. zvečer v Zagrebu; 23. jc odhod iz Zagreba na Su-šak« Reko, 24. in 25. bivanje v Opatiji in Benct« kah, 26. popoldne prihod v Split, kjer bodo prisostvovali otvoritvi velike "Jadranske razstave», otvoritvi Liške proge in odkritju Maruličevega spomenika. 29. prihod v Ko« tor in prisostvovanjc vajam vojne mornarice. 30. prihod v Dubrovnik, 1. avgusta pri; hcd v Mostar, 2. v Sarajevo in Ilidže, 4. raz« hod s skupno vožnjo do Broda. Povsod bodo izletniki sprejeti od mestnih udruženj, ter v nekaterih mestih gostje občine. Ker jc to prvi izlet, ki ga priredijo dijaki vseh univerz skupno, bo to istočasno mani« festacija edinstva, bratstva in ljubezni za naš Jadran. Izleta sc moTC udeležiti vsak vi« sokošolec bodisi član ali nečlan JS., ne glc« dc na kateri univerzi je vpisan. Prijave se sprejemajo do 15. t. m. na na= slov: Ljuba Pavasovič. predsednik priprav, ljalnega odbora Akad. Jadranske Straže, Ljubljana, Univerza. Kdor sc hoče udeležiti Stoletnica rojstva srbskega patrlotične-ga pesnika. 7. t. m. so praznoval! Srbi stoletnico rojstva Jovana Sundečida, pesnika in svečenika. Rodil se je v Livnem v Bosni ter se ie moral še kot majhen otrok preseliti v Dalmacijo. Kot pravoslavni svečenik ie deloval v Dalmaciji in Istri. L. 1864. ga je :menoval knez Nikola za svojega tajnika. Kot upokojenec je žive! v Kotorju, kjer je umrl 19. julija 1900. Njegovo pesniško delovanje ie bilo v prvi vrsti patriotično. Bi! }e vnet bcrec za srbsko-hrvatsko pomirjenje ter je naše! bogat odalv na obeh straneh. Od leta 1848 je bil sotrudnik raznih srbskih in hrvatskih listov. Njegove pesniške zbirke: Srce, Cvetje. Vršidba, Venček domoljubnih Pesmi, Tožna knjiga ter Milje in Omiljc so Izšle v več izdajah. Matica hrvatska je izdala leta 1889 njegove »Izbrane pjesme«. Osiješka opera v Sarajevu. Te dni je dospel v Sarajevo operni ansamb! iz Osijeka da priredi tamkaj več predstav. Osiječanl so ras topili z »Grofico Marico« pred popolnoma razprodano hišo. Gjuričeva razstava v Slsku. Grafični slikar prof. Milenko Gjurič Je otvoril v Sfs-ku razstavo svoje serije »Stari Zagreb«. Pred časom je bil isti cikel razstavljen v Karlovcu. Francoske pesmi hrvatskega pesnika. V založništvu knjigarne Jouve je izda! Mato Vučetič pesniško zbirko »Les Torchcs«. L' Europe Nouvelle« priobčuje odlomek njegove pesmi »Parizu« ter zbirko pohvalno omenja. »Ilustrovane književne novosti«. V začetku septembra prično izhajati v Sarajevu v časopisni obliki list »Ilustrovane književne novosti« pod uredništvom V. Gačinoviča, urednika Almanaha Prosvete. List bo posveča! pozornost vsem književnim In umetniškim novostim doma in drugod. Uredništvo je v Sarajevu, poštni predal 124. Prvi spomenik Chopinu v AmerikL Nedavno je bi! v fiumboldtovem parku v mestu Buffalu na svečan način odkrit spomenik Frideriku Chophru. Spomenik je postavila poljska ameriška kolonija. .Mednarodno društvo za gledališka gostovanja. Bivši ravnatelj nekega monakov-skega gledališča Otto Nebelthau in novinar dr. Ivan Schmidt sta skletula, da ustanovita mednarodno udruženje za gledališka gostovanja. Ustanovitelja tega udruženja bosta najprej gostovala z ruskimi dramskimi umetniki po Nemčiji. Tej ruski dramski družbi načeiuje umetnica Jelena Polevickaja Tristo novih Wagnerievih pisem. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Pariza, da se je našlo doslej neznanih Wagnerje-vih pisem, katere je Dišal skladatelj Judlti Gauticrovi od leta 1869. do 1S7S. Pisma se bavijo največ s »Parsiialorr«. Judita Gau-tier je hčerka Teoiila Gautiera ter je napisala poleg številnih romanov tudi študijo v \Vagnerju z naslovom »Rikard Wagner ta njegova dela«. Uspeh našega umetnika v tujini. V Chi-casu deluje mlad in duhovit kipar Jovan David Brčta. Na tamkajšnji umetniški razstavi je razstavil več svojih del v marmorju in bronu. Vsa dela so vzbudila veliko pozornost. Kritika je pohvalila zlasti kipe »Poljub«, Orfej. tn Muza« ta »Fantazija«. G. Brčta je Srb iz Like. Prišel je v Ameriko še kot otrok. 11-letna pesnica. V Parizu je dobila 11 letna Sabine Sicaud nagrado za svojo pesem »Jesensko jutro«. Priznani pariški književni strokovnjaki trde, da )e pesem mlade pesnice pravo umetniško delo. »Prodana nevesta« v Parizu. Opera Co-mlQ'je vprizori v pomladanski seziji 1925/26 Smetanovo »Prodano nevesto«, ki pride ob tej priliki prvič na vodilen pariški oder. Danes dalje: ob 4., i 36., '/38. In 9. nrl nogometna tekma za prvenstvo države Jugoslavija: Gradjanski Beograd Zagreb Predvaja se le v Kino «LJUBLJANSKI DVOR». izleta, naj izvoli poslati na isti naslov 250 Din. Celo potovanje z vsemi stroški naša 750 Din, v tem znesku je ie vračunano onih 250 Din, ki se morajo naprej poslati Vse ostalo kakor tudi potne listine preskrbi cen« trala Akad. Jad. Straže v Beogradu. Lya de Puttl je v Sitna naravnost sijajna, očarljiva, omamljlva. Splošna kritika je priznala ta film za naiboljši Lya de PutU film kar se jih je v Ljubljani videlo! Izven sporeda: „Nogometna tekma" Jugoslavi a : Gradjanski v Zagrebu in Novi „Pathe Journa!" it. 13. k LJUBLJANSKI DVOR s n Zagoneten slučaj Iz Krškega nam poročajo: Dne 1. tega meseca je dostavljal poštni sel Franc Pire iz Drenovca pisma in denar po vaseh krške občine. Mora! bi se vrniti vsaj že naslednjega dne s pismi, pobranimi iz nabiralnikov. Ker pa ga le ni bilo. je bila odrejena prod njemu takoj preiskava. Dognalo se je. da je obhodil večino svojega okoliša. Ljudje so ga videli še v Novi gori, naprej pa ni bilo nobenega sledu. Da bi bil denar po-rtcveril, skoro ni misliti, ker ga je že nekaj dostavil in mu ga je ostalo le še okoli 4000 Din. Ker pa vendar ni iz-k! učena poneverba, so aretirali njegovo ženo in jo odvedli v preiskovalni zanor. Med ljudstvom pa se razširja govorica, da je bil Franc Pire najbrže od kakega zločinca oropan in ubit! V občinah Krško in Raka je bilo namreč v zadnjem času izvršenih že več zelo drznih vlomov in tatvin. Približno pred tremi meseci je ušel iz zaporov v Krškem znani predrzni vlomilec in tat Jeke. Prepilil je železje. v katero je bil okovan, nato še močno železno mrežo. preplazil potem preko tri metre visoko zidano ograjo in izginil. Da tega ni mogel storiti sam, leži na dlani. Jeke se klati sedaj po gozdovih med Krškem in Rako ter neprestano ogroža ljudi. Pojavi se sedaj tu. sedaj tam z nabasanim samokresom ter zahteva od posestnikov hrane. Obenem preži na voznike, ki vozijo skozi krakovski siozd. ter ie oddal že več strelov nanje. Orožniki ga pridno zasledujejo in na-pravljajo pogone za njim. a dosedaj brez uspeha. Kaj, če je postal Pire Je-ketova žrtev? Katastrofa stare hiše v Zagreba Telefon 730. j Predstave: ob delavnikih ob 4., K 6., Vi 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11., 3., Vi 5., 6., 34 8. in 9. uri. škodo tudi vsled tega. ker jim je del pohištva ostal v porušeni hiši. Oblasti so odredile strogo preiskavo. Fudoričeva krivda je tem večja, ker .ie izvrševal dela kljub prepovedi gradbenega odseka mestne občine. Na vosaiu Bakačeve ulice v Zagrebu se nahaja okoli 300 let stara hiša, ki jo je približno pred pol leta kupil od prejšnjega lastnika trgovec Edvard Fudoric iz Bjelovara. Pred dvema mesecema se je Fudoric odločil, da popravi hišo od zunaj in znotraj, prizemni lokal, v katerem se je nahajala dosedaj mesnica, pa je nameraval preurediti za svojo trgovino s steklom. Restavracijska dela je poveril zidarskemu mojstru Petru Traiberju. Ko so bila zunanja in notranja dela že gotova, je bilo potrebno preurediti samo še lokal za Fu-doričevo trgovino. To delo je z dvema delavcema hotel opraviti hišni lastnik sam, dočim je imel zidarski mojster Traiber za nadzorovanje dnevno plačo, fudorič je hotel znižati tla lokala in je pričel v to svrho kopati v njem 40 cm globoko. Na ta način je hotel doseči ne samo večjo višino lokala, temveč tudi odpraviti stopnjice. tako da bi bil dohod v loka! direktno s ceste. Mesto, da bi vsled teh de! podprl zidovje, pa ie Fudorič izpodkopal sprednjo steno v širini 5 metrov, srednjo steno, ki je delila ta lokal od sosedne trgovine, pa v širini 4 metrov. Zgradba se je seveda vsled izpodkopanja zidovia nenadoma pričela gibati. Na zidu so se pojavile v torek razpoke, na katere pa zidarski moister Tra.iber kot nadziratelj del ni polagal nobene važnosti. Toda zidovje ie pričelo vedno bolj pokati. V hiši ie stanovalo šest strank, skupno 18 oseb. V velikem strahu so vsi pobegnili iz hiše. V težkem položaju ie bil posebno stari izdelovatelj dežnikov Dominik Defranceschi. ki ni mogel takoj iz svojega lokala, ker so se vrata zaprla tako močno, da jih ni mogel takoj odpreti. Kmalu nato je nastalo strahovito pokanje. Izpodkonane stene so se nagnile in pričele rušiti. Del zidov-ja ie padel na cesto in istodobno sta se sesula dva plafona. Tudi streha se je močno nagnila. Obstojala ie velika nevarnost. Pred hišo se je v trenutku zbrala ogromna množica ljudstva. Policija je postavila na vseh štirih straneh kordone in prepovedala prehod po Bakačevi ulici, da ne bi hiša podsula mimoidočih potnikov. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tudi gasilci, ki so z veliko požrtvovalnostjo nosili skozi okna pohištvo. Stari izdeiovateli dežnikov je milo prosil, naj izvlečeio iz^od ruševin niegovo blagajno. v kateri je imel 20.000 Din. Vendar pa do nje ni bilo mogoče priti, ker .io .ie pokriva! velik kup kamenja in opeke. Na kraj nesreče so prihiteli tudi inže-njer.ii gradbenega odseka mestne občine. ki so odredili, naj se s krepkimi vodnimi curki z avtobrizsralko poderejo ogroženi zidovi, kar se je tudi zgodilo. Prebivalce hiše so začasno namestili v nekem skladišču mestne hiše v Mar-tičevi ulici. Ne glede na to. da so ostale j brez stanovanja, imajo stranke znatno I Pijanec sam svoj požigalec V soboto dopoldne sta vodila dva orožnika skozi Poljansko dolino vklenjenega okoli 351etnega kmeta Gregorja Tuška p. d. Lazarčka v škofjeloške sodne zapore. Kmet je osumljen, da je zažgal sam svoj hlev. V gorski vasi Smlodno (Smovden), obč. Poljane, pol ure vkreber nad Visokim, je v soboto. 4. t m., okoli pol 5. zjutraj začelo go-retL K sreči so ogenj opazili sosedje, sicer bi bila pogorela vsa vas. Izkazalo se je, da je Tušek ob 4. zbudil v hlevu speče svoje otroke in jih pognal v hišo spat. Nato ie šel kosit travo. Takoj nato pa je začelo goreti. Preiskava je baje dognala, da je požigalec nastlal od hleva do hiše stružke (oblanice). da bi ogenj lahko preskočil na vsa poslopja. Slučajno mimo došla orožnika sta vodila gašenje in Tušek sam je najbolj gasil. Ker je vse kazalo, da ie sam zažgal. sta ga nato uklenila in odvedla v Škofjo Loko. Gregor Tušek se je po vojni vdal pijači ter je bil včasih po ves teden i doma pijan in ves zmešan. Gospodarstvo je zanemaril, se zadolžil in hote! pred leti posestvo prodati. To je sodnija zaradi 4 otrok in žene preprečila, ga postavila pod skrbstvo ter iznočila gospodarstvo ženi. A tudi žena, šivilja, ni za kmetijsko gospodinjo. Zato je oddala posestvo v najem, vsa obiteli pa je živela nekako na kotu. Tušek je propadel popolnoma in se menda polakomnil zavarovalnine, ki jo je mislil prejeti in potem zapiti. Orožnika in sosedje pa so mu naklep preprečili in zdaj sedi požigalec v ječi Nesrečni alkohol! Vesti iz Prekmur ja Dol. Lendava. K dopisu o krasno uspeli proslavi Vidovega dne bodi omenjeno, d«, se jc vršila po bakljadi v hotelu «Krona» šolska predstava, pri kateri je deca meščan« ske šole vprizorila igro »Trije bratje* delo g. Gorišeka, ravnatelja meš. šole. Ginljiv je bil zlasti zaključek igre, ko nam pokaže skupino mladine z narodnimi trobojnicami pojoč «Bože pravde®. Oduševljenje kar ni hotelo ponehati: oficirski zbor s pod polkov« nikom g. Iličem je prisilil deco, da nam je podala še eno sliko. Prireditev je posetilo poleg javnih nameščcnccv tudi vse polno domačinov. Murske Sobota. (Dve šolski razstavi) Kon cem šolskega leta je priredila meščanska šola — M. in IV. razred — razstavo risb in izdelkov dekliških ročnih del v poslop« ju bivše cvangeljske šole. Razstava je bila odprta od 21. junija do 1. julija in jo je po« setilo veliko število domačinov in tujcev. Kdor jo je obiskal, mu ostanejo naravnost občudovanja vredni, krasno izvedeni izdel« ki učencev v vednem spominu. Posetniki od zunaj so priznavali, da kaj boljšega niso vi« deli na te vrste razstavah niti v Ljubljani niti v Zagrebu. Razstavljene so bile skupino modernih ornameritov, stilizacij, tihožitja, slik po naravi, skupina ptičev, sadja, me« tuljev, risbe po modelih, štirinožne živali, slike iz opisne in perspektivne geometrije, poslikane lesene škatlje, lončeni krožniki ra vaze itd. Slike živali po preparatih so bile tako dovršene, da si težko razločeval med predmetom in sliko. To se je videlo zlasti pri sraki. Pozabiti ne smemo tudi umetniški dekoriranega stropa. In vse to je dosegel vsestranski delavni za stvar vneti ravnatelj g. Ivan Lapajne. Dokazal je s temi hvale« vrednimi uspehi, da ni samo strokovnjak, ampak tudi izboren učitelj — metodik, ki ume to, kar zna sam, podati tudi svojta gojencem. — Trpka čustva je vzbujala po« setnikom razstave slika bivše meščanske šo» le v okviru, zraven nje sova in mrtvaška glava — simbol smrti ker vsa znamenja kažejo, da bo meščanska šola v Murski So« boti ukinjena. Koliko je izgubila ž njo Mur« ska Sobpta sama in cela okolica, t j. kmet« ski. obrtniški in trgovski stan. tega se bodo zavedali v polni meri ljudje šele čez leta. A škoda je bo, in nihče ne bo hvaležen ti« stim, ki so si stekli zasluge za nje ukinitev. Vsa čast pa ravnatelju g. Lapajnetu in ost a« lemu učiteljstvu, da so umeli zavod spraviti na to stopnjo in pokazati tako lepe uspehe. — Ob sklepu šolskega leta je priredila tudi drž. osnovna šela v Murski Soboti razstavo dekliških ročnih del. Bila je prav zanimiva. Izdelki vseh panog dekliških ročnih de! so bili prav okusno izvedeni m čisti. Priznanje gre uateljici ročnih de!, da je v razmeroma kratkem času od 7. januarja naprej dosegla tako vrle uspehe. Razstava je bila najlepši dokaz njene izredne marljivosti. Nadejamo se, da bo gdč. Zofka Schwarzova vztrajala v svoji čebelji marljivosti tudi naprej. ^IvUKUJ^O" dišave u zauoičkih so naiboliSe. Domače vesti V nedeljo, 12. t. m. vsi k razvitju prapora Sokola na Viču * Povratek minstra Maksimovica v Beo. grad. Notranji minister Makstmovič, ki je prispel v torek z opoldanskim gorenjskim vlakom na Bled, da poroča kralju o političnem položaju, se je na brzojavni poziv vlade še istega dne zvečer preko Zagreba zopet vrnil v Beograd. * Izpremembe v državni službi. Srečko Zalokar, bivši inšpektor državnega skladišča v Trstu in sedanji dnevničar pri finančni delegaciji v Ljubljani, je imenovan za uradnika 1. skupine III. kategorije pri šumski direkciji v Ljubljani. Po potrebi službe sta premeščena: Franc Miklavič iz Bohinjske Bistrice kot upravitelj na Bled. Alojzij Rus iz Bleda kot upravitelj v Bohinjsko Bistrico. * Izprememba posesti. V Kočevju je tamkajšnji notar g. dr. Vilko Maurer kupil ob Ljubljanski cesti stoječo vilo, ki je bila doslej last gospe Jcre Schemitsch. Z eno edino izjemo je sedaj cela skupina vil v slovenskih rokah. + Iz poštne službe. Kakor se uradno razglaša, imajo pravico do priznanja službene dobe pred letom 1910. samo pragmatični nižji poštni uslužbenci, to je tisti, ki so bili prevedeni po novem uradniškem zakonu za služitelje ali zvamičnikc. Pavšalni sluge, poštni sli in dnevničarji niso pragmatični uslužbenci. Tisti pragmatični nižji poštni uslužbenci — služi tel ji in zvandčniki — katerim se ob prevedbi n! vštela službena do-5ia pred letom 1910., naj viože prošnje na poštno ravnateljstvo, da se jim všteje službena doba od 21. leta starosti. Prošnji je treba preložiti uradno potrdilo pošte, kjer so službovali. Kdor je plačeval prispevek v T) rovi z tisk i sklad, maj priloži tudi dotično knjižico, če jo ima. Prošnja jc prosta kolko-vine. Nepragmatačnim slugam pri poštah prvega in drugega razreda gredo po novem pravilniku o prenašanju in prevažanju poštnih pošiljk zvišani prejemki s 1. julijem, poštnim slom pa s 5. novembrom 1925. * Ameriški polkovnik v Beogradu. Predsednik Zveze bojevnikov, ameriški polkovnik Miler, je prispe! v pondeljek z ladjo v Beograd. Do Srr.edereva mu je odšla nasproti posebna delegacija z vojaško rnuziko na savskem pristanišču pa ga je sprejela dcputacija dobrovoljcev, invalidov in Udru-ženja rezervnih oficirjev. V imenu ministrstva vojske in mornarice £a je pozdravil šef kabineta, polkovnik Andjelkovič. Koncertna turneja »Slovenskega kvarteta« v Prekmurje. Splošno znar.a in priznana! pevska enota »Slovenski kvartet« (zz. Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) priredi v dneh od 10. do 19. t. m. pevsko turnejo po Prekmurju, ki bo obsegala koncerte v Ormožu, Čakovcu, Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Gornji Radgoni in Radencih. »Slov. kvartete, ki si je izbral :-:a svoj smoter propagando slovenske pesmi Sirom naše domovine, vrši to kulturno važno nalogo častno in uspešno. Po svoji sijajno uspeli goriški turneji si je izbral za torišče svojega delovanja Prekmurje, ki zasluži v kulturnem kot v narodnostnem oziru vso pozornost. * Z naših vseučilišč. Za rednega profesorja filozofske fakultete v Skoplju je imenovan Čiro Truhelka, doslej kustos deželnega muzeja v Sarajevu. Trajno sta upokojena: Vladimir Spasojevič, tajnik zagrebške univerze, in dr. Miroslav Mikuličie, redni profesor medicinske fakultete v Zagrebu. + Strokovna komisija za pregled llške proge. V torek je prispela v Split komisija zagrebške železniške direkcije pod vodstvom inž. Klodiča, da pregleda novo zgrajeno liško progo. Včeraj so bile izvršene prve poiskusne vožnje. Proga bo otvorjena, kakor smo že poročali, dne 25. t. m. * Protidržavne demonstracije radlčevcev v Dalmacij'. O priliki proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva v Kaštelu Štafiliču pri Splitu so se pojavili napisi: »Doli s kraljem! Živio Radič, naslednik Tomislava! Živel komunizem!« Zandarmerija jo aretirala osem radičevcev, ki so bili odvedeni v Split. * Pribičevic kot rabelj v mariborski oblasti. Velikanski tamtam so hoteli dvigniti klerikalci v eni zadnjih številk ^Slovenca« v kateri so napisali z napetim žolčem uvodnik »Rabelsko delci. ker je baje prosvetni minister g. Pribičevic ustavil s 30. junijem državne plače nekaterim nunam na nepotrebnih samostanskih ženskih učiteljiščih. Kot vsako, je tudi to klerikalno razburjenje umetno, vsaj v kolikor hlinijo skrb za slovensko šolstvo. Hudo jim je pa seve za klerikalne šolske trdnjave, vzgaiališča sovraštva jugoslovenske edinstvenosti. Kajti baš mariborska »Straža« in tudi »Slovenec* sta prinesla ne deset temveč na stotine člankov in notic, v katerih sta ugotavljala škodljivost prevelikega ženskega učiteljskega naraščaja. Sedaj ko jih prosvetni minister uboga in skuša ukiniti nekatera ženska učiteljišča, jim pa zopet nI prav hi ga v svoji grdi nehvaležnosti naganjajo z rabljem. Morali bi mu biti namreč res hvaležni, kajti istočasno je določil, da se v bodočem šolskem letu plačuje v samostanskih šolali v Celju pet učiteljskih moči, v Št. Petru pri Mariboru dve, v Apačah štiri, torej na račun državne blagajne U novih moči, ki pridejo v II. kategorijo, kot ostalo učiteljstvo, kar znaša novo obremenitev v korist samostanov, ki so morali doslej sami prispevati k honoriraaju imenovanih moči. * Popusti za potovanje po Jadranu na progah Jadranske plovldbe. Letos je Jadranska plovidba uvedla posebne popuste po njenih progah, ako se vzame karta za tja iti nazaj. Popust znaša pri L razreda 30%, pri drugem 15%. Na podlag! SPD dobijo turisti v skupinah od 5 oseb dalje 25% popusta na vse 3. razrede. — Desetnikom Jadranske Izložbe, ki se vrSi od 25 julija do 25. avgusta ie dovoljen 50% popust na podlagi posebne legitimacije, ki stane Din 20. Državni uradniki uživajo tudi 50% popusta pri vseh razredih. V to svrho ie potrebno posebno uvereeje od uradnega predstojnika, ki se mora priložiti orožni za popust. Na- tančnejše informacije glede popustov, glede Jadranske izložbe v Splitu in voznih cen daje Zveza za tujski promet Tourist Office, palača Ljubljanske Kreditne banke. * Novinarjem. Centralna uprava nam sporoča, da je prostih še par mest za ekskurzijo v Rumunljo. Izlet se bo vršil sredi avgusta in bo trajal 10 do 14 dni. Člani ljubljanske sekcije, ki bi se ga hoteli udeležiti, r.aj se nemudoma prijavijo presbiroju zunanjega ministrstva v Beogradu in obveste o tem tudi mene. — Danes ob 15. odborova seja v prostorih »Slov. Naroda«. — Predsednik. * Kongres jugoslovenskih srednješolskih udruženj. Savez jugoslovenskih srednješolskih udruženj, ki se je osnoval pred štirimi leti, je imel te dni svoj četrti kongres v Beogradu. Kongres je bil otvorien 6. t. m. ter se ga udeležuje okoli 50 delegatov. Za predsednika kongresa je bil Izvoljen Vjeko-slav Iskra iz Ljubljane. Debate na kongresu o bodočem delu saveza so bile deloma zelo burne. * Izlet na Begunjščlco napravijo v slučaju ugodnega vremena domačini s celokupnim domačim tamburaškim zborom v soboto 11 t. m. zvečer, sicer teden pozneje. Solnčni vzhod pozdravimo vrh gore. Vabljeni! * Naši tehniki na poučnem potovanju. Slušatelji tehniške fakultete ljubljanske univerze, ki so se speciialno posvetili elektrotehniki, odpotujejo te dni v Beograd, kjer ostanejo par dni, da si ogledajo važnejše industrijske institucije. Iz Beograda odidejo v Kragujevac in Niš. * Letna glavna skupščina Jugoslovenske gasilske zveze sc bo vršila v nedeljo dne 12. t. m., ob 10. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi volitev novega starešinstva. * Belokranjskim lovcem! Opozarjamo še enkrat belokranjske lovce na smotro lovskih psov, k; sc vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 2. popoldne v Gradacu na vrtu g. Ma-zalleta. Lovci, nc zamudite te prilike! Pes, ki je vpisan v redovno knjigo ima še enkrat višjo ceno. Pse bo popisovala posebna komisija: za oceno »odlično« dobi pes modro pentljo, za oceno »prav dobro« rdečo, za oceno »dobro« rmeno, za oceno »povoljno« zeleno, za occno »zadostno« belo pentljo. Za vpis v rodovno knjigo mora dobiti pes najmanj zadostno oceno. Na smotri se bodo razpravljale tudi druge lovske zadeve. — * Izlet v Pariz. Prijave za izlet v Pariz, ki ga priredi gospodarski odsek »Probuda« v Ljubljani, Tehnična srednja šola, se sprejmejo še do 12. t. m. Vsi dosedanji prijavljen-ci naj blagovole poslati takoj prvi obrok, ker se bodo smatrale samo te prijave za resne. Šele nato bo mogoče določiti dan odhoda. * Javna licitacija. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje na 30. julija javno ofer-talno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu.« * Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. * Odlikovanje. Urednik zagrebške »Riječl« g. Ante Kovač je odlikovan z redom Belega orla V. vrste......... * Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotech-na« Ljubljana, Mestni trg 10. in Salus dd„ v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. * Čudno kokošje jajce. Pri krznarskem obrtniku Ivanu Kovačeviču v Virovltici je znesla te dnj kokoš Izredno veliko jajce v obsegu 18 cm. V Jajcu so bili trije rumenjaki ter še emo celo jajce z lupino. Kokoš je navadna in precej majhna. * Pobijanje draginje v Zagrebu. Mestni protidragmjski odbor v Zagrebu je v zadnji seji zavrnil ugovore gostilničarjev in kavar-nar.iev v zadevi znižanja cen ter sklenil, da ostanejo znižane cene brezpogojno v veljavi. Proti vsaki kršitvi novih cen se bo postopalo najstrožje. * Samomor policijskega komisarja v Splitu. Policijski komisar Ivo Borozan se je te dni vrgel z balkona svojega stanovanja v drugem nastropju na ulico. Bolehal je že dalj časa na tuberkulozi v grlu. Zdravljenje jc ostalo brezuspešno, vsled česar je bil duševno deprimiran. Prošlo soboto je vsta! ob štirih zjutraj ter se razburien sprehajal po sobi. Žena ga je mirila. Nenadoma pa je stopil na balkon z namenom, da skoči na ulico. Žena je pohitela za njim ter ga skušala zadržati. V obupni borbi ga je držala, končno pa se je onesvestila. V tem trenotku je Borozan izvršil svojo namero. Obležal je mrtev na ulici. * Otroška tragedija v Tacnu. Naknadno nam sporočajo, da povzročitelj nesreče 11 letni Ladislav čižman, bratranec nesrečne Marije, ki je še dosedaj niso našli ni hudoben in pokvarjen, ampak je odpel čoln pač le iz otroške nepremišljenosti, hoteč napraviti šalo, ki pa se je žalibog tako klavrno končala. Ker nočemo delati nikomur krivice naše poročilo od 2. t. m. s tem lojalno popravljamo. * Močan potres v oddaljenosti 1250 km je predvčerajšnjim zaznamoval Eeofizični zavod v Zagrebu. Pričetek potresa je bil ob 13.18 min in 2 sek. Potres je trajal 15 minut in sc jc pojavil najbrže v južni Grški ali pa v Mali Aziji. ""3To"s O L " I katranov preparat proti mr£esn in dragim E škodljivcem na sadnem drevju se dobi B v drogerijl SANITAS. Celje. 37.M-. M Proti odebelosti deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseli lekarnah in drolerijali. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Utca 204. Iz Ljubljane u— Poziv ljubljanskim damam, članice Kola jugosl. sester, kluba Primork, Splošnega ženskega društva, T. K. D. Atena in Češke Obce uljudno prosimo, da se blagovolijo udeležiti zaključnega sestanka za sprejem češkoslovaške lahkoatletske damske reprezentance; sestanek se vrši danes, v četrtek ob 5. uri popoldne v damskem salonu kavarne «Emona». Ob tej priliki naj blagovolijo dame, ki so prevzele vstopnice v razprodajo, predložiti obračun. — Odbor. u— Napredno obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na sestanek, ki se bo vršil danes dne 9. julija ob 8. uri zvečer v salonu pri Mraku, Rimska cesta. Ker je sestanek velike važnosti in se bo razpravljalo o državni obrtni banki, obrtniških kreditih, obrtnem pospeševanju ter volitvah v obrtno sodišče, je dolžnost vsakega zavednega obrtnika, da se sestanka zanesljivo udeleži. Vsi, ki so dobili od društva prijavnico za volitve v obrtno sodišče, naj prinesejo izpolnjeno prijavnico s seboj. — Odbor. u— Napoved vremena! V nedeljo dne 12. julija bo krasno vreme! Zakaj? Ker mora biti! Zakaj mora biti? Ker se vrši ta dan v Šiški na senčnatih vrtovih ge. Antonije Ker-šič velika vrtna veselica v prid gradbi doma naprednim društvom v Šiški, pri kateri sodelujejo vsa šišenska napredna društva! V slučaju slabega vremena se vrši omenjena prireditev prihodnjo nedeljo, to je dne 19. julija. u— Narodnim in naprednim Šiškarjem. V nedeljo dne 12. julija popoldne prirede vsa narodna in napredna društva skupno vrtno veselico v Spodnji Šiški na vrtu ge. Antonije Keršič. Čisti dobiček je namenjen za prepotrebno zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Da zainteresiramo za to akcijo celokupno napredno javnost, nameravamo prirediti dopoldne obhod v narodnih nošah po glavnih ljubljanskih ulicah, to pa le, ako se za sprevod prijavi dovolj udeležencev. V sprevodu bi bile narodne noše na okrašenih vozovih. Pozivamo vse, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, da se prijavijo najpozneje do petka popoldne pri ge. BaJ-želj v Spodnji Šiški, Gasilska cesta. Tam zvedo tudi vse nadaljne podrobnosti. — Odbor. u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se bodo sprejeli v I. letnik gremijalne trgovske šole le oni vajenci, ki bodo sprejeti v trgovino do 30. avgusta. Vpisovanje v gremljalno šolo se bo pravočasno objavilo. — Načelstvo. u— Izgubljen pes. Črnobeli foksel (štev. S64) se Je zatekel sinoči okoli «Zvezde». Kdor ga je ujel, naj blagovoli proti nagradi sporočiti na: Stroma, Ljubljanski dvor I./49. u— Redna vaja dram. odseka Unije se vrši danes, točno ob pol 20. uri v hotelu Tivoli. Člani se pozivajo na točnost. — Režiser. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Černe, zasebnik, 80 let. — Sonja Dre-novec, hči gledališkega igralca, 9 mesecev. — Julija Čopič, zasebnica, 72 let. — Rudolf Kunej, rejenec, poltretje leto. — Ivana Ur-bas, hiralka, 71 let. Anton Pavletič, uradnik, 46 let. — Matija Martinelli, zidarski pomočnik, 54 let. u— Neprevidna voznika, V torek okrog 11. ure dopoldne je privozil po Gosposki ulici proti Turjaškemu trgu z veliko brzino neznan osebni avto Isti čas se je peljal s kolesom po Knežji ulici v smeri proti Gosposki ulici krznarski vajenec Ivan Jerom, stanujoč na Grajski planoti št. 1. Na vogalu ulice sta avto ter kolo trčila s tako silo, da je avtomobil popolnoma stri prednje kolo Jeromovega kolesa. Jerom pa je padel čez avto in obležal močno poškodovan, šofer kljub nesreči ni ustavil svojega vozila, marveč je drvel še z večjo brzino naprej. Krivdo na nesreči je pripisati tako šoferju kot Jeromu, kajti prvi ni dal na ovinku varnostnih znamenj, Jerom pa Je vozil s kolesom po poti, ki je za kolesarjenje prepovedana. ' "7$/* u— Kje zmanjka največ koles. Znano je že, da zmanjka največ koles izpred justič-ne palače. To Je naposled popolnoma um-Ijivo, če pomislimo, da se počuti vsakdo v obližju takega poslopja popolnoma varnega za svojo lastnino. To pa vedo in znajo izrabiti kolesarski tatovi, ki preže na vsako priliko. Lansko leto je bilo ukradenih Izpred poslopja Justlčne palače najmanj 8 koles, letos že 4, v pondeljek dopoldne pa je zmanjkalo zopet 2500 Din vredno «Pucho-vo» kolo in sicer posestniku Josipu Kandi-ču iz Fužin. Kolo je črno pleskano, z navzgor obrnjenim krmilom ter ima tovarniško številko 205652. u— Surovost ln vandallzem. Neznani zll-kovcl so si v torek ponoči dovolili celo vrsto surovosti. Najprej so razbili cestno obločnico pred Galetovim gradičem, nakar so krenili na vrt gostilne prt Kamenitl mizi v Šišici, kjer so razbili dva stola, več stolov in miz pa znesli na sredo Vodnikove ceste in napravili pravcato barikado. Pred Rojinovo hišo ob Večni poti so podrli pred hišo stoječo klop ter položili nekoliko nižje čez cesto velik hrastov hlod, tako da bi se pri nočni vožnji prav lahko težko ponesrečil slučajni voznik ali kolesar. Za take surovosti je potrebna eksemplarična kazen. Le žal, da jc tem nepridipravom zelo težko priti na sled. u— S krampom po hrbtu. Pri prekopavanju jarka na Miklošičevi cesti je v torek popoldne po neprevidnosti udaril delavec Ivan Vehovc svojega sodelavca Ivana Oblaka z Gline s krampom po hrbtu. Udarec je bil tako silen, da Je Oblak padel hipoma v nezavest. Prepeljan Je bi! z rešilnim vozom v bolnico. u— Nesreča pri delu. Pri pleskanju železnih drogov za električno napeljavo je ponesrečil v torek v Šiški poleg poslopja pivovarne Union pomožni 'delavec Električne zadruge MIha Filipančič. Stal Je na lestvi; nenadoma mu je spodrsnilo in je padel najprej na že napeljane žice, odtod pa na zemljo. Pri tem je dobil lahke zunanje in težje notranje poškodbe, tako da Je moral z rešilnim vozom v bolnico. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek razgrajanja, 2 tatvini, 4 telesne poškodbe, 1 ugriz psa, 1 nezgoda, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 6 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek zanemarjanja železniškega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija se je izvršila 1 in sicer radi izvrševanja tajne prostitucije. Iz Maribora a— Klerikalna «lehtarlja». Komaj smo se rešili klerikalnega nabiralnega tedna, ki je bil eden najvsiljivejših beračij, že so se pojavile po mariborskih ulicah nune iz Bosne, ki beračijo za svoje kloštre. Z obiski nun so mariborske hiše osrečene sploh vsak mesec enkrat. Na ta način je seveda lahko vzdrževati znano bogatijo samostanov. a— Skromnost klerikalnega veljaka. Zadnji teden smo poročali o zlobnem napadu •Naše Straže« na mariborskega velikega župana, kateremu so popolnoma Izmišljeno očitali, da si nabavlja za svojo uporabo samo za eno sobo razkošno pohištvo za 160 tisoč Din. Vel. župan pa ni ničesar naroči! in tako je bil ta napad samo izraz slabe vesti klerikalcev, ker si sedanji klerikalni župan mesta Maribora dr. Leskovar za ogromen znesek na novo uredi svojo uradno sobo na magistratu. Ta je bila sicer res že potrebna popravila, ki pa bi se morda dalo ceneje izvršiti. Toda dr. Leskovar tudi v zasebnem življenju nI tako skromen, kakor zahtevajo klerikalni listi od drugih. Ima namreč v svoji vili lepo stanovanje s 5 sobami na razpolago, zraven njega pa se stiska v stanovanju samo z eno sobo ln kuhinjo neki odvetniški koncipijent z ženo ln dvema otrokoma. Ker ima dr. Leskovar samo dva otroka stalno doma, ki obiskujeta šolo, bi človek pričakoval, da mu pet sob zadostuje. Temu pa n! tako. Dr. Leskovar Je sodno odpovedal svojemu najemniku skromno stanovanje, ker mu je baje njegovo pretesno. Dasi mu Je kot županu znano, kaka stanovanjska beda vlada v Mariboru, vendar hoče še sam eno družino vreči na cesto iz majhnega stanovanja, ki ga on gotovo lažje pogreša nego njegov najemnik. a— Mariborčan na prvi mednarodni umetniški razstavi na Reki. Med drugimi umetniki naše države razstavlja na reški umetniški razstavi tudi znani slikar prof. Viktor Cotič iz Maribora svoja dela. a— Konj zgrabil otroka. V Jurčičevi ulici je včeraj konj Gotzove pivovarne zgrabil nekega v bližini se nahajajočega otroka, ga dvignil kvišku In zopet spustil. Otrok je dobit lahke poškodbe. Smešno so se obnašali nekateri, slučajno mimoidoči ljudje, ki so v kritičnem trenutku karali otroka radi njegove neprevidnosti, mesto da bi mu pomagali Iz nemalo nevarnega položaja. a— Porast Ljudske knjižnice. Te dni je prejela mariborska Ljudska knjižnica iz vezave tudi dr Turnerjeve nevezane knjige, katerih je bila lepa zbirka. Razen tega je bilo nakupljeno še toliko drugega leposlovja v vseh Jezikih, da je knjižnica vpisala pretekli teden čez 100 novih knjig. Uradne ure (v četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne) ostanejo tudi čez počitnice neizpremenjene in bo poslovanje nepretrgano. Iz Celja e— Redni letni občni zbor dramatičnega društva v Celju se vrši danes, dne 9. julija ob 8. uri zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. člani naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. e— Elektrotehnična tvrdka Karol Flor-iančlč, Celje. Cankarjeva cesta 2, obvešča cenj. odjemalce, da se bodo žarnice v najkrajšem času vsled močno povišane carine, znatno podražile. Do nadaljnega prodaja omenjena tvrdka žarnice po 11 Din za de-setsvečno in 110 voltno in 13.25 Din za de-setsvečno In 220 voltno žarnico. Vsak stori dobro, ako se za zimo preskrbi že sedaj z najboljšimi Osram - žarnicami, katere ima omenjena tvrdka v zalogi. Tvrdka nudi tudi električni materijal In električne stroje v nnjboljši kakovosti po ugodnih cenah. Iz Trbovelj t— Misferiozno gospo so slednjič našli. Pred kratkim smo poročali o neki čudni go» spej Pangerčevi. ki se je nastanila v Ran« zingerjevi gostilni pri Sitarjevi gospej, na« pravila tu več tisoč dinarjev dolga in sled« njič neznano kam odšla. Pred svojim odho* dom je pravila, da gre v Ljubljano na neko banko po denar, to je bilo vse, kar se je ve« delo o njej predno je zginila. Za njo je bi« la izdana tiralica in oblasti so jo nazadnje vendarle našle v Beogradu, kamor se je od> Sla pravdat s svojim možem zaradi ločitve zakona. O tej zadevi je vsakomur rada pri« povedovala in ker je napravila več takih stvari, ki niso prav laskave zanjo, ni Izklju. čeno, da se je revi omračil um. t— Stavbni odsek Sokola ima danes ob 7. zvečer odborovo sejo v Sokolskern domu, na kateri se bo razpravljalo med drugim o sedanjem stanju doma in o nadaljevanju najnujnejših del. t— Posledice nhola. Anton Čater, ru« dar iz Lok. se jc pričel okoli 11. zvečer pre« pirati pred Gasilskim domom na Vodah z Avgustom Smodičem, istotako rudarjem, ki mu je med prepirom, dal več zaušnic. Ves razkačen je zbežal Čatcr domov po nož in se spravil žnjim nad Smodi čl, katerega je končno tudi zabodel v desno roko pod ra« mo. Ker se je Smodič malo poprej silno ne» dostojno obnašal in rabil izraze, kakršnih ne slišimo v spodobni družbi, je bil poleg Čaterja ovaden tudi še Smodič. t— Neznan fst sc je splazi! v stanova, nje Franca Holeška, lastnika vinotoča v Lo« kah 14. in mu ukradel iz omare okoli 700 Din. večinoma bankovcev po 10 ia 5 Din. Storilcu so ic na sledu m jc upati, da ga bo kmalu minulo veselje do tatvin, ki so te že večkrat izvršile pri Holešku. t Prenovljen jc i-odenske šole v slikarskem oziru je poverjeno tvrdki Japelj et comp, ki bo izgotovila vsa dela že do okoli 15. ju, lija. Iz Primorja • Anulirani natečaji. Po nalogu goriške, ga podprefekta so bili anulirani že razpisani natečaji na tri mesta zdravniškega konzor« cija v Idriji in na mesto zdravnika in živi. nozdravnika v Tolminu. Razlog anulacije je baje političen. • Povoden j na Klancu. V istrski občini Klanec je začetkom tega meseca zopet div, jala nevihta, ki je povzročila velike povod, nji. Velik del vasi je bil pod vodo. Škoda na hišah, cestah in na poljih je zelo velika Voda je uničila skoro vse poljske pridelke. • Sova nesreča z granato. Te dni so se v bližini Proseka igrali trije otroci z grana. to, katero so našli na travniku v nekem grmu. Granata je eksplodirala in ubila 11, letnega Andreja Kanteja in 131etno Justino Milic. 131ctni deček Alojzij Gustin pa je bil težko ranjen. • «Golgoia* v Renčah. Prihodnjo nedeljo popoldne gostujejo v Renčah v dvorani Del. pin tršažki dijaki, ki bodo igrali Tučidevo trodejanko «Golgoto». Za predstavo vlada veliko zanimanje. Sokol Sokolski praznik v Trbovljah Trbovlje 6. julija. Preteklo soboto 4. t. m. in v nedeljo 5. t. m. smo imeit v Trbovljah sokolski praznik kajti vršila se je slovesna delna otvoritev Sokolskega doma, in to telovadnice oz. velike dvorane tn odra. Otvoritev je bila združena s predstavo »Vdovo RošBnko« In v nedeljo s telovadno akademijo. Pred predstavo, ki se je vršiia v soboto zvečer, je ime? starosta br. Sušnik slavnostni govor, nakar je predal telovadnico br. Kužniku kot telovadnemu načelniku Sokola, oder pa br. Gučeku kot načelniku dramatičnega odseka. Za tem je bila na sporedu ganljiva scena ko je sokolski naraščajnik prisegel na zastavo. Br. Sušnik je prejel v znak hvaležnosti ta v priznanje svojega truda cvetje. Med tistimi, ki so bili omenjeni kot pijonirjl Sokolskega doma, ie W1 tudi veletrgovec g. Dežman, ki ji dal zastonj zemljišče na katerem stoj! sedaj stavba Sokolskega doma. Ker }e bil zasnovan dolg spored se je vršila telovadna akademija v nedeljo ob 4. popoldne. Kakor v soboto tako Je bilo tudi v nedeljo prisotnega vse polno trboveljskega občinstva. Nastopil je naraščaj obojega spola, člani in članice; potem pa todi telovadci iz Ljubljane. Najbolj smo se seveda dlvill vratolomnim vajam olimpijskega prvaka br. štuklja iz Novega mesta, ki je izvajal vse vaje z nedosežno eleganco. Toda ne samo moralni, temveč tudi materialni uspeh je bi! velik. Tu moramo v prvi vrsti omeniti naše trboveljske dame, ki so prinesle vse pecivo zastonj, bi tega nI bilo malo. Tudi vina so nabrali mnogo zastonj; predvsem so ga daroval! gg. Lampai, Dim-ndk ln Mnrn. Tako ni torej čudno, da se je z združenimi močmi posrečilo prid do dobička, ki znaša okoli 25.000 Din. Delna otvoritev se je tedaj že izvršila. Upamo, da nI več daleč celotna otvoritev Sokolskega doma, ki je tako nujno po. treben za Trbovlje. In vendar, če pomislimo za več let nazaj, se moramo naravnost čuditi, kako hitro smo ga dobili. V tem je najboljši znak, da trboveljski Sokol ne spi, marveč dela In je lahko za vzgled mnogim drugim sokolskim društvom. Razvitje prapora sokolskega društva Vič se vrši v nedeljo 12. t. m. Spored je sledeči: V soboto 11. julija ob pol 9. zvečer bakljada, podoknlca kumld s. Zorč;čevj tn br. Sellškarju. V nedeljo 12. t. m. ob 9. zjutraj skušnje za popoldanski nastop. Popoldne ob pol 2. zbiranje bratskih društev pred Narodnim domom in odhod z godbo na Vič. Ob pol 3. razvitje prapora pred Sokolskim domom In nato obhod po občini. Po obhodu javna telovadba, po telovadbi ljudska veselica s plesom. Bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo, da se proslave udeleži v čim večjem številu. Prapor je razstavljen v cvetličarni Korsika na Aleksandrovi cesti, kjer so v predprodaji tudi vstopnice. Sokolsko društvo Vič. Posetmkom sokolskega praznika na Viču ob priliki razvitja društvenega prapora javljamo, da je dovoljena polovična vožn.i3 vsem članom so-kolskih društev, ki se udeleže dne 12. t. m. te prireditve na vseh državnih železnicah. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah cele enosmerne na obratni strani z vstopnim postajnim dnevnim žigom žigosane vozne listke. ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Sokolsko društvo v Radečah pri Zida-nem mostu proslavi v nedeljo dne 12. t. m. svojo petnajstletnico, združeno z okrožnirr zletom gornjeposavskih društev. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja po železnici. Prijatelji Sokolstva, posetite ta dar Radeče, da maniiestlrate za sokolsko idejr ter s tem pomagate društvu v nadaljnen boju s številniimi nasprotniki, s katerimi sc ima boriti društvo. Kako velika je mržnja & Sokolstva. naj bo dokaz le to, da je župntt napravil na isti dan za otroke prvo cbhajilc ir. prepovedal otrokom nastopiti pri javni telovadbi, kakor tudi pri sprejemu. G. župnik je dobro vedel, da je ta dan določen za proslavo 15 letnice, ker je bilo to že davna: določeno in je čudno, da je izbral tudi cffi ravno ta dan za prvo obhajilo, dasiravno bi bilo vseeno, ako bi se isto vršilo teden pozneje. Mladi naraščajniki so se vsled prepovedi jokali, kajti vadili in veselili so se i« mesece In mesece, a sedaj se bojijo kazni-Z obilno udeležbo pokažimo, da Sokolstvo krepko stoji in da nas take šikane ne ovirajo v uadai.mciij delu. Na s videnja v nedeljo * Radečab z živite Razprava proti osemkratnemu morilcu Angersteinu V ponedeljek 6. t. m. se je pričela pred porotnim sodiščem v Limburgu ob Lahni razprava proti znanemu večkratnemu morilcu Fricu Angersteinu, prokuristu in pisarniškemu predstojniku pri postaj-nici velike industrijske tvrdke v Hai-geru. Kakor je < Jutro* svoiečasno poročalo, je izvršil Angerstein osem umorov, več poneverb, skupno 13 zločinov in de-liktov. Tvrdka Zypen-Wissener Eisen-hiiten ima v Haigeru svojo podružnico, kjer je uslužbenih poleg večjega števila delavcev tudi potrebno število uradnikov. Angerstein je bil skupno z nekim Nixom uslužben kot knjigovodja z obsežnimi pravicami. Imel je prosto stanovanje in mesečno plačo v znesku 390 mark. V soboto 29. novembra lani je Nix sporočil ravnatelju, da v blagajni ni vse v redu. Prihodnji ponedeljek naj bi se izvršila revizija, kj naj bi ugotovila An-gersteinovo krivdo. V zvezi s tem je zakrivil Angerstein celo vrsto umorov, Zjutraj ob štirih je vdrl v spalnico svoje žene ter jo na mestu zabodel z lov skim nožem. Žena je bila takoj mrtva. Nato je izvabil svojo taščo v kopalno sobo, kjer je s sekiro razklal glavo. Ko je pritekla na pomoč domača usluž benka, jo je pobil do smrti. Takoj nato je umoril v kuhinji svojo svakinjo, osem-najstletno Elo, ki se je ravnokar vrnila z obiska. Morilec je ime! v svoji službi 241etnega vrtnarskega pomočnika Gei sa in pomočnika Darra. Ko je v kleti ubil svojega psa, je poklica! v svojo sobo Geisa in ga zavratno umoril. Tudi Darra je ubil zavratno. Po vseh teh umorih je ubil v jedilnici še pisarniškega uradnika Kiela in njegovega tovariša Ditthardta. Da bi zbrisal svoje strašno zločinsko dejanje ,ie zažgal hišo na ta način, da je polil prvo nadstropje z bencolom ter je na podstrešju zanetil ogenj tako, da je morala hiša pričeti goreti šele pozno popoldne. Hotel je namreč v slučaju suma dokazati svoj alibi ln zvrniti vse zločine na nepoznane storilce. Odšel je v mesto, zvečer pa se je vrnil v bližino svoje hiše. in sicer v bližnio vilo, kjer je klical na pomoč, kajti baš v tem času so obieli plameni hišo njegovih zločinov. Morilec je trdil, da so izvršili umore ln požig roparji, ki so s silo vdrli v hišo, k on č to pa se je le izdal ter so ga zaprli. V ječi je bil kljub svojim groznim dejanjem vedno miren in je bral sveto pismo. Morilčev zagovor. Morilca so pripeljali v dvorano vklenjenega na rokah in nogah. Pri zaslišanju je izjavil, da je živel s svolo ženo zelo srečno. Glede poneverb se zagovarja, češ da je moral dati denar ljudem, ki so ga prisilili z grožnjami oziroma da je v interesu tvrdke izvršil razna naročila. Pri pripovedovanju groznih dogodkov je morilec večinoma miren. Pravi, da je umoril svojo ženo, ker ga je prosila, na i jo ustreli. Ba je je padel v nezavest, nakar ie prestrašen bežal v klet. kjer je zaslišal glasove svoje tašče, ki ie klicala via pomoč. Ko je zagledal taščo, se ga ie polastila jeza. ker je tašča baie grdo ravnala z njegovo umorjeno ženo. Sploh se zagovarja zelo previdno. Umor žene. Na predsednikovo vprašanje, kako in zakaj je umoril svojo ženo, ki jo je po lastni izjavi vendar ljubil, odgovarja morilec obširno ter navaja okoliščine, ki so neposredno uplivale nanj. Par dni pred umorom je našel v ženini omari med perilom njeno poslovilno pismo, iz katerega je sklepal o njenih samomorilnih namenih. Baje mu je žena že leta 1921. pisala. da s* usmrtiti, ker ne more biti zani to. kar mora biti vsaka žena svetemu možu. Zvečer pred umorom je zaužil dve asperini in izpil dva kozarčka žgania. Kmalu po polnoči je vstal, ker ie dobila žena srčni napad. Morilec Fric Angerstein Bil je še bolj vznemirjen, ko mu je tašča povedala, da je eden svakov sifilitičen in da more zboleti na tej bolezni vsa družina. Vse to ga je silno vznemirilo, zlasti še, ker sam boleha .ia jetiki. Zato je sklenil, da se poslovi od življenja skupno s svojo ženo. Stopil je v sosedno sobo. kjer je vzel samokres. Ko se je vrnil v spalnico, je opazi!, da se je žena medtem osvestila in mu vzela samokres, nakar je padla ponovno v nezavest. Nato je videl v sosedni gobi lovski nož in je stooil ž njim zopet v spalnico. V tem trenutku pa je žena odprla oči in ker se mu je zdelo, da je že mrtva, jo je zabodel. Morilec pravi: Ko sem videl kri. nisem več vedel, kaj se je zgodilo. Na predsednikovo vprašanje, ako je žena še kaj spregovorila, je odgovoril: Ne, pri vbodljaju ne, toda prej, ko sem imel v roki samokres, je rekla: Oče, odpusti mu! Razburjen je hitel v pisarno, kjer je hotel izvršiti samomor, toda oba samokresa se nista sprožila. Predsednik ugotavlja, da je komisija našla samo en samokres, ki pa ni bil nabit. Angerstein je potem tekel v klet. da bi poiskal kako orodje, s katerim bi se usmrtil. Tam je našel sekiro, s katero si je hotel odsekati roko. Umor tašče. Angerstein nadaljuje s povešenimi očmi^ Da, hote! sem si odsekati roko. toda baš v tem trenutku sem začul od zgoraj taščine klice. To me je silno razburilo. Zato sem hitel gori in sem jo ubil. Predsednik: Zakaj ste biii vznemirjeni? Obtoženec: Med menoj in taščo so bile vedno malenkosti, ki so me zelo vznemirjale. Ker je kričala, sem se silno razjezil. Kako je ubij služkinjo. Nato se je pričelo zasliševanje o umoru služkinje. Po Angersteinovj izpovedi se je služkinja po umoru tašče nenadno pojavila pred njim. Dekle je gotovo slišalo taščine klice po pomoči. Obtoženec: Ko sem j o opazil ,se me je polastilo veliko razburjenje. Vzdignil sem sekiro, in ker je bežala, sem tekel za njo po stopnicah, jo zagrabil ln jo udaril s se-ciro r o glavi, nakar ' nndla na tla. Morilec je šel p)tem v kuhinjo, kjer je umil sekiro. Z očiščeno sekiro se je vrnil v spalnico ter je ponovno udrihal po umorjeni ženi in po tašči. To svoje dejanje utemeljuje z naravnost zločinskim izgovorom, češ. da se je nenadno odprlo okno in se mu je zdelo, da se je žena zopet prebudila. Ko je ponovno umil sekiro, je šel v kuhinjo, kjer je zaspal ter se jc zbudil šele rano v jutro. Odšel je v pisarno, kjer je opravil neke posle. Nadaljnf umori. Končno je prišel vrtnar Geist v kuhinjo, da popije svojo običajno kavo. Angerstein trdi, da se je spomnil nočnih dogodkov šele pri njegovem dohodu in ko je opazil, da v ognjišču še ne gori. Ker se je bal. da je vrtnar nnorda videl trupla, ga je kratkomalo pobil. Še med ubijanjem je vstopil uradnik Ditthardt, ki se je silno prestrašil ter je zbežal v sosedno sobo. kjer ga je Angerstein tudi pobil s sekino. Ista usoda ie doletela tudi Kiela. katerega je morilec večkrat ranil tudi z lovskim nožem. Na predsednikovo vprašanje, ako ie no vsakem umoru umil sekiro, je odvrnil obtoženec: Ne vsakikrat. temveč po vsaki periodi. Predsednik: koliko period razlikujete? Obtoženec: Naiprej je prišla moja žena. moja mati in nnia sestra, nato Geist. Ditthardt in Kiel. Truplo svoje svakinje je pokril, vsa druga na ie pustil, kakor so bila. Po končanih grozodejstvih ie imel službeno telefonski pogovor. Nato je srečal na stopnicah še knjigovndjo Darra. ki ga je tudi ubil. ker ie mislil, da je videl njegovo krvavo početje. Zasliševanje prič. Predvsem so bile zaslišane priče, ki so prve našle Angersteina, ki se je po požigu hiše sam javil z namenom, da bi varal. češ. da so roparil napadli tudi njega. Med temi je tudi ravnatelj pod-jetia, ki je med požarom tekel v hišo, od koder se ie takoj vrnil z besedami: To ie strašno! V hiši so vsi mrtvi! Zaslišan ie brata umorjenega Oeista ie bilo zelo dramatično. On pravi: Ko sem z drugimi stopil v gorečo hišo, so že prinesli no stopnicah prvo truplo. V bližnji sobi smo videli zopet mrliča. Ko sem mu posvetil v obraz, sem videl, da ie moi brat. Driča ni mogel nadaljevati vsled prevelikega ganotia. Med zasliševanjem prič se ie obnašal Angerstein zelo apatično Paznrava se nadaljuje. sko škodo. Toča ie ranila tudi več ljudi. Na več krajih je udarila strela, ki je zažgala hiše. Ta nevihta ie segala tudi na naše ozemlje in .ie posebno hudo divjala v Slavoniji. Poročali smo že o škodi, ki jo je naredila. V nedeljo se je utrgal oblak nad St. Thomasom pri Lincu v Avstriji. Padala je tudi toča, ki je napravila silno škodo. Ponekod je bila debela kot golobje jajce, škodo cenijo na več sto tisoč šilingov. Na Poljskem pada žc več dni izredno močan dež. ki je poplavil že cele pokrajine. V nedeljo zvečer je reka Visla tako narastla. da je prestopila bregove in poplavila velik del Varšave. Voda je z veliko naglico vdrla v kleti in tudi v pritličja hiš. od katerih se jih je več podrlo. Ljudje so prestrašeni pobegnili iz stanovanj. Po umazanih valovih silno narasle Visle plava polno pohištva in mrtvih živali. Vlada jc odredila vojaško pomoč. Oddelki vojakov izpraznujejo ogrožene hiše. Na tisoče delavcev gradi jez. da ne bi voda napravila še večje škode. V okrožju Gavorinu je mesto Mar popolnoma pod vodo. Po doseda njih vesteh je več ljudi utonilo. Oj, to vreme! Angersteinova vila, v kateri so bili izvršeni umori. Povejte nam. ljudje božji, ali se spodobi za mesec julij tako poletje, kot ga imamo letos! Ali je to sploh poletje? Malo solnca. pa tem več dežia. Ali se bo zopet ponovila lanska storija. ko smo brali le v pratiki. da imamo pravzaprav poletje, o katerem pa skoraj ni bilo sledu? Pa vse to naj bi že bilo, če ne gre drugače. Toda da nas ima vremenski bog naravnost za norca že drugo ali celo tretje leto, to presega vse meje. Naj bi že bilo tako ali tako vreme po vsem svetu enako, vsaj tam, kjer imajo istočasno letne čase. Ce se že eni jeze. naj se drugi tudi: če se Pa eni veselž, naj bodo tega deležni tud4 drugi. Nikakor Pa ne gre. da imajo eni vročino, a drugi mraz. No. morda ie pa le prav, kar počenja vremenski bog. Jezi se namreč vsi, veseli se jih pa le malo. Ponekod se jezč, ker jim ie prevroče, drugod pa ker ne pridejo iz dežia. in ako pridejo, potem zabredejo čisto gotovo pod kap. Da naštejemo nekaj novotarij, ki jih skuša uvajati na naši zemlji to preklicano vreme. 2e Par dni vlada v New Yorku zopet tropična vročina, ki je zadnje čase nekoliko ponehala. Toplomer je poskočil na 86 stopinj Fahrenheita (34 stopinj Celzija) v senci. Zopet je zaznamovati en primer solnčarice, in je moral revež poplačati kaprice vremena s prezgodnjo smrtjo. Na južnem Madžarskem je bila v pondeljek in torek silna nevihta v županiii Baranji. Lilo je kot iz škafa in padala je debela toča. ki je napravila vclikan- Paradiž brez Adama Indiskretni novinarski reporter.ii noro-čaio razne zanimivosti o ameriškem mestu Lackawaxen. katerega prebivalstvo tvorijo večinoma ženske. Skoraj vse javne funkcije so v ženskih rokah. Ravno tako trgovska in obrtna podjetja. Par moških, ki so še ostali v mestu je brez vsake veljave in besede. Ko so ameriški listi te dni ponočaii o tem ženskem mestu, je dobilo županstvo, ki mu načeluje seveda ženska, neštevilno dopisov, v katerih vprašujejo moški interesenti najrazličnejših poklicev, ako se smeio priseliti v ta paradiž. Zdi se, da imajo te ženske nenavadno privlačno moč do moških, ki pa nimajo posebne sreče Pri njih. ker so po splošni izjavi zelo zadovoljne brez moških. Gospa županja je odgovorila na vse dopise negativno. Pa tudi v drugih ameriških mestih dobivajo ženske vedno večjo oblast. Tako je n. pr. mesto Clarksdale nedavno izvolilo za svojega državnega komisarja mlado damo. gospodično Cecilijo Cook. V uradnem poslopiu državnega komisa-riiata je tudi policijsko ravnateljstvo, ki ga vodi slučamo oče 221etne državne komisarice. Policijski ravnatelj je napram državnemu komisarju podvržen, in tako se mora oče službeno pokoriti svoji mladi hčerki. Spočetka mu to ni šlo v glavo, sedaj pa se je baje že privadil! Proces Lederer V sodni razpravi proti ženi bivšega madžarskega nadporočnika Gustava Ledererja, ki se vrši v Budimpešti zaradi soudeležbe na umoru prekajevalca Koudelke. ni zaznamovati novih momentov. Priče so že vse zaslišane, zato se podajajo sedaj izjave sodnih izvedencev. Zdravniki so izjavili, da je bilo Kou-delkovo truplo razrezano s tako natančnostjo, ki da sklepati na dolgo vajo. Kar se tiče duševnega stanja Lede-rerjeve. so izjavili sodni izvedenci, da je obtoženka normalna. Ona ima zdrav in hiter razum in je zato za svoj čin popolnoma odgovorna. Njen spomin funkcijo^ ra brezhibno in njeno svobodno odločevanje ni nikakor omejeno. V pondeljek so bila prenešena v dvorano corpora delieti. Na obleki Lede-rerjeve, ki jo je imela kritičnega dne, ko je šla v Budimpešti k Donavi, sta se opazila dva krvava madeža. O zaplenjenih draguljih trdi obtoženka. da so njeni. Vendar se je ugotovilo, da izvirata dva prstana in 11 briljantov iz lastnine Koudelke. Iz kovčka, v katerem je bilo prenešeno razmesarjeno truplo k Donavi, so prišle na dan tri krvave ženske srajce in oba noža. s katerim je bilo telo razrezano. Ledererjeva si je ogledala vse te predmete brez najmanjšega znaka vznemirjenja. Od vsake srajce, ki jo je pokazal predsednik sodnega dvora, je izjavila, da ni njena. V torek je imel državni pravdnik svoj govor. Zahteval je smrtno kazen zaradi goljufije, nagovarjanja k umoru in tatvine. Olajševalna okoliščina je le dosedanje nekaznovano življenje obto-ženkino, obteževalno pa je dejstvo, da je morilec ali morilka razmesarila Kou-delkovo truplo z nezaslišano grozovi-tostjo. Vse kaže, da Ledererjeva ne bo ušla vislicam, posebno ker njen izgovor, da so umorili Koudelko neznani častniki, nikakor ne drži in ni mogla doprinesti niti najmanjšega dokaza za svojo trditev. X Ameriški narodni praznik. V soboto, 4. julija, je bil v Zedinjcnih državah narod« ni praznik, ki so ga. kakor običajno, pro« slavili z raznimi prireditvami. Ta dan ln naslednjo nedeljo so sc v proslavo dneva kljub «suši» ljudje zelo napili in potem raz« grajali. Po dosedanjih vesteh iz večjih ame« riških mest je bilo ta dva dni ubitih ali umorejnih 250 ljudi, 1200 pa ranjenih. X Mednarodni katoliški kongres je bil otvorjen v pondeljek na Dunaju. Na kon» greš so prišli delegati Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Jugoo slavijo in Švice. X Rudniška nesreča. V soboto sc je v rudniku »Concordia® v Hindenburgu v Gor. Šleziji vdrl rov na daljavo kakih 100 me« trov. Dva dclavca sta bila ubita, eden pa je bil hudo ranjen. X Strahovita eksplozija v Rusiji. V Ploz« ku se je pripetila v pondeljek strahovita eksplozija. Ena največjih ruskih tvornic streljiva je zletela v zrak. Eksplodiralo je nad 250 ton dinamita. Eksplozija jc bila ta« ko močna, da sc je vse mesto streslo kakor ob močnem potresu. Stvarna škoda je zelo velika. Podrobnosti še manjkajo, zato so tudi še ne ve, koliko je žrtev. X Velika katastrofa v Bostonu. V sobo« to popoldne je proslavil klub Pickwick v svoji petnadstropni hiši ameriški narodni praznik (obletnico neodvisnosti). Nenadoma se je poslopje sesulo in pokopalo vse pod seboj. Po poslednjih vesteh je bilo ubitih pri tej katastrofi okrog 45 ljudi in 500 ljudi ranjenih. Po poslednjih vesteh je bilo ubitih pri katastrofi v Bostonu 250 ljudi in 400 ranjenih. Pa tudi sicer je bil 4. julij nesre« čen dan za Zedinjene države, baš na narod« ni praznik. Po vsej Ameriki zaznamujejo doslej 183 smrtnih slučajev, ki so v kakr« šnikoli zvezi s proslavo narodnega praz« nika. X Velikanski požar. V Manizalesu v dr» žavi Kolumbiji v Južni Ameriki je izbruh« nil v soboto v lekarni požar, ki sc je naglo razširil in kmalu objel vse mesto. Mnogo hiš je pogorelo do tal, večinoma v trgov« skem delu mesta. Zgorele so vse banke, tr« govinske hiše, hoteli, Škofova palača in vsa mestna poslopja. Škodo cenijo na nad 20 milijonov dolarjev. Doslej so našteli okoH 30 trupel. X Poletna prestolica Zedinjenih držav. Letošnje poletje dobe Zedinjene države se» veroameriške novo glavno mesto, !:er se preseli za dobo velike vročine predsednik Coolidge iz Washingtona v S\vampscott pri Bostonu, v svojo leseno hišo, ki jo je dal sezidati leta 1905. Za nekaj mesecev bo se« daj tu njegova «Bc!a hiša*. V varstvo ts hiše, kjer trraduje predsednik poleti z vsem svojim štabom in pisarnami, je odšel t Swampscott oddelek mornarjev. Njihova naloga je, da zavračajo ljudi, ki nimajo ni« česar iskati v vili sredi gozda. Tudi več po« slaništev in drugih uradov se je že preselilo v poletno rezidenco predsednikovo. X Neznani kupec gradu Pranginsa. Grad Prangins pri Nvonu v Švici, kjer je svojčas rezidiral princ Jerotne Napoleon in v kate« rem jc kasneje stanoval zadnji avstrijski cesar Karel, jc prišel te dni na boben in bi se imel prodati na javni dražbi na zahtevo neke švicarske banke, ki je dala na grad po« sojilo 895.700 švicarskih frankov. V zad» njem trenotku je zahtevala banka, naj se dražba odgodi, ker se je našel kupec za grad, ki pa noče biti imenovan. Kdor si ntMjs KRILO naj se prepriča o izborni zalogi perila, ki je danes v Ljubljani brezkonkurenčna tako v blagu kakor v krasnih vzorcih, izvršitvi, in kar je glavno tudi v cenah, pri Drago Schwab - Ljubljana Dvorni trg S pri Univerzi. H. V. Gerbič: Gavro Medžed Na primitivni leseni verandi, ki se je dvigala nad deročimi valovi Vrbasa poleg Gjukine kavarne, smo sedeli vre čega popoldne meseca avgusta. Prijet* no nam je dela hladna sapica, ki je od vode semkaj pihljala, in govorica se je živahno plela. Hrustal sem mrzlo ja« njetino ter jo zalival s črno kavo. «No, Gjuka,® se obrnem h kafedžiji, ki mi je prinašal svežo džezvo, «pa po« stavi še pred gospodo tude svežo me« rico rakije, — ne bodo se menda bra* nili.® Možaki so se nasmehnili ter mi na* zdravili. Zadovoljno sem vzdihnil ter se naslonil ob zid: »Vidite, prijatelji, takole uživam.® »Hoho, brate, tako«le uživaš? Je=li je to uživacija?® se oglasi zgubani Ibro. «In zakaj bi ne bila? Ali mi ni dobro in prijvtno?» pravim. «F;, brate, uživacija je vse kaj dru* gega. Jaz sem užival, ko sem bil še mlad ...» se zahohota Ibro ter melan« holično dostavi. »a to je že dolgo, dol« go... še pred okupacijo. He*he=he, ef« fendija. 'iz sem znal uživati! Jaz pa — jaz! In stari Suljo, rahmet (mir) nje« govi duši. tudi. Mi smo bili gorki tiči, takih ni bilo v vsem pašaluku! Hi=hi= hi..-® «No, pa povej že enkrat, stara tov«, kaj ste vendar oo«aIL Kdo bo Doclubl samo tvoj večni ho«ho, he*he, hi*hi», zagodrnja Mate in srebr. -ikijo. «Kar tiho, Mate! Ti si bil vedno kmet kmet pod begom, kaj veš ti za slad* kosti življenja. Ti*ti...» »Kaj se boš rcnenčil Ibro? Pripove* duj in pij! Bolje bo. Tako uživaš ti v pripovedovarvi, mi pa v poslušanju,® de Murat*a2a. «No, pa slušai. effendija, da se na* učiš uživati,« sc snet zasmeje Ibro. «Vi» diš takole ti jc bilo. V Gornjem Vaku« fu ie b Ho slavij \ Od nas je bilo vse polno ljudi tar kaj in seveda jaz in Suljo tudi. Midva nisva manjkala ni« kjer. kadar se je veseljačik>. Pod večer pa. ko sva mislila, da se bodo ljudje počasi odoravliali proti domu ter hite« li najemati fijakerje, sva jim midva zmešala š.rene. Vse vozove, kar jih je bilo mogoče dobiti, sva najela in plača« la mi 'va. in godbo tudi. Ko so sc Ijud* je odpravljali, smo šli mi tudi z našimi prij-.felii. Spredaj je korakala godba, za njo smo koračili mi v široki vrsti črez vso cesto, zadaj pa dolga vrsta kočij in vozov, ki so imeli naložene samo naše suknje... Ha, to ti je bila šala! Ljudje so kar skakali od jeze; pa kaj so si mogli pomagati? Za vozovi so capljali cele dolge tri ure do semkaj, i — Vidiš, to ti je uživacija! He*he*he...» Vsi so se muzali in Murat*aga je po« tapljal Ibra po rami. samo Gavro, zvan •Medžed® (medved), je zmajeval z glas vo ter resno žalil svojo cigareto: «Hm, jaz ne vidim v tem ničesar pri« jetnega,® je dejal. «Saj ste morali vi t':di tri ure peš hoditi. Jaz uživam dru* gače.» «No*da, ti!... Zato si pa tudi Med« žed,» ga zbode Ibro. «Mi pa — mi smo bili veseli ljudje...» «No. Gavro! Pa povej šc ti, kako uživaš?® se oglasim. «Ni mi čejf», ("ne ljubi se mi) me za« vrne Gavro malomarno ter si obriše s široko dlanjo levice potno čelo. Pri tem se mu jc zmaknil platneni rokav do komolca in na temnorjavi koži se je oka7a'a rdeča zarasla rana. Strašen je moral biti udarec, ki mu jo je raz* mesaril, sem si mislil in vprašal: «Hej, Gavro, kaj pa imaš tamle na roki?® Gavro je hitro potipa! levico ter jo spet zakril z rokavom: «Ništa»... «Pusti ga — ti že jaz povem,® mi po« šepeta kafedžija ter vzame džezvo iz« pred mene. «Nerad govori.® «Ej, effendija, še eno ti bom pove« dal.® povzame spet Ibro. «Ta ti bo po čejfu, ta! Nekoč, ko je bil v Travniku dernek (sejem), sem se napotil sam tja. Suljo je bil namreč bolan. Zvečer se napotim v han, da prenočim tamkaj. Zunaj jc bilo mraz, da je vse pokalo, v hanu pa natreskano polno, da ni bilo prostorčka dobiti. Spet me prime mo» ja hudomušnost. Kaj storim? Pokličem mehandžijo... »Hej stari, bi li prodal svoj han?® —. »Zakaj ne, če se mi do« bro plača?® — »Koliko zahtevaš?« — »Poldrugo mošnjo zlata!® — «A moraš mi ga takoj odstopiti.® — »Potem pri* makneš še dva funta!® — Kupčija jc bila sklenjena. Odštel sem vse gladko v čaršijskih parah in bil sem gospodar hana. Sedaj pa hajdi vsi ven iz hana na mraz, ker ne trpim nikogar tujega pod svoio streho. Kar iščite lepo po Travniku, čc šc dobite kje kak kotiček na varnem pod streho... Jaz pa sem si dal sredi hana pogrniti preprogo nn tla in na vseh štirih koncih sem si dal prižgati sveče. Sredi preproge sem se« del in srebal kavo, ki mi jo je moral mehsdžija, ki sem ga najel, kuhati vso noč, krog mene pa so plesale štiri gole deklice... Tako sem sc zabaval vso noč. Vidiš, to ti je uživacija!® «Kaj pa si potem počel z hanom.® »Prodal sem ga žc naslednje jutro za polovično ceno prejšnjemu gospo* darju nazaj.® «Ej dobro si užival, Ibro,® de Murat. «Zato pa so tudi šli tvoji novci...» «E, do smrti bo še, več pa ne potre* bujem ... hi«hi*hi...» Gavro jc zamahnil z roko ter sc dvignil. Molče je pozdravil ter odšel. Njegova čokata, nizka postava sc jc neroano gubala p0 zaprašeni cesti. Molče sem zrl za njim, dokler ni zgi* nil za oglom. Knfcdžiia je prisede! k nam, si po« gladil svoje zmršenc brke, jih zavihal nazaj ter utaknil za ušesa. < No, effendija,® jc začel, »sedaj pa ti povem, če hočeš, zgodbo Gavrove rane. Tudi ta zgodba je v zvezi z ,uži» vacijo'. Gavro pač uživa po svoje!® • » * Pred desetimi leti je bil Gavro isto tam v službi, kjer jc šc danes. Čobanil (pastirjeval) je pri Jeftu Ohranoviču. Poznaš Jcftcvo hčer Desanko. ki se je pretočeni teden poročila? — No vidiš, — krasotica je, da malo takih. Takrat pa jc bila šc majhen, presrčkan otrok takih šest do sedem let. Gavro je bil ves zaljubljen v svojo sladko Desico; izpolnil ji jc vsako, šc tako neumno željo, samo čc mu je bilo mogoče. Gan« Ijivo je bilo videti okornega in nerod« nega Gavro, kako je ravnal s to plavo« laso nežno oscbico. Rahlo jo je prije« mal z rokami ter si jo posajal na vrat. potem pa jc hitro in neumorno stopi« cal po prstih naokrog, kot bi bil v stra« hu, da se mu nežna stvarca ne potre pri kaki neprevidni kretnji. Desica pa je vriskala in vpila od veselja ter okle« pala rujavo Gavrovo čelo s svojima prozornima ročicama. Bila sta si torej dobra prijatelja. Kadar je Gavro pri« gnal svoje ovcc domu, ga je Desica že čakala na pragu in prebila ves čas, do« kler ni šla spat ž njim. Stari Ohranovič, ki je tudi neizmerno ljubil svojo edin« ko, jc rad videl to prijateljstvo; vedel jc pač, da nc najde boljše in vestnejše pestunje za svojo zlato golobičico. Ka* dar je Ohranovič dovolil hčerki slediti Vprašanje srednje vinarske in sadjarske šole Vprašanje je važno za vso Slovenijo, posebej pa še za mariborsko oblast. Zato je potrebno, da se razmotriva javno in se reši tako, da bo v dobro našemu gospodarstvu ter da nas naši mlajši ne bodo obsojali, češ, da ob ugodnem času nismo storili svoje dolžnosti. Nevarnost pa obstoja, da se s kakimi prenagljenimi resolucijami m «upiti» reši zadeva enostransko ter tako sami uničimo po lastni neprevidnosti nekaj težko pridobljenega. V Sloveniji rabimo tako srednjo kot nižjo vinarsko in sadjarsko šolo: obe se morata ohraniti. Zato mora biti vse delo, privatno kakor javno, usmerjeno v tem cilju; obe sta važni za nas in nikakor ne more in ne sme biti obstoj ene vzrok za ukinitev druge. Za Beograd je res nekaj lažje delo in tudi cenejše, pretvoriti nižjo vinarsko in sadjarsko šolo v srednjo, toda kakor se izjavlja, ni bil namen, da oškodujejo nas; nato so tudi srednjo ustanovili poleg nižje. Ako se pa ne pojavi nikak odpor in če smo še sami neprevidni, da raz-motrivamo možnost ukinitve enega zavoda, se pri današnjem splošnem šte-denju to lahko zgodi. Zato nima pisec v zadevnem članku «Jutra» prav, da govori o možnosti žrtvovanja srednje šole v Sloveniji. Kar že imamo in je za nas važno, ne bomo pustili iz rok. Nedvomno je, da so nam nižje kmetijske šole neobhodno potrebne, da nam izobrazijo čim hitreje čim večje število kmetskih fantov — bodočih gospodarjev. Istotako pa potrebujemo v Sloveniji vsaj eno višje organizirano kmetijsko šolo, saj imajo v Srbiji eno visoko in eno srednjo kmetijsko šolo in v Hrvatski istotako. Radi trajnega potrebnega naraščanja nižjih kmetijskih šol v državi so državni krediti za posamezne vedno manjši, kar se občuti zlasti v Sloveniji, ker zaradi premalih šolskih posestev zavodi za prehrano gojencev premalo pridelajo doma. Zato se bo moralo na teh zavodih širše strokovno in znanstveno delo vedno bolj krčiti. Popolno strokovno in znanstveno delovanje. potrebno za naše ožje krajevne razmere, bo torej mogoče v bodočnosti le na višje organiziranem zavodu z več strokovnimi močmi in večjimi krediti. Z njo si moremo organizirati popoln gospodarski center za podrobno delovanje za napredek zlasti sedaj po reorganizaciji srednje kmetijske v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v vinarstvu in sadjarstvu, obenem pa tudi v drugih gospodarskih panogah. Šola bo edina te vrste v Jugoslaviji. Imamo pa tudi vedno večje število podeželskih meščanskih šol in ker želja po popolnejši izobrazbi na deželi postaja vedno večja, bo marsikateri boljši posestnik poslal svojega sina po meščanski šoli v srednjo strokovno šolo, kar je pri naših kompliciranih gospodarskih obratih že potrebno. Poleg tega ima srednja šola nalogo vzgojiti naraščaj za državna mesta okrajnih ekonomov, inštruktorjev in uradnikov na kmetijskih šolah, državnih nasadih in vzornih posestvih ter even-tuelno bodočih meščanskih šolah kmetijskega značaja itd. Važna naloga srednje šole je nadalje, da vzgoji dober naraščaj za pristave in oskrbnike na večjih posestvih z dovoljno teoretično in praktično izobrazbo, da se odstranijo iz teh mest neštevilni nezmožni ljudje vseh mogočih največ vojaških po-Klicov brez vsakega strokovnega znanja. To ne bo le v interesu gospodarjev samih, ki trpijo ogromno škodo zaradi tega, marveč tudi v interesu države in narodnega gospodarstva. Za ta mesta vzgajati gojence ni namen nižjih šol. ker so te namenjene le vzgoji bodočih kmetov gospodarjev, zato ie v teh študij skoro brezplačen in ker po njihovi organizaciji ne morejo nuditi dovolj teoretične in praktične izobrazbe za ta mesta, mora torej temu namenu služiti le srednja šola. Tudi ni gospodarsko. da ta maloštevilna mesta na zavodih vzamejo gojenci, ki gredo po Gavru na pašo. je čoban razvijal ne« verjetno iznajdljivost v novih igrah in igračah in pazil na svojo varovanko kot na punčico lastnega očesa. Nekega dne pa je napravil Gavro zlati dušici nepričakovano veselje. Mo ral je namreč s svojim gazdom za par dni v Sarajevo. «Z Bogom, Bosna, — idem v Sarajevo!« je viknil Gavro. ko se je poslavljal od svoje prijateljice. Desanka pa je pretakala solze, kot bi Gavro res zapuščal domovino in se ni« kdar več ne povrnil. Šele obljuba, da ji prinese nekaj krasnega s seboj, je potolažila vzdihujoče dekletce... De« te se od trenotka, ko sta babo (oče) in Gavro odšla, skoro ni ganila od kapije (vrat). S hrepenečimi očmi je zrla v daljavo, ličeca so ji žarela kot poljski mak, ki niha v jutranjem vetru. Kaj ji prinese Gavro? Zlat lanec? 2ivo punc« ko?... Voz — krasen rdeč voz, v k&» terem bi se vozila po okolici?... Ne, ne, vse kaj lepšega, krasnejšega ji prinese Gavro! Nekaj takšnega, da si sploh misliti ne more. Oh, da. GavTO — Gavro prinese gotovo nekaj poselv nega. In Gavro je nadkrilil vse pričakova« nje male Desice. Z* svoje prihranke ji je kupil namreč krasno, snežnobelo ovčico z rdečim ovratnikom in zlato« žarečim zvončkom. Oj, oj, kako je bOo to krasno! Desica; ie b£U srežneiža kot drugih službah. Praksa je pokazala pri nas, še v večji meri pa v Srbiji, da se absolventi ravno dvoletnih kmetijskih šol. ki so dobili v dveh letih nekoliko več teoretične izobrazbe, ne povrnejo več na domača posestva in so tako ravno boljši izgubljeni za domačo grudo. To se bo kakor pred vojno sedaj zopet tem jačje pojavilo, ker se gospodarske razmere na kmetih vedno bolj slabšajo. Zato so za malega posestnika enoletne kmetijske šole primernejše. Ko bomo imeli že dovolj strokovno izobraženih gospodarjev za domačo prakso, nam bodo kakor n. pr. v Nemčiji in v Češkoslovaški zadostovali le zimski teoretični tečaji, v katerih bo mogoče vsem bodočim gospodarjem podati potrebno teoretično dopolnilno znanje. Za sedaj je potrebno, a tudi dovoljno, da napravi gojenec celotno prakso na zavodu, da sodeluje pri vseh delih celega leta, da pa ostane doma. Srednja šola nam je torej potrebna. Ideja njene ustanovitve v Mariboru se je pojavila že takoj po preobratu, in sicer že takrat kot srednja vinarska in sadjarska šola. Radi takratnih nazorov v edinstveni organizaciji kmetijskega šolstva v Beogradu je minister g. Pucelj zaradi bojazni, da bi Slovenija sploh ne dobila šole, nekoliko na hitro roko ustanovil na sedežu vinarske šole srednjo kmetijsko. Ves čas se je gojila želja in delovalo na to, da se pretvori v za nas primernejšo srednjo vinarsko in sadjarsko, kar se je sedaj tudi posrečilo doseči. Pisec onega članka dela srednji šoli krivico, ker letos za-puste zavod po tretjem letu obstoja prvi maturanti, ki so gotovo prejeli dovolj teoretičnega in praktičnega znanja in ne bodo delali sramote novemu zavodu. Gotovo pa je. da je ustanovitev in organizacija strokovnega višjega zavoda združena z večjimi težkočami, osobito, če ni bilo tej organizaciji primernih objektov. Dosedanja triletna praksa je pokazala. da bi bil obstoj obeh zavodov tudi na sedanjem mestu mogoč, tem lažje bo to sedaj, ko ima srednja po reorganizaciji v srednjo vinarsko in sadjarsko isto smer. Ako se pa pretvori nižja v povsem primerni enoletni tečaj, je pa tudi vprašanje prostorov lažje rešeno. Če gojenci nižjega tečaja kot internisti pri manjši teoriji nekaj več delajo v praksi, je gotovo primerno, ker plačujejo v najslabšem primeru za vso oskrbo le 75 Din mesečno, dočim stane srednješolce v mestu mesečno 700 do 800 dinarjev. V izrednem primeru, ako pokaže praksa, da bi šoli skupno pod enim vodstvom ne mogli obstojati, kar je malo verjetno, ker imajo v Nemčiji slično organizirane zavode, bo pa pozneje lažje prenesti nižjo šolo kam v okolico, mogoče v Veliko Nedeljo, kakor se je že predvidevalo, kar bi za kmetske fante deloma niti ne biio slabo, da jih mesto ne zavaja od kmet-skega poklica. Ohranitev obeh zavodov za Slovenijo je potrebna. Obstanek obeh je tudi mogoč, zato morajo delati vsi merodajni faktorji, naši zastopniki in javne kor-poracije na to, da se čim hitreje v Beogradu že delno odobrena reorganizacija srednje šole potrdi, da ie čim hitreje mogoče razpisati priglasitve za obe šoli, da bo dovolj priglašencev za srednjo tudi iz Slovenije. Treba je pa v izjavah previdnosti, da sami ne povzročimo izgube enega ali drugega zavoda. Prof. inž. Petkovšek Tržna poročila Novosadska blagovna borza (8. julija.) Pšenica: baška, za 20. t. in., 3 vagoni 305; avgust, 10 vagonov 300: avEUSt-sep-teraber, 10 vagonov 300. Turščica: baška, 12 vagonov 1SI — 185; sremska, 6 vagonov 185; banatska, 2 vagona 175. Tendenca prijaznejša. Zagrebški tedenski sejem (8. juliia.) Do-gon srednji. Največ je bilo telet, ki so se kupovala v glavnem od naših Izvoznikov za Italijo in Avstrijo. Mesne svinje so se kupovale za petrinjsko tvornico. Dovoz krme obilen In so cene krmi neznatno oslabe- vse kraljice sveta in njena ljubezen do Gavra je zrastla v neskončnost. Obljubila mu je, da se nikdar v živ« Ijenju ne ločita, in Gavro je molče in resno pritrdil z glavo, kot bi se to sa» mo po sebi razumelo. — No, saj Desi« ca tudi sedaj spolni svojo obljubo: pri« hodnjo hefto (teden) se preseli namreč Gavro od starega Ohranoviča na no« vo domovanje mladice. Desica se je z vso svojo dušo okle« nila svoje nove, snežnobele prijateljice, a Gavro ni bil nič ljubosumen. Se sam je skrbel, da je ohranila ovčica vedno svoj kožušček bel in čist.... Čas je potekal, in ovčica je pod skrb« nim negovanjem rastla in se debelila, postala je velika pravcata ovca in bila kras in ponos vse črede. Desica pa jo je tembolj ljubila ter je naročala Gav« ru, naj pazi nad njeno varnostjo na paši... Pripetilo se je pa v jeseni nekaj groz nega, kar je malo Desanko popolnoma potrlo. Nekega večera, ko so ovce že mirno spale v ogradi, je prilomastil z gorovja ogromen medved. In prodno je mogel kdo misliti na obrambo, je kosmatinec ugrabil baš Desankino ov» co ter izginil i njo v neprodorni temi.. Desanka je drugo jutro, kot po na« vadi, pritekla doli v ogrado, da obja« me svojo prijateljico pred njenim od» hodom oistšnik. A ni je bilo. Ves po« le. Cene živini so ostale prilično na višini prošlega sejma. Trgovali so se za kg žive teže: voli I. 8.50 — 10. II. 7 — 8.50, III. 6 do 7. biki 6 — 8, krave I. 7 — 8.50, II. 6 do 7, ITI. 3 — 5, mlada živina I. 9.50 — 11, II. S — 10, Junice I. 7 — 8. II. 5.50 — 6, teleta 7 — 8.50, svinje domače mesne 12.50 do 14, debele 15 — 15.50 Din. Konji 2000 do 6000 Din komad po kakovosti. Krma: seno I. 75 — 100, R 60 — 65, slama 50 do 80 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (7. julija.) Poročila z ameriških tržišč se glase nekoliko prijaznejše, vendar je to pri tečajih prišlo le malenkostno do izraza. Razpoloženje na dunajskem tržišču se more dalje označevati kot prijazno. Cvrstoča turščice traja dalje. V splošnem ponudba ni obilna v nobenem predmetu. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno biagovnopromeini davek brez carine: pšenica: domača 51.50 do 52.50, Rosafč 51.50 — 52.50: rž: domača 46 — 47; ječmen: domači 36 — 41; turščica: 30.75 — 31.75; oves: severnoameriški 43.50 — 44.50. = Porast čekovnega prometa v zadnjih letih. L. 1924. je bilo prvo poslovno leto, v katerem je Poštna hranilnica začela obav-ljati svoje posle v celi državi. Zanimive so številke našega čekovnega prometa sploh izza prevrata (v milijonih Din): 1. 1919. 929.0 1. 1920. 2633.2; 1. 1921. 7976.6; 1. 1922. 17.266.6; 1. 1923. 26.399.6; 1. 1934. 31.621.6. Napredek je torej znaten. = Točno označenje blaga za izvoz v Polj. sko. Opozarjajo se vse tvrdke, ki izvažajo v Poljsko, da uverenja o izvoru blaga v lastnem interesu izpolnijo čim točnejše in po možnosti v poljskem jeziku. Zlasti pri tekstilijah se mora tako na certifikatu kakor na faktur! izvršiti točna oznaka. Splošne oznake kakor na pr. tekstilno blago, bombaž no blago, niti oznake, običajne v trgovini niso zadostne. Po možnosti naj sc v uve-ren.iu navede tudi pozicija poljske carinske tarife. Minimum konzularnih pristojbin je od 1. t. m. reduciran na 2 poljska zlata in maksimum na 50 zlatov. V ostalem ostane nespremenjena 1 odstotna pristojbina. = Podraženje riža v Italiji zaradi zadnjega padca lire je cena rižu v Italiji močno poskočila. Čeprav se je potem lira zopet popravila, je vendar povišana cena ostala Nova žetev riža pričenja tekom t. m. Za novi riž še ni posebnega zanimanja. = Železniška konvencija z Bolgarsko. Iz Caribroda javljajo, da komisija za sklenitev železniške konvencije med našo kraljevino in Bolgarsko zaključuje svoje delo. Skupna postaja bo ostala Caribrod. — Zenica začne zopet obratovati. Kakor javljajo iz Sarajeva, bo železna industrija v Zenici, ki je pred meseci ustavila delo, zopet začela obratovat! z 800—1000 delavci dnevno. = Sodelovanje države pri d. d. »Nihag«. Iz Zagreba poročajo: Pri d. d. »Nihag« bo sodelovala država. Redna glavna skupščina družbe, ki se je vršila te dni, jc prejela potrebne sklepe. Glavnica se bo povišala od 16 na 2-S milijonov Din. Od teh delnic prevzame država svoto 7 milijonov nominale. Državna udeležba bo znašala torej 25%. = Napredek izvoza iz Bačfce. Trgovska in obrtniška zbornica v Novem Sadu je imela plenarno sejo, na kateri so se med drugim zlasti obširno obravnavala davčna vprašanja. Zanimiv je bil tudi oni del poročila, ki se bavi s prilikami uvoza in izvoza. Po tem poročilu je Izvoz iz Bačke dosegel v letu 1923. 14 milijonov in v letn 1924. že 41 milijonov Din. = Izvoz naše krovne opeke v Grčijo. K;;-kor javljajo, je Bonova opekarna v Veliki Kil; i n di dobila naročilo za dobavo 8 milijonov komadov krovne opeke za grško kolonizacijo. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-tatae licitacije 25. t. m. pri Središnem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje gradbenih del za novo zgradbo v Zagrebu v Mihanovičevi ulici; 1. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave žebljev, žice in vijakov; 3. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu Proti škodljivcem na hmelju je Tobačni Izvlečsk z mLzavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogerljl SANITAS, Celje. trt je Gavro povedal Desici žalostni dogodek ter pokazal na tleh krvavo sled. Desica je bila obupana, nič je ni moglo potolažiti in kar krč jo jc lomil od jada. «Oh, ta grdi. grdi, črni kosmatinec!... L boga moja sladka ovčica!___Kar za« davila bi ga... Oh, nikdar več ne bom vesela, če pomislim, da grdi morilec še živi...» Oče, ki je prihitel k svoji hčerki, jo je zaman skušal potolažiti, Gavro pa je molče in strmo zrl pred se. Na en« krat pa se je otrese! osuplosti. «Kar tiho bodi, Desica, maščevati hočem tebe in tvojo ovčico,® je dejal, se zasukal na peti ter odšel... Tri dni ni bilo Gavra na spregled. Zaman je Ohranovič spraševal in po« zvedoval za svojim čobanom. Ljudje niso vedeli nič drugega, nego da je omenjenega dne Gavro mahal s sekiro na rami po potu proti gozdu. Četrtega dne zvečer pa je prišel Ga« vro nazaj na pristavo. Smrtnobled in z razmesarjeno levico se je privlekel v kuhinjo. Desanka je prestrašeno za« vpila ter stekla prijatelju nasproti On pa je vrgel na tla kožuh ogromnega medveda ter dejal: »Evo Desica! — maščeval sem se...» potem se ie ne« zavesten zgrudil na tla... iVidiš, odtod rana na Gavrovi levici ja tako uživa on.. j> | glede dobav blaga za zastore, zastavic, usnja, špage itd.; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala; 5. avgusta pri direkciji arž. železnic v Sarajevu glede dobave kompozicije. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Javno pismeno ofertalno licitacijo za gradbene posle svoje novogradnje v Miha-novičevi ulici v Zagrebu razpisuje Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu za dan 25. t. m. ob 10. dopoldne. Podrobnejše se izve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Prlključenje k Škodovlm tvornicam. Iz Prage poročajo, da se je poslovanje Škodo-vih tvornic povečalo s priključitvijo avtomobilske tvomice Laurin & Klement k njeni skupini. = Pred ustanovitvijo poštne hranilnice v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo: Zakonski osnutek o ustanovitvi češkoslovaške poštne hranilnice, ki je bi! v ministrskem svetu v načelu že sprejet še potrebuje nekatera dopolnila v upravnotehničnem pogledu. Glavna naloga zavoda bo podpiranje občne štedlji-vosti najširših ljudskih slojev ter primemo dopolnilo organizacije obstoječih denarnih zavodov. — Znižanje cen železu v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Cene železa so se s 1. t. m. znova znižale za uektere relacije za 25 do 50 grošev. Znižane so cene zlasti železu v palicah, fasonskernu železu m nosilcem. Znižanje cen ima svrho cmogočenja konkurence z nemškim blagom na dunajskem trgu. = Lipski velesejem. Jesenski sejem se bo vršil letos od 30. avgusta do 5. septembra; pomladanski 1926. od 28. februarja do 6. marca 1926. jesenski pa od 29. avgusta do 4. septembra 1926. Zastopstvo ie poverjeno tvro'ki Ste.gu in drug, Ljubljana. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). — V r e d n ot e: 7% posojilo 65 —0, Vojna škoda 235—0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—104, Praštediona 800—810, Kreditni zavod 175—185, Strojne 105—134, Vevče 100—109, Stavbna družba 165—180, 4%% zastavni listi Kranjske dež. banke 20 —0. 4kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. — Blago: les: deske, mon-te. 20 in 25 mm, konič., fco meja 525—0; tra-mi, monte, fco meja 0—330; oglje Ia, vilano fco meja, 2 vagona (92.50); hrastova drva 30% cepanic, 70% okroglic, fco naki. post. 17—0: poljski pridelki: pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. 0—405; turščica slavonska paT. Škofja Loka 1 v a g. 215—220 (215); krompir, novi. fco štajerska postaja 0—110. ZAGREB. Za nekatere bančne vrednote je bilo danes večje zanimanje. Tod! industrijski papirji beležijo živahnejši promet. Trbovlje so poskočile od 330 na 350. Vojna škoda per kasa se je trgovala po 236—239. Za julii se je ponujala po 240. — D;n ar je zjutraj beležil v Curlhu tečaj 8.99 m pol. V Zagrebu je bila tendenca dalje zelo slaba. Tečaji deviz so dalje nazadovali. Poslovalo se je po pariteti dinarja v Curihn. Blaga dovolj. Skupni promet okrog 6.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 795.5 —807.5. Italija Izplačilo 207.5—210.5, London izplačilo 275.5—278.5, ttewyoifc ček 56.43—57.23, Praga 167.65—170.05, Švica 1102.5—1112.5; valute: dolar 55.65—56.45 šilingi 804—S16. belgijski franki 250—255, lire 211—214: efekti: bančni: Trgo 8—9, Eskomptna. 104.5—105. Poljodjefeka 16—16.5 Kreditna Zagreb 104—1055. Hipo 56.5—56.75 Jugo 98—100. Ljubljanska kreditna 235—0, Praštediona 802.5—SOS, Etno 150—170, Sla-venska 69—70. Srpska 130—132, Narodna 3450—3460. industrijski: Dubrovačka 520— 530, Šečerana 485—495, Narodna rnMnska 11—12. Nihag 42-45, Gutrr.ann 360—370, Slavoniia 40—42. Trbovlje 340— 350. Vagon Osijek 90—92.5, Vevče lOO-fl; državni: 7% posoiilo 65. agrarne 37—0, Vojna škoda 236 —239. BEOGRAD. Vse devize so močno nazadovale napram pondeliku zlasti Pariz in Italija Ponudba obilna. Vse povpraševanje krito s strani privatnih bank brez intervencije Narodne banke. Srednji promet. Tečaj: so proti koncu borze dalje popuščali. Nofrale so devize: Amsterdam 2275—2285. Dunsj 804—805. Berlin 1355—1360, Italija 206—207, London 276.75—277. Newyork 56.95—57, Pariz 266—26S, Praga 169—169.25, Švica liOb —1107. CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.50, London 25.045, Pariz 24.05, Milan 18.75, Prava 15.25, Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.375, Sofija 3.725, Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68. Živnostenska 312. Assicurazioni Generali 13200, Riunione Adriatica A 39*0, Riunione Adriatica B 4010, Cosulich' 333, Dalmazia 340, Libera 545, Lloyd 5690, Oze-ania 1S8, Tripcovich 455. Dalmazia cement 635, Split cement 470. Krka 415; devize: Beograd 48.25 — 49, Dunai 385 — 400, Praga 81.50 — 82.50. Pariz 12S — 128.75, London 133.50 — 134.25, Newyork 27.45 do 27.65, Curih 530 — 540: valute: dinarji 48 — 48.75. 20 zlatih frankov 104 — 106, zlata lira 520.22. nogavic z žigom in znamke (rdečo, modro ali zlato) gjkijasfe" da se prepričate, kako en pat traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah, Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. ss-» v DUNAJ. Beograd 12.4S — 12.52, Berlin 168.83 — 169.43, Budimpešta 99.60 — 100, Bukarešta 3.3275 — 3.3475, London 34.50 do .34.60, Milan 25.77 — 25.89, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.08 — 33.24, Praga 21.02 do 21.10. Varšava 135.95 — 136.45, Sofija 5.12 — 5.16, Curih 137.66 — 138.16; dinarji 12.46 — 12.52, dolarji 705.90 — 709.00, lire 25.85 — 26.05. PRAGA. Beograd 59.25, Dunaj 475.75, Berlin 804.50, Rim 123, Newyork 33.75, Curih 656.00. BERLIN. Beograd 7.38. Dunaj 59.057, Milan 15.23, Praga 12.432, London 20.3<«9, Cu-rih 81.25. LONDON. (Ob 10.30). Beograd 278. Italija 131.50, Newyork 486.12 in pol Švica 25.04. Šport Nogomet na Posavju. Odkar deluje kt» ški športni klub. se je nogomet na Posavju nenavadno oživil. O priliki slavnostne otvo« ritvo nogometnega prostora v Krškem, na Petrovo se ie vršila nogometna tekma med sevniškim športnim kJubom «Sava» in šport« nim klubom Krško, ki je končala neodločeno s 3 : 3. Dasi je bila Sevnica v stalni premoči, nt mogla iziti kot zmagovalka iz. boja, ker se je novoustanovljeni Krški šport ni klub boril izredno požrtvovalno. Da ni odrekla mestoma krška obramba, bi Sev« ničani podlegli, dasi so htl ojačeni po zu« nanjih Idubih. Pri njih je bilo izvrstno le^ vo krilo, obramba in srednji napadalec. Pri Krčanih se je dobro videlo, da manjka enot« noeti; zato morajo pač mnogo in sistema« tično trenirati. Gotovo pa je, da bo sčaso« ma krški klub eden najmočnejših na Po« savju. Zato naj skrbi moštvo tudi za nara« ščaj. Sodnik, g. Fink iz Ljubljane, strog, a korekten: to je posebno važno za klube na deželi, ki kaj radi trenirajo tako «po do. mače». Obvladal je igro popolnoma ter jo gladko vodil do konca. Kljub nestalnemu vremenu so je zbralo na prostoru lepo ste« vilo gledalcev iz Krškega in okolice. V ne« deljo, 12. t. m. igra «Troja» iz Brežic re« vanžno tekmo v Krškem. Zanimanje za to tekmo ie veliko, ker jo prva tekma ostala neodločena. Sodniški tečaj dane« ob 21 uri v ka» varni «Emona». Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil v nedeljo 5. t. m. Idubovo dirko na progi Cclje«FrankoIovo»Cclje 26.4 km. Ude ležba 10 dirkačev. Prvi jc dospel na cilj Stegu Ferdo v 46 min., 15 sek., kar je zelo častno za mladega dirkača. Popoldne je bi! izlet v Laško, udeležba 16 članov. Tekme za kraljev pokal. Drago kolo te« kem za kraljev pokal so.vrši 23 avgusta. Razvrstitev tega kola smo že javili. Finalna tekma med zmagovalcema drugega kola se vrši 30. avgusta. Jugpslnvija : Gradjansla. Poslovni od* bor JNS jo verificiral prvenstveno tekmo Jugoslavija : Gradjanski, ki Jo končala z zmago Jugoslavije s 3 : 2. V zmislu § 6. pravilnika s a veznih prvenstvenih tekem do« bi Jugoslavija naslov državnega prvaka za leto 1925/26. Nogometna tekma Jugoslavija : Grad' ianskl v ftlmu. Kakor smo že poročali, je bila zanimiva nogometna tekma za držav« no prvenstvo med Jugoslavijo in Gradjan« skim posneta tudi za film. Od danes na« prej bo predvajal ta film kino aLjublianski dvor», na kar športnike posebej opozarja« mo. Nova off side pravila se oficijelno uve> dejo na Češkoslovaškem pričetkom jesen-sko sezone, t. j. 15. avgusta. S tein termi; nom se uvedejo tudi pravila glede meta z out«črte, po katerih mora stati igralec, ki izvrši ta met, zunaj igrišča. Pred 15. avgu« stom bo odigranih nekaj poskusnih tekem po novih pravilih. Beljak : Celovec 5 : 1 (1 : 0). Tekma med reprezentancama Beljaka in Celovca, ki se je vršila prošlo nedeljo v Celovcu, je končak z zmago Beljaka s 5 : 1. Celovčani so nastopili v zelo slabi postavi. Za Beljak ja nastopilo kompletno moštvo Villachcr Sp. V. Reprezentativni< tekma Holandija : Bel: gija anulirana. Prvič v nogometni zgodovini se ie dogodil slučaj, da je FIFA anulirala meddržavno tekmo, in siccr tekmo med Ho« landijo in Belgijo. Eden od igralcev je po tekmi priznal neko nekorektnost ki je od« ločila izid tekme, ki je pa sodnik ni opazil; sedaj je bila radi tega vsa tekma anulirana. Vremensko poročilo Ljubljana, 8. julija 1925. Ljubljana, 305 m nad morjen- Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Ljubljana . . 7. 763 4 16-2 Ljubljana . . • 14. 764-3 19 2 Ljubljana . . # 21. 764-1 182 Zagreb ... • 7. 763-6 21-0 Beograd . . 7. 762-8 210 Dunaj . . . • 7 i . Praga . . . 7. 762-7 18-0 Inomost . . • 7. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm brezv. jug. zap. jug jug. zap. zap. ob!. več. obl. jasno več. jas. 3-2 06 3-0 100 Solncc vzhaja ob 4*20 zahaja ob 19-49, luna vzhaja ob 21*46, zahaja ob 6"52. Barometer nižji, temperatura nižja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na vzhodni in južni strani Alp mestoma oblačno, semintia dež. Temperatura nespremenjena. »Tujerodni tisk« v Italiji v luči italijanskih službenih krogov Trst, 6. julija. Slučajno mi Je prišel v roke izrezek iz ftsta «L'Isola« od 17. m. m. List izhaja v Sassari na Sardiniji in je očividno lašistov-ski ali pa vsaj filofašistovski. Z velikim začudenjem sem čital v tem izrezku članek, ki ga podajam spodaj, in še bolj sem se čudil, ko mi je že takoj iz uvoda postalo jasno, da Izhaja članek naravnost ali iz tiskovnega urada fašistovske stranke, ali pa !z tiskovnega urada ministra notranjih stvari, torej od tamkaj, kjer se dandanes odločilno kroji usoda našemu narodu v Primorju. Ker je v resnici važno, da se ve, kako mnenje vlada v tistih krogih o »tujerodnem« tisku — saj se po tisku sodi či-tateljstvo, ljudstvo, narod — podajam v naslednjem članek v celoti. Evo ga: Splošni položaj tujerodnega tis!-a Tiskovni urad je proučeval tudi vprašanje tujerodnega tiska. Za sedaj je bila razprava o tem tako važnem vprašanju samo predmet razgovorov z ekscelenco Feder-zonijem (ministrom notranjih stvari) in načelnikom tiskovnega urada ministrskega predsedništva. Tujerodci v Julijski Krajini se dele v Slovence In Hrvate, toda prvi, ki v slovanski družin! predstavljajo manj omikan živelj, so v absolutni večini. Tujerodni tisk Je torej v tej krajini skoraj popolnoma slovenski in samo dva lista vodijo Hrvati zase in sta pisana v hrvatskem jeziku. Na noben način pa ta etnična razlika ne po-menja ničesar vočlgled narodne vzajemnosti Jugoslovenske. Slovenci so razvili svoj organizacijski sestav pod bivšo vladavino in ga sedaj po-globujejo. Neprestano se javlja Iz Trsta, da strme za združenjem organizacij v močne skupine. Tako se Je polagoma orljen-tiral tudi njihov tisk. Glavno glasilo je »Edinost« (»Unione«), glasilo Istoimenskega slovenskega političnega društva Tiska se v Trstu, Ima naklade 8 do 10 tisoč iztlsov In Je zelo razširjena v kraškem okrožju. Ta list Je glasilo bivših poslancev Wilfana In Slavlka, najhujših protiitalijanov. Predstavlja tudi takoimenovano slovensko inteligenco. List navidezno nI napadalen, ker Je polemično delovanje bolj poverjeno drugim listom. »Edinost« predstavlja slovensko liberalno demokratsko stranko. V isti tiskarni se tiska vefi dragih' slovenskih tednikov. Zabeležiti le namreč treba, da so si 1 Slovani I Nemci ustanovili popolne tiskovne ustroje: izdajateljsko družbo, tiskarno, ki Izvršuje vsa komer-cijelna dela tujerodcev Itd. Nekaka tedenska priloga »Edinosti« so «N o v i c e» (»Novita«), zelo napadalen list, ki se Je ustanovil tudi zato, da pobija »Mali List«, glasilo slovenske ljudske stranke (don Šček, bivši poslanec v parlamentu — pripomba v izvirniku). Hrvatska liberalna stranka v Istri ima svoje glasilo v »Istarski Riječi« (»Voce deli' Istrla«), listu s prav posebno Iredentistično smerjo ta odkrito protlltall-janskem. Hrvatska ljudska stranka v Istri Ima za glasilo cPučki Prijatelj«, ki se Je nekdaj tiskal v Pazinu ta sedaj izhaja v Trstu. Tednik »Delo« je glasilo slovanskih komunistov.. Zanimivi so potem strokovni lis« fn smotre. Zveza slovanskih učiteljev Ima za glasilo tromesečnik »Učiteljski List« (»Giorna-le del maestrl«), ki se tiska v tiskarni »Edinost« in je nacionalistične smeri. Tudi slovanske žene imajo svojo smotro »Ženski svet» (»Mondo femminlle«), ki Je rudi nacionalistične smeri. Potem sta hu-moristična lista »Cuk na palci« (»La civetta su! palo) in cCok na Pa tir« (?! — «Čuk« menja večkrat glavo, pa je najbrž niso znali citati! — Poroč.) Dve smotri ste potem namenjeni slovenski mladini: »Mladi Istranln« («G!o-vane istriano«) v hrvatskem jeziku in »Novi Rod« (»Nuova progenie«), slovenska, ki ima dvojno vodstvo, za Italijo in za Jugoslavijo. Ta smotra ima nekake umetniške in moderne pretenzije in Je ilustrovana. Vsi imenovani listi Izhajajo v Trstu. V Gorici kjer so slovanske organizacije močnejše in imajo tudi svoj Narodni dom, izhajajo tudi razni perljodični listi, med katerimi je glavni »Goriška Straža«, dnevnik (v resnici izhaja dvakrat na teden — poroč.) glasilo slovenske ljudske stranke, vedno v najhujšem boju s tržaško Edinostjo*. Ta list ima približno isto naklado kakor -Edinost« In ima med Slovenci v soški dolini velik vpliv. Drugi perijodični listi: »Pravni v e s t-n i k;>, mesečnik, glasilo slovenskih odvetnikov; »Primorska Omladina« (»La gioventu adriatica«), ki ga izdaja neki prosvetni krožek v Trstu, popolnoma prosvetnega značaja (izšla je v resnici menda samo ena številka; — poroč.). Potem je »Nova doba«, ki Izhaja dvakrat na teden, fašistovski list, slabo pisan, zelo slabo urejevati, brez učinka, celo škod-lliv italijanski propagandi in več kot nepotreben. Večkrat in z več strani se je že predlagalo, da naj se ustavi, pa mislim, da še životari. Položaj nemškega tiska je, dasiravno kaže enako formalno analogijo, vendar popolnoma različen od slovanskega. Predvsem je treba zabeležiti, da se v Gornjem Poadižju, dočim se slovanski listi v Julijski Krajini tiskajo v italijanskih" središčih, kakor Trstu in Gorici, ker so Izključno slovanska središča zelo majhnega pomena in bi ne nudila nikakili možnosti za tisk lista, nemški list tiska v skoraj po-Dolnoma nemških' mestfK. Daleč najboljši in najrazširjenejši list v Gornjem Poadižju Je »L a n d s m a n n », glasilo nemške ljudske stranke, ki Ima 16 do 18 tisoč naklade, zelo veliko naročnikov in trden oglasni temelj. Ob strani mu stoje »Bozner Nachrichten«, ki imajo samo par tisoč naklade in so glasilo liberalne stranke. V razliko z obema sorodnima slovenskima strankama pa nemški liberalci in Iju-dovci niso v močnem nasprotju med seboj. Tako se dogaja, da se nemška lista namesto da bi se zaganjala s skrajno srditostjo drug v drugega kakor se dogaja med tržaško »Edinostjo« ta »Goriško Stražo«, dopolnjujeta med seboj v vsenemški propagandi. Bozenski tednik »V o 1 k s b o t e» je nekaka tedenska priloga »Landsmanna« ta tvori pendant listu »Tiroler Volksbote» v Innsbrucku kar se tiče protiitalijanske smeri ta tudi tiskovne opreme ter objavlja Iste dopise In dnevne vesti. »M e r a n e r Z e i t u n g«, nemško liberalen list, stoji sicer na nemškem stališču, pa je najdobrohotnejši napram naši državi. Bozenski »V o 1 k s b 1 a 11» predstavlja nemško konservativno smer brez posebnega povdarka. Za gornje poadiške doline so potem: »B u r g g r a e f f 1 e r« v Meranu, »Brlx-ner Kronik* v Brixnu ta »P u s t e r -taler B o t e« v Brunecku. TI listi objavljajo malo političnega gradiva ta so Izključno poljedelskega značaja. V Boznu izhaja gospodarski tednik »Han-dels- und Industrie - Zeitung«, ki Je tudi glasilo bozenske trgovinske zbornice. Mesečna smotra »Schlern« se bavi s fol-kloristiko, leposlovjem Itd. Zelo značilne so številne in pogostoma zelo temeljite publikacije verskega znača- ja, ki izhajajo v Gornjem Poadižju. Ne razpravljajo o politiki, temveč vzdržujejo ozke verske in kulturne stike med nem škiml poadiškimi verniki. Fašistovski je samo dvojezični tednik »Piccolo Pošto«. Tako torej italijanski oficijozi o »tujerodnem«, Jugoslovenskem in nemškem tisku. Kar se tiče Jugoslovenov, je očitno, da službeno mesto, odkoder so prišle te informacije, ni posebno dobro poučeno o dejanskem položaju Ze pripomba, da Slovenci predstavljajo v slovanski družini (Slovencev in Hrvatov v Primorju) manj omi kan («intellettuale») živelj«, kaže, v koliki meri pozna gospoda v Rimu razmere v Primorju. Značilno je tudi, kolik pomen se pripisuje sporu med »edinjašl« in »ljudsko stranko« (»popolare«), kakor imenuje rimski oilcijoz pristaše »don Ščeka«, in skoraj se zdi, da se je le komaj vzdržal, da nI zapisal svojega zadovoljstva vsled tega spora, kakor je nasprotno z obžalovanjem pripomnil pri Nemcih, da se vkljub stran-karstvu ne napadajo med seboj pač pa dopolnjujejo v vsenemški propagandi. Gospodarski listi jugoslovenski pa so v Rimu očividno popolnoma nepoznani, ker jih poročilo niti ne omenja. Tem značilnejše pa so pripombe k fašistovski 'Novi Dobi«, o kateri se niti z naše, kaj šele z italijanske strani še nikdar ni izrekla tako uničevalna obsodba kakor je izrečena v tem poročilu Goriška »viteza« izdajalskega spomina, »profesor« Bandelli in Peternelli si to obsodbo lahko z največjim ponosom vtakneta za klobuk. Enako zadovoljen Je tudi lahko ž njo njen krušni oče, bivši videmskl prefekt in sedanji poslanec Pisenti. V splošnem so poadiški Nemci obdelani precej prizanesljiveje kot pa Jugosloven/ katere v Rimu brez dvoma smatrajo za mnogo nevarnejše italijanstvu kot pa Nemce, in zato tudi ravnajo ž njimi kot nepoboljšljivimi sovražniki državnega naroda in države. Po slovansl Kongres češkoslov. gasilcev Brno. 5. julija. Včeraj je bil otvorjen v Brnu I. kongres Zveze češkoslovaških pnostovolj-nih gasilcev, ki mu predseduje Karel Vozal. Kakor vsak kongres, je tudi ta prireditev namenjena v pni vrsti pregledu sil in dosedanjega dela. Kongres prostovoljnega gasilstva v Brnu, čigar protektorat ie prevzel prezident Masa-ryk, je prvo zborovanje češkoslovaških gasilcev, vzorno organiziranih v zvezi, ki šteje nad 200.000 članov. Zveza se deli na župe. ki imajo svoje sedeže po vseh mestih Češkoslovaške. Tega kon-gresa se udeležujejo prvič tudi slovaški prostovoljni gasilci, kar je za državo velikega pomena. Do prevrata Slovaška ni imela nobene redne prostovoljne gasilske organizacije. Sele s posredovanjem češkega gasilstva so bila ustanovljena tudi na Slovaškem gasilska društva. Slovaško gasilstvo Pa ni samo opora prebivalstvu pri elementarnih nesrečah, nego tudi element sloge in vzajemnosti med Čehj in Slovaki. Na brnskem kongresu pride ta važna vloga slovaškega gasilstva prvič do vidnega izraza. Med prostovoljnimi gasilci ze igralo narodno prepričanje vedno veliko vlogo. Gasilske organizacije so bile često edine, ki so širile med češkoslovaškim ljudstvom po deželi narodno zavest. Zato je razumljivo zanimanje češkoslovaške javnosti za kongres, ki sicer ni prvi. ker je imelo češko gasilstvo svoje veliko zborovanje v Pragi že leta 1923., pač pa ie prvi kongres kongres Zveze češkoslovaškega prostovoljnega gasilstva. Organizacija češkoslovaškega prostovoljnega gasilstva se zaključuje šele s tem kongresom. Do tega cilja je vodila dolga pot napornega in požrtvovalnega ga dela. Petdeset let dela je v rezultatih, s katerimi stopa češkoslovaško gasilstv te dnj pred javnost. Pod Avstrijo je bilo češkoslovaško gasilstvo brez opore, brez subvencij od strani vlade, navezano le na samopomoč. Danes šteje Zveza v petih pokrajinskih enotah z 239 župami 212.790 članov in je za Sokolstvom najmočnejša narodna organizacija. Razvoj češkoslovaškega gasilstva v zadnjih 30 letih kaže. da se je ta važna institucija popolnoma otresla zunaniega vpliva in posvetila svojemu vzvišenemu cilju. Kongres v Brnu bo še bolj utrdi! medsebojne vezi in dvignil češkoslovaško gasilstvo na ono višino, ki jo zahteva javna varnost in dobrobit države. Ob resolucijah tega kongresa se bodo nedvomno razbili vsi naskoki slovaškega separatizma in prostovoljno gasilstvo bo za Sokolstvom prvo. ki nastopi z vso odločnostjo za slogo in popolno vzajemnost obeh bratskih plemen. Narodno edinstvo se najlepše izraža v kulturnih in splošno humanitarnih organizacijah, kakor so gasilska društva, in zato je brnski kongres kot afirmacija edtnstva med Čehi in Slovaki velikega pomena. Posebno važnost daje brnskemu kongresu tudi dejstvo, da so na njem zastopani tudi predstavitelji jugosloven-skega in poljskega gasilstva. Tako bodo v Brnu položili temelie za ožjo strnitev gasilstva vseh slovanskih nanodov, ki bo prej ali slej dovedla do ustanovitve vseslovanske gasilske zveze. svetu Sezona v Marijanskih Lažnih Letošnja sezona v prekrasnem češkoslovaškem letovišču v Marijanskih Lažnih se je pjičela mnogo poprej nego druga leta. 2e v začetku meseca maja je prihajalo tjakaj mnogo tujcev, da se naužijejo lepot te prekrasne Ietoviščne postojanke. Ulice so hipoma oživele. Pričelo se ie novo življenje. V Marijanskih Lažnih že dolgo ni bilo tako veselega in živahnega početka sezone. Vsa večja češkoslovaška letovišča so za časa svetovne vojne preživljala težko krizo, ki ie marsikaterega sicer živahnega podjetnika spravila v propast. Po končani svetovni voini so letovišča le polagoma dobila zopet svoj prejšnji pomen in sloves. Šele letos in lansko leto se je pričelo v Marijanskih Lažnih zopet ono pravo življenje, ki je tipično za to letovišče. Sedaj veselo svirajo g;>dbe po parkih, na vseh koncih se opažajo prekrasne toalete damskega sveta, po ulicah drve avtomobili in izvoščki. Hoteli so polni tujcev. Često se dogaia. da novi gostje prav težko najdejo udobna stanovanja, kajti število letoviščariev je že sedaj dvakrat večje nego je bilo lani. Povsem upravičena je trditev, da so Marijanske Lažni moderno kopališče svetovnega slovesa. Tu so Poliaki, Nemci. Amerikanci, Angleži, sploh gosti z visoko valuto. Največ gostov je iz Poljske in Nemčije. Razmeroma naimanj je gostov z za-pada, to je Francozov in Angležev. Oni se še niso privadili na vzhodna letovišča, in zato bi Mariianskc Lažni povsem upravičeno nazvali letovišče za Srednjo Evropo. Čudovito lepoto imajo Marijanske Lažni zlasti rano zjutraj. Hiše, vile in damske toalete v Marijanskih Lažnih so večinoma bele. V zelenih šumah. ki se nahajajo okoli mesteca. je polno kavarn in restavracij. Središče mesta ie v večernih urah polno življenja. Izložbe trgovin so razsvetljene do polnoči. Pričakovati ie. da bodo še ostali poletni meseci tako ugodni za bivanje v tem letoviščn. kot je bilo to dosedai. Vreme je ugodno, kar je naiboliši znak za udobnost letoviškega življenja. Safojdlu. M\M, Bitmi p, so preizkušena sredstva proti oidifu itd. bb trti. Z navodili vred se dobi v drogeri|l SAN1TAS, Celje. 3776-a Poljska gledališča brez cenzure. Poljsko ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da naj se v bodoče resna gledališka dela ne cenzuriralo več in naj si bi tudi pri-našla smelejše in ekstremnejše ideje. Na-reaba se glasi: »V normalnih prilikah sploh ni treba, da se cenzura mesa v umetnost tn sc naj odslej omeji le na javne predstave, ki nimajo z umetnostjo nobenega stika«. Ta odredba poljskega ministrstva je bila od poljske gledališke javnosti sprejela zelo simpatično. Vojni spomini predsednika Masarvka. Tiskanje vojnih spominov prezidenta Češkoslovaške republike g. Masaryka pod naslovom »Svetovna revolucija« je dovršeno. Delo je bilo izdano 6. julija t. J. ob proslavi 510 letnice smrti Jana Husa in ob priliki 10 letnice znanega Masarvkovega predavanja o Husu v Ženevi, ko je sedanji prezident za časa svetovne vojne prvič javno nastopil protj Avstro-Ogrski ta ji najavil v imenu celega češkoslovaškega naroda borbo na življenje in smrt. Knjiga ima 480 strani. Cvetlično razstavo v velikem stilu so otvorili v nedeljo v Pragi. Razstavo so priredili združeni praški vrtnarji. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik republike Ma-saryk. Darujmo za sokolski Tabor! Dopisi MEDVODE. Preteklo nedeljo so tukajšnji klerikalni gasilci zopet javno pokazali svojo neolikanost Priredili so pod krinko gasilnega društva veselico. Pod župno cerkvijo tik pokopališča so pričeli veseljačenje, ki Je trajalo pozno v noč. S harmoniko in pozavno so motili mirne domačine in ravnokar došle letoviščarje, med plesnimi odmori pa je nastopal pevski zbor Slomškar-ja Kržišnika. Ljudje so se javno zgražali nad prostaškim obnašanjem posameznikov. Naslednje jutro je mežnar Triller pobiral napol Izpraznjene steklenice ter napojil v Preski bivaločo Jurčevo Marjano. Ženski je kasneje postalo slabo. Odšla je s košem na rami nabirat zelišča za prašiče, pa Je omahnila v potok In utonila. G. gerenta šu-šteršiča uljudno prosimo, naj s svojim energičnim nastopom enkrat za vselej prepreči še kaj podobnega. VRHNIKA. Naše vrlo učiteljstvo zasluži Javno pohvalo za trud, ki ga ima z našimi otroci. Da so tudi uspehi truda veliki, Je pokazala razstava šelarskih izdelkov, ki se je vršila v nedeljo. Nekateri izdelki so bili naravnost krasni. Hvalevredno je, da Je prevladovala narodna ornamentika. Tudi konec šolskega leta oz. Vidovdan je šola /su) >Wesno praziov?la Vrlo učiteljstvo prosimo, naj tudi izven šole še z večjo vnemo delajo na kulturnem polju. — Hvaležni starši. NOVO MESTO. Na deški osnovni šoli se Je končalo šolsko leto dne 27. Junija s proslavo Vidovega dne. Po proslavi se je otvo-rila razstava risb in deških ročnih del združeno z razstavo ženskih ročnih del in risb dekliške osnovne šole. Razstava je pokazala, da šola napreduje od leta do leia. Risarska dela so bila razstavljena ločeno. Nižji razredi so z risbami ta različnimi ročnimi deli napolnili eno sobo, a višji razredi pa so svoja dela razstavili zopet v posebni sobi. Razstava je bila prav dobro obiskana. Obiskovalci so bili v splošnem prav zadovoljni Pogrešali pa smo med obiskovalci onih gospodov, ki Imajo dan za dnevom opravka s šolo In bi bili skoroda moralno obvezni, da se prepričajo o delavnosti tukajšnjega učiteljstva in mladine. Sola pa tudi med letom nI držala rok križem. Podmladek Rdečega križa je prav živahno deloval. O Božiču je uprizoril Igro »Peterčkove poslednje sanje«. Otroci so tako izborno nastopali, da se Je igra na splošno željo občinstva dvakrat ponovila. Cisti dobiček se je uporabil v nabavo knjig za šolarsko knjižnico, ki šteje 795 novo vezanih knjig. Aprila meseca Je P. R. kr. priredil cvetlični dan. Prispevek tega dne se uporabr za nabavo šolske lekarne in raznih igeT. O Veliki noči so nabrali naši malčki za neodrešene bratce onkraj meje 232.50 Din. 16. maja je šola proslavila dan treznosti s kaj obširnim sporedom. Po proslavi pa so bili Podmladkarji obdarovani z ameriškimi darili. Poudariti moramo, da so bili naši Podmladkarji vse leto prav agilni, strogo so se držali pravil, v šoli so vzorno vzdrževali red in pazili na snago, v prostem času pa so prirejali razne igre in izlete v bližnjo okolico našega mesta, ki Je nadvse prijazna in vabljiva. STRAŽA PRI NOVEM MESTU. Sokol Straža - Vavta vas je priredil v nedeljo v gostilni Vintar v Straži svojo letno javno telovadbo. Prireditev so obiskala bližnja sokolska društva, zlasti Iz Novega mesta in Toplic. Izvedbe prostih vaj moške dece in naraščaja kakor tudi članov ta članic so bile v splošnem povoljne. Posebno je ugajala orodna telovadba na drogu in bradlji, kjer so nastopili bratje telovadci iz Novega mesta ter Toplic in sestre iz Novega mesta. Po telovadbi se je razvila prijetna prosta zabava, pri kateri je svlrala obrtniška godba iz Novega mesta. Nastop sokolskega društva v Straži Je dokazal, da društvo krepko napreduje in stremi doseči še lepše uspehe. Želeti bi bilo, da bi se sestre iz Straže in Vavte vasi resno oprijele telovadbe in sledile vrlim bratom Sokolom telovadcem. STRUGE PRI DOBREPOLJAH. Naš župan Pogorele se nepretrgoma tožari z ob-činskfmi odborniki; menda ga od nasprotne stranke nI enega, s katerim se zadnje leto ni tožaril. Enkrat žaljenje časti, drugič § 104. Priče so odborniki njegove stranke in P3 galerija, ki jo pusti priti za štafažo in ki ima pri sejah več govoriti kot odborniki opozicije. Ker Ima opozicija štiri mandate SLS pa s Pogorelcem vred pet in torej Pogorele vedno sam s svojim glasom za svoie predloge odloča, je vpričo osebnih napetosti postal položaj v občinskem zastopstvu nevzdržen. Občinska hiša ni kasarna in župan ne domišljavi feldvebelj, pod katerim naj prosto izvoljeni občinski možje leže na trebuhu. Vsako resno delovanje v korist občine Je v takih razmerah onemogočeno; apeliramo s tem na pristojno oblast, da v interesu občine in ugleda javnih zastopstev primerno ukrene. — Davkoplačevalci. KOČEVJE. Dne 1. julija je zapustil naše ljubko sedaj že slovensko mestece g. Franc Kratnar, ki je bil nad šest let šef okrajne davčne oblasti v Kočevju. Odhaja na svojo prošnjo v svoje rojstno mesto Kamnik. Kočevski Slovenci bridko občutimo težko Izgubo, ki nas je zadela z odhodom Kramarja. Tako kot narodnjak, kot državni uradnik kakor tudi kot družabnik in človek — povsod je bil mož na svojem mestu. V vseh krogih, brez razlike strank in narodnosti je bil enako priljubljen. »Glasbeno društvo«, kjer Je Kratnar z veliko Ijubeznjivostjo in dobrosrčnostjo ter sijajnimi uspehi poučeval kočevsko mladino v vijolinl, mu je priredilo poslovilni večer. Imenom »Glasbenega društva« se je poslovil od njega v toplih besedah g. Zdravko Štolfa, imenom Sokola dr. Štefan Rajh, imenom realne gimnazije, na kateri je ustanovil Kratnar prvi orkester ravnatelj Anton Burgar, imenom uradništva srezki poglavar, svetnik Loger, imenom kočevskih Slovencev io mestne občine Kočevje p* mestni £cpao dr. Kan Sajovic, ki je v lepo izbranih' besedah poudaril velike zasluge gospoda Kratnarja za razvoj kočevskega Slovenstva. Občinstvo je ponovno priredilo gospodu Kratnarju in njegovi gospej soprogi, ki je zavzemala med narodnimi damami v Kočevju odlično mesto, prisrčne ovacije, zbor »Glasbenega društva« Je pa zapel obema najlepše pesmice v slovo. Naj bi bilo njuno delovanje tudi v Kamniku enako plodonosno! ZIDANI MOST. Na predvečer naših slovanskih blagovestnikov so tudi pri nas na posestvu g. Wetza onkraj Save zažgali kres. Pri kresu je svirala žclezničarska god ba, pevski zbor železniških uradnikov pa je zapel več lepili pesmi. G. Štrukelj je pre-skrbel krasen umetalni ogenj, s katerim je razsvetljeval okolico. Za CMD se je nabralo čez 400 Din. LAŠKO. Letos nas že tretje leto obišče priznano pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz LJubljane in nam priredi v nedeljo dne 12. julija popoldne koncert umetnih in narodnih pesmi. Ker se vrši ta dan tudi orlovska prireditev, smo nameravali napredni prebivalci Laškega ta dan naš kraj zapustiti in iti na izlete. Ker pa koncertira v zdravilišču Ljubljanski Zvon, pridemo vsi tja na koncert Obeta se nam lep užitek. Vabimo pa tudi Celjane in goste v Rimskih Toplicah, da pridejo v nedeljo popoldne k nam! ROGAŠKA SLATINA. Na Vidovdan se je vršila v veliki dvorani Zdraviliškega doma akademija tukajšnjega Sokolskega društva. Dvorana je bila nabito polna, tako da so se jedva stisnili v njo zapozneli poset-niki. Slavnostni govor je imel g. prof. Teo-dorovič iz Vukovara, ki se ravnokar zdravi v zdravilišču. Njegov govor, poln idealizma za blagor naše jugoslovenske domovine, kralja in sokolske misli, Je bil poplačan z burno aklamacijo občinstva. Telovadni nastop dece z zastavicami In krogi je bil izredno lep, še preci?»ejšl nastop moške in ženske dece posamezno. Mali Sokolič Ivan Lah je navdušil občinstvo s svojim pogumnim in sigurnim nastopom. Članice niso hotele zaostati za mladino in so se postavile, da Jih je občinstvo burno pozdravljalo. Med člani smo opazili tudi telovadce od vojaškega Sokola, ki so mnogo pripomogli do lepega nastopa prostih vaj. Brat Holy Iz Brežic je aranžiral dve lepi skupini. Pri zadnji je zadonela iz galerije mogočno naša himna, nakar je bila akademija zaključena. Splošno se govori po Slatini, da Je bila sokolska akademija najlepša in najbolj impozantna prireditev. Prihiteli so vsi gostje brez Izjeme, ne glede na njihovo narodnost ta se čudili, da zamore slatlnski Sokol ki je maloštevilen, prirediti tako lepe telovadne nastope, kakor so jih' imeli priliko videt! na Vidovdan. Opazilo pa se je tudi marsikatero rosno oko od navdušenja, ko je videlo to našo deco, strumno in samozavestno, prožeto ljubezni do kralja in domovine. Čestitamo prirediteljem, bratu starosti dr. Koltererju, načelnici KeceljevI ta vaditeljema Juvancu ter Predanu. Želimo samo, da bi bil bodoči izlet celjskega okrožja dne 2. avgusta venčan z istim moralnim in gmotnim uspehom. Zdravo! SLOVENSKA BISTRICA. Za nedeljo 5. julija popoldne je bi! v hotelu »Beograd« koncert sf^enjgraškega pevskega društva v prid sirotišnice, ki se namerava tu zgraditi. Dvorana se Je res napolnila in prišli so tudi pevci, med njimi njihov obče priljubljeni župnik. Ko pa so pevci Izvedeli, da se njih koncert ne vrSl pod okriljem nestrankarske Čitalnice, kakor so bili želeli, ampak pod okriljem klerikalnega prosvetnega društva, torej društva, ki stoji pod vplivom onih, ki so nedavno tako nestrpno odrekli njih duhovniško asistenco pokojnemu Sokolu in Orjunašu Lojzetu Pinterju ml., in ki še sedaj po »Slovencu« ne puste v miru njegovega spomina, so pevci, po večini Sokoli In Sokolice, s pevovodjem vred izjavili, da pod patronanco prosvetnega društva ne pojejo ter so se odstranili, poslušalci pa so morali oditi. Trezni Blstričani so doslednost pevcev vebče odobravali. Slovenje-gradčanl pa so zvečer vendar absolvirali svoj program ter v prijateljski družbi s Slovenjebistričani zapeli v dvorani hotela »Beograd« mnogo krasnih pesmi, za katere so, posebno njthov pevovodja g. Kranjc želi od številnega navzočega občinstva obilo priznanja. — V pondeljek in torek 6. in 7. julija 60 gostovali pri nas igralci ljubljanskega dramskega gledališča ter v gledališki dvorani hotela »Beograd» predstavljali prvi večer komedijo »Scampolo«, drugi večer pa dramo «Smrtni ples«, za nas Slovenjeblstričane seveda poseben užitek, posebno odkar so nas naši čitalniški igralci začeli tako pozabljati. GUŠTANJ. (Čik (Scampolo) In Smrtni ples v Guštanju). Člani ljubljanske drame so uprizorili dne 5. in 6. julija naslovno omenjene igre. Gledalec, ki gleda umstveno vidi Čika dnevno, vidi istlnitost življenja, vidi pozlačeno blato in oblatcno čistočo. Smrtni ples se je plesal, se pleše in se bo plesal, dokler živi človeštvo z duševno praznoto. Igralci, člani ljubljanske drame, zaslužijo javno pohvalo za užitek, ki so nam ga nudili. Igrali so prvovrstno, lepo in naravno. Iz srca si želimo svidenja v dogled-nem času. SV. LENART V SLOV. GOR. Pri vpisovanju v 1. razred tuk. meščanske šole se Je priglasilo skupno 70 otrok; 12 ie bilo radi slabih redov iz računstva ali slovenščine odklonjenih. Izmed 58 sprejetih Je 32 dečkov in 26 deklic. Več kot 4 uspešno dovršenih šolskih let na osnovni šoli ima 40, le 4 šolska leta pa 18 učencev. Iz tega Je razvidno, da med ljudstvom raste zanimanje za meščansko šolo. Veliko reklamo za šolo Je naredila poleg drugih okolnosti razstava koncem šolskega leta, katero so obiskale vse šoie okraja Sv. Lenart, množica kmet-skega ljudstva ter vsi tržani. Ravnateljstvo Je razstavo podaljšalo za 3 dni in še nato so prihajali ljudje, ki so želeli še kaj videti. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij *]ulra» Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk *Norodne tiskarne* v Ljubljani 'James Olrver Cttrwoo je odvrnil o. Jan. «L'e poglejte, koliko je zvezd! Kakor bi živele in se radovale, in menda ni bogokletnost, ako verujeva, da vaju blagoslavljajo.« «A — vendar se — bojim!« •Bojite s©?» «Zanjo.» Kratko mu je povedal, kaj se je zgodilo tam na robu Severne pustinje pred nekoliko meseci in kako je le še slučajno ušel Breaultu, ko se je vračal s pogorišča. «Na sledu mi je,» je dejal, cin danes morda že ni več tako daleč.» «Saj niste ubili .leda Hawkinsa, in zahvaljevala sva se za to Bogu vse dni in noči vso to dobo — Nada in jaz. A za vse drugo, kar ste zagrešili proti zakonu, vam pač ne preti posebna kazen?« «Ječa, oče. Morda pet let ječe!» O. Jan se je nasmehni! in obličje mu je žarelo v mehkem odsevu zvezd. «Pet let!« je ponovil. «Oh. dragi moj. kaj je pet let za tak zaklad, kakršnega ste prejeli danes? — Pet kratkih let — samo pet! Ali je to prevelika cena za vso srečo, ki vas pričakuje? Pet let — potem pa mir, ljubezen, blaženost za vselej?« «A ona, oče —» «Da, da, vem. kaj Hočete reči. Dokazoval sem ji prav tako. kakor bi ji dokazovali vi. Vplival sem na njen razum. Rekel sem ji. ako se vrnete, bi to pomenilo za vas morda ječo, in čudno, rekel sem tudi — pet let. Videl sem pa. da jc sebična, jako sebična — da visi na svoji želji brez ozira na razumove razloge. In ona mi jc stavila prav ista vprašanja, ki sem jih danes stavil jaz vam: .Kaj je pet let?' je vprašate. upirajoč se moji logiki. .Kaj je pet — ali deset — ali dvajset let, ako vem. da ga bom potem imela za vedno?' — Da, sebična ženska je, Roger. Tako yelika je njena ljubezen do vas.« . 13327 Žena niarjjiva in solidna. 00 do 43 let stara, ki bi samostojno vodila gospodinjske pus!^ ter znata tudi kuhali in se razume v vrtnarstvu, se sprejme. Pn-di: '-'t im'j" one, Vi ''': 11 izkažejo z dobrimi priporočili. Ponudbe na ravnateij-sivo termolnog kupali^ra Stubičke Toplice. 15S27 Gospodična frteligentna. soiidna, ki zna kuhati in nekoliko aivati, takoj sprejme v oporo k samostojni dami. Sprejme se tudi deklica, ki bi opravljala vsa bi-na dela. Ponudbe z referencami na naslov: Ireno Bali, Karlo- Brivski pomočnik izvrstna moč, z daijSo prakso, so sprejme. — K. ilrobelnik. gledališki frizer za dame in gospode, tVv-. Glavni trg 17. 13844 Služkinja * večletnimi spričevali, katera zna dobro kuhati, se sprejme takoj k družini 3 oseb v prijaznem kraju na Dolenjskcra. Naslov pove uprava «Jutra». 13S22 Vajenca zdravega in marljivega, s ! rano in stanovanjem v hiši. sprejme Ivan Šimenc, trgovski vrtnar v Ljubljani. Gradišče 12. 15S41 Krojaški pomočnik se takoj sprejme za boljša dela. Jakob Lorber. Laj-tersberg št. 230, Maribor. 13S73 Krojaški pomočnik event. šivilja, za veliko delo. se sprejme takoj v Zapužah št. 7. St. Vid nad Ljubljano. 13806 Hotelski sluga priden in pošten, se sprejme. Ponudbe na ravnateljstvo termalnog kupališta Stubicke Toplice. 15S2S \atakarski vajenec inteligenten dečko, dobrih staršev, e me>C.-.nsko šolo. se išče za takuj pod zelo ugodnimi pogoji. Re.-tav-racija .Pri I.ozarju>. Rožna ulica 13. 13880 2 kroj. pomočnika sprejo* takoj Ivan Kovič, Novi Vodmat 54 — Moste. 15892 Pek. pomočnika re-tnepa. treznega in dobro iztirjenega, sprejme pekarn* Fr.tr.' Teržan, Pe-irorie pri Celju. 15883 Učenec se i5če za 1 e s n o stroko. Naslov pove uprava «Jutra» 1383S Natakarica ki zna pomagati tudi v kuhinji ter v vseh gospodinjskih delih, se takoj sprejme v gostilno na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro na unr. .Jutra. 13816 Trgovski pomočnik verziran v vseh panogah, starejša in zanesljiva moč, Seli spremeniti službo. Znana mu jo vsa Kranjska in Štajerska. Cenj. ponudbe na upr. «Jutru* pod šifro «Zaues!jiY in agi-len.» Z BoS.iše dekle išče pnmerne slnv.be kot natakarica, hišna ali v trgovino. Siva tudi moško perilo. Naslov pove uprava tJutra>. 13731 Gozdar in zapr. lovski čuva j, srednjo starosti, samski, pošten in trezen, z večletno prakso, vajen tudi vseh manipulacij, vešč nemškega in italijanskega jezika, želi mesta takoj. Gre tudi v Srbijo ali Bosno. — Ponudbe na upravo . 13706 Gospodična vsestransko izobražena — zmožna tudi vseh pisarn, del, ki bi v prostih urah pomagala tudi pri gospo-danjstvu, iščo mesta pri otrokih. Gre tudi začasno. Ponudbe na upravo «Jutrn> ood značko .Skromna 7794» 13711 Gospodična sirota brez roditeljev — zmožna voditi gospodar.-ke in pisarniške posle, išče primerno službo. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .St. 7849*. 15821 Uradnik zmožen vseh pisarn, poslov s Spedicijsko prakso, vojaščine prost, išče službe. Ponudbe n?. upravo «Jutra» pod šifro «Snosobea 7So4>. 15834 500 Din dob! kdor mi pre?krbi službo strojnika ali podobno. Iz-učen sera ključavničar, s strojno šolo. Razumem tudi na elektriko. Ponudbo na upr. . 15S37 Gospodinja išče mesta k samostojnemu gospodu. Ponudbo na upr. . 15709 Šofer izprašan večletni vodja jamske bencin - lokomotive, želi stopiti v pouk pri šoferju kot njegov pomočnik. V to svrho dam nagrado. Onjeno ponudbe na upr. *Jutra> pod šifro «T,iub-ljana 7818». 15S00 16-ietno dekle izurjeno ^ šivanju, išče lahke službe v Ljubljani. Naslov pove uprava «Ji:tr.i» Kmetsko dekle pošteno, želi stopiti v boljšo restavracijo, hotel ali temu podobno veaj za par mn-se«'ev. da bi se priučila kuhanja. Drage voljo plača odškidniiio po dogovoru. — Ponudbe na upravo cJutra» pod šifro »2'V DieseMr.otor norm. 30—C5 ks, stoječe sestave, prvovrsten izdelek, brez popravil, obrata zmožen, takoj 'lob-iren kupi K. & K. Ježek, Maribor. Melje 10". 1572G Fižo? vseh vrst suho gobe. repno seme, uiimna, jura v- J J L delke, kupuje StftiT.tiSev' r & Kon,p. v Ljubljani. — Ceno sporočamo na zahtevo. 14G51 Pozor! Najvišje plačujem stare moške oble k c. čevlje in pohištvo. — 3">opisni<:a zadostuj?, da pridem 1 dom. Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 20. 15C93 Smrekove droge dolge 4, 5, 6, 7 in 8 m, na onem koncu debelo 10 do 10 cm, na drugem od 9 do 10 rm,-kupim na vagone. Biti morajo suhi. zdravi, obeljeni in ravni. — Ponudbe na naslov: Pi-lecki, Celje. Jurčičeva 13814 Mecesnovih desk 18. 24, 28. 88. 38, t>8, od 16 in 18 cm dalje. T.. IT. in HI. vrste, t m dolge, kupim 2 vagona. Dobava meseca avgusta. — Fran j o Modic, trg. z lesom v C» lju 15S10 Kočijo dnbro ohranjeno. 7. gibljivim srednjim sedežom, po zmerni ccni kupi ra. — Ponudbe na \inrnr » <.!utra» pol značko »Kočija 7856». 13?36 Boljše dekle zmožno nekoliko r o č i\ i h del, išče mesta pri boljši družini ali kot natakarica. Gre tudi za sobarico ali k otrokom — najraje na debelo. Naslove prosim na upravo «Jntra». 153S9 Mladenka z enoletno gospodinjsko Šolo išče primerne službe. — Oferte na upravo «Jutra» pod «Mlartenka». 15843 Mesto blagajničarke tudi izven Ljubljane, iŠČo začetnica. — Naslov pove uprava «Jutra». 15824 Trgovski pomočnik 18 let star, v*M Elovenlči-ne. srbohrvaščine in nem-55ine, izveiban v špecerijski, raanufakturni in že-lezninski stroki, iSče sluibe v kaki vefcji trgovini Jn sicer najraje v kakem m*-stu. — Doplee na naslov: F. K o r m a n, firma Hof-b&oer, Hrastnik. 15889 Otročki vozički dvokolesa, motorii in piieu-matika. najcenejo. Sprejemajo "e vsa jiopravila. — Prodaja na obroke Ceniki franko. «TrIbnna» F. B L., tovarna dvokole3 in otroških vozičkov, Ljubljana. ICarlovJka cesta štev. f Več rnetr. ta?t svile novo. belo rmajlirano kuhinjsko Pohištvo, rdečo plišasto zofo ter 2 stolčka in zeleno SU m dolgo preprogo. prodam po ugodni ceni Naslov pove uprava «Jutra» 18715 Moško kolo se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra». 15753 Nova cela oprema za spalnico, se ugodno proda. Naslov pove upr. «Jutra*. 13585 Opeka zarezno in gladko rement-no, strešno ter modele za irto, upo^ino uroda K. Kotnik, Giinee it. 28. Ljubljana. 15868 Maiinovec pristen !n naraven, z najboljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in sod5kib na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. P 1 c c o 1 i v Ljubljani. 223 Morsko travo dobe tapetniki najceneje pri tvrdki -Ijana, Krekov trg St. 10. 15S2S Ugodno se proda: svilena obleka, lak. čevlji Štev. :;9 in daljnogled. — Naslov pove UT»rava «J»:tra» 13849 Kavarnarjl - restavraterjl, brivci in trgovci! Veliko ogledalo (2.23 m visoko in 83 cm široko) z zlatim okvirom, pripravno za -alone. kavar-restavracije, brivce, mo-distke. krojače itd., se po-oeni prodi. - Naslov pove uprava rotla. Na ogled pri tvrdki Janko Stupica, Tavčarjeva ulica. 15817 Čevlje na obroke dobite proti jamstvu pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 6. 15883 Moško kolo dobro ohranjeno, proda G o s t i č. Krakovski nasip št. 4'TI. 15840 Soba opremljena ali prazna, se takoj odda. Naslov pove uprava «Ju«ra». 13S36 Velika soba z električno razsvetljavo, drvarnico, prostim vhodom, na lepem in mirnem prostoru v Ljubljani, s« odda proti posojilu 40—50.000 Din Vknjižba na prvo mesto. Naslov pove tmrava «Jutra» 35729 500 Din nagrade da boljši gospod onemu, kateri mu preskrbi v sredi m^sta 2 prazni sobi ali 3 s kuhinjo ali kabinetom, z vodo in drugimi ugodnostmi, z razgledom na ulico, po. 15S70 Prazno sobo zračno, ▼eliko, oddam zakonskemu paru, ki mi proti garanciji posodi 6000 Din — Vseli se lahko takoj. — Naslov pove uprava «Juira» 13847 Prazna soba ? posebnim vhodom, v pritličju. pripravna za pisarno. se odda v bližini gl. kolodvora. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod zračko c Pisarn a 7826 v 15000 Lepa zračna soba z električno razsvetljavo in poaebnIm vhodom, se takoj ,• d d a enemu ali dvema boljšima ?o?podoma. Naslov pove upr. 58 Opremljena soba velika, zračna in mirna, z doktrično razsvetljavo, tik kavarne ro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov pove «rr. c Jutra*. 15864 Dobro plačam lokal na prometnem kraju v sredini mesta. Ponudbe na opravo *Jutra» pod značko cLokal 777S». 1H6S8 Zajtrkovalnico delikatesno trgovino ali kaj sličnega, se vzame v najem Ponudbo na upravo 41 Trgovsko hišo veliko, na prometnem industrijskem kraju, % kompletno opravo in krasnim stanovanjem, prodam takoj onemu, ki želi sam sebi irečo. Hiša se lahko takoj prevzame. V gotovini te treba takoj plačati b Din 12.500. Naslov pove uprava cJutra>. 13741 2 mlada gospoda iščeta znanja z njima primarno ločeno damo ali mlado vdovico, v svrho globljega medsebojnega spoznavanja. Resne in primerne reflektantinje naj se blagovolijo pismeno oslabiti na upravo cJutra* pod značko cfntimnost 7840^. 15796 Nezadovoljen v zakonu, želim seznaniti z nesebično, samostojno gospo ali gospodično, prikupijive zunanjosti. Dopise na upravo 'Jutra* pod značko c8!:rita harmonija 7862*. 15846 Vijolinista nujno rabim. Naslov pnv uprava cJutra*. !38CU V npr. «Jntra» nai se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Airilen 7634. Agilna moč 7693/15568. Akademik 7730. Andija. Absolventinja zanesljiva. Boh«, Bolj;e klf. Bukov -oz». V,. r,9. Pdizu Ljublj.nr. Boljša, Br-z starš« • 1423i. Car-men, « . na jo^transka. Do-pust 7654, Dober honorar. Dober predmet 1000. Di-skreciia zair.mčera. Dobro ohranjena 7; Dobra co-stilna. Dobr • vzgojiteljica. Delavnica 7643. Du^vna 1489$, Dobs rotpo-dir, ItoHtet, Ela. log. llot'dkomp .•■ion. Inštruktor 77.^7. In 30. .Tr . T, Tv;,n T.ogat, .Turist 7111. Julij «967, Julij 71S4. Korespondenca 7753. 1. G. 1^90. Karikatura. Kitara. K-'o dobrosrčen. Kuharica 7"44, Lokal 7778. Kuharica 74"7. Lokal tako. 15440. LjnbHana 12. I^po življenje 1424r. Ljubezen !S94. Ljubi, ljubi Tom. Ljubi otrok, Labora. Ljub-ljara 13530. Mi m p stranka 7707. 3fo?t. Man.i'c skladišč' Mirna strank:-. M;r-ra 7625. Merv, Varljiv 100. Moja ir Tvoi. M M. 7436, M. p. 190S. VeseSna phftt, Moj Tor.č.ik. Naklonjenost, Obresti 7602, Pi -.ma. Pro-rnetr.a 713-'. Pridna 7467, PoStenie 3423. Plačam dobro. Prr.zna soba 8, Po-5tena 15213. Promet 749«. Pisarniška moč. Zmesi ;iv 7621, Prodajalka 7762, Pia-ni no 7818. Pridno^. Po-drnžnica 7692. Pridna ia noš'era 7777, Rofit^ 7803. Rado«t 7430. R^j 7679. tri s©is© > prsi, rssta 191. Zgubila se je v Samotni nlici, oiir. pi kurilnici gorenjskega kolodvora ali pri tovarni Scg-netti. zlat. zapestnica. — Najditelj «e napro^A. d. jo odda v upr. proti nagradi. 15651 Učenec poJtenih sUrSev. ubogljiv, s primerno Šolsko iaobr.z-bot rao^ne postave, se takoj sprejme v trgovino z met. blagom in poljskimi pridelki. — Nadalje i »Se boljie, »anesljive kupce za nakup vefiie mnoSine deZel. pridelkov itd. — Naslov pove uprava .Jutra« 13803 Pljuča! Zdravniški zavod Sečovo (dr. Pe£nik'j na gori Janina, posta Rogaška Slatina. Z3 lahke pljnčce bolezni. Zdravniki Prospekti 3 Din. 15865 Katera tis;tilljena gospa bi hotela darovati kaj starega perila ra dojenčka ali vsaj prodati — na.i blagovoli pustiti svoj naslov v upravi «Jntra>. 15825 je nova telefonska številka inseratnega oddelka ,Jutra*. Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava ,Jutra", ne pa inseratni oddelek. Cen;, občinstva najtopleje priporočam svoj hipijenično urejen brivski salon. Niko Komar-. Poljanska cesta iS. nasproti II. drž. gimnazije. 15S68 ^»»»»iFEGr.SfflSBB ■ u Varstvena zmaka. Skladišče » lekarnah in drogerijah ali |