Zaiilmhfosfi. Zgorfevina nas uči, da je bilo in ostane posamezno drevo in tudi drevesa v večjih skujjinah nekaj prav posebnega za človeka. Posebno so vzljubili meščani in podeželski narod hrast ter lipo. Danes skoro ni me,st8i, ne vasi, ki bi ne imela kakega stareji_«ga hrasta ali lipe. Kaker pri nas hrast in lipa, so se povspe-lo j»o¦drugih delih sveta razne vrste dreves io zgodovinske znamenitosti. Kot vzg-led za našo trditev hočemo navesti nskaj najstarejših in najbolj znamenitih dreves, kojih prošlost obCuduje celi ku__tv_rni svet. NujJ.»ij visoko vzrastejo takozvana m&mui-drevesa v Kaliforniji v Severni Ameriki. Od teh orjakov se je ohranilo do daa«s le nekaj. Mamut-drevo spada k vrsti rdečih jelk. Doseže višino 102 m, premer 4 do 9.4 ra. Skorja je debela 25 cm. Do danea obranjena mamut-drevesa se iraenujejo po raznih slavnih možeh in laa.jveč po generalih. ki so se bojcvali v Kaliforniji z raziiiini indijanskimi plemenj. Eno od teb znamenitih dreves »prezident Grant« ima prve veje .v višini 25 m od tal. Ako gleda človek v vrhove takega velikana, se mu zdi, da je v primeri z drevesom _>ravi palček. Največje drevo na celern svetu, ki pa spada v vrsto smrek, rasto na vrlu v Kalkuti (Indija). Obseg drevesa znaša S00 m. S koreninami vred pokriva ploskev 80 kvadratnih metvov. Njegova sonca je kakor sonca celerra gozdiča. Łgo«_«vi-_sl_o dokazano najstarcjše drfevo se dviga v mestu Afiuradhapura na otoku Ceylonu (Indija). To drevo je bilo zasajeno od kralja Tisa leta 245 pr. Kristusem. Zgod«yinsko vrednost imajo osmere 'do danes ohranjone oljke v vrtu Getsemani na Oljski gori, ki so danes obdane z zidom. Oljke so precej v razsulu In vendar so rasle že ob Kristusovib časih. 8 km od Kaire (Egipt), v Matariji, raste v vrtu takozvano Marijino drevo. Po stari krščanski legendi je našla Marija z Jezuščkom na pobegu pred kra]]om Herodem v razpoki tega prastarega drevesa zavetje. Po dragi legendi je Marija le počivala v senci velikana. Deblo je danes že raztrgano, razpada in ga vzdržujejo z umetniaa namakanjem. Po nainoveiših poročilih bi naj bilo drevo zasajeno šele Ieta 1672, potem ko je staro deblo popolnoma propadlo. Vsak tujec si ogleda danes to drevesno znamenitost. V starem turškem gradu v Carigradu se dviga še danes drevo janičarjev. — Pod drevesom so se zbirali janiCarji, ako so pričakovali od turških sultanov kakih posebnih povelj, n. pr. nasilrrim potom odstraniti * kakega turškemu dvoru neljubega velikega vezirja ali pašo. Voditelji janičarjev so se odstranili izpod drevesa šele tedaj, ko so jim prinesli njihovi podložni na kolce nataknjene glave sultanovih sovražnikov. Na otoku Haiti (Veliki Antilli) ob reki Ozoma River pri mestu Santo Domingo, kjer je najstarejša evropejska naselbina v Ameriki iz leta 1496, i-aste znamenito drevo. Po ustnem izročilu domačinov je za to drevo leta 1504 privezal svojo ladjo Krištof Kolumb, potcm ko je ponesrečil na morju pri otoku Jamaika. Na pobočju znamenitega Libanona, v prijazni vasici Brumana, se je ohranil z zidovjem obdani hrast, kojega starost cenijo na več tisoč let. Deblo je v današnjih dneh že razklano. Znamenita je tudi skupina iz sv. pisma znanih ceder, ki so se ohranile do danes v višini 1925 m ob vznožju gore Dahr el-Kodib. V celem je še 40 dreves. ki so zavarovana z zidom, a nobeno ni višje od 25 m. Libanonska cedra je veljala v starih časili kot eno najbolj častitljivih dreves. Izraelci so cedre cenili in občudovali, ker je bil z njimi pogozden Libanon, v Judeji pa sploh ni bilo tako visokega drevja. Debla od ceder so rabili za jambore na ladjah. Ccdra je s svojim mogočnirn vejevjem podobna našemu brastu. Dandanes je libanonska cedra izginila. Ravnokar omenjena zgodovinska dre vcsa šc bodo preživela marsikateri človeški rod. . * Januš Golec: V »Gospodarju« smo se že razgovarjali o zanimivostih lova na razno divjačino in to brez puške ali kakega drugega morilnega orožja. Nekrvav lov je mogoč edinole na razscžnih veleposestvih, kakor jih najdemo po Hrvaškem in v Slavoniji. Najbolj organiziran je zgoraj omenjcni način lovljenja divjačine na veleposesti grofa Bombellesa pri Varaždinu. V eni zadnjih številk sem na kratko pojasnil, kako znajo Bombellesovi lovci ujeti živega zajca v mrežo, fazana pod plahto in razne roparske ptice s pomočjo velike sove uharlce. Tokrat se hočemo nekoliko pomuditi pri poglavju lovske spretnosti, kl se glasi: Nad srne 8 kle.kami. Srno in srnjaka se da v večjih množinah ujeti živa in Cistb nepoškodovana le v prav ostri in debelo zasneženi zlml, kakor jo preživljamo n. pr. letos. Srninsko diviačino izvabljaio v kletke po lepo urejenih smrekovih in jelkinib gozdovih grofa Bombellesa tako-le: Zgradijo iz smrekovih kolov, kl so v moči in debelosti hmelovke, kletke, kl so 4 m dolge, ravno toliko široke in visoke. Kolci so tako pritrjeni, da se vidi v past. V kletko nastavijo jasli s senom, posodo z ovsom in kupček zemlje, med katero je pomešana sol. Leseno past nastavijo v gozdu, ob robovih gozdov, ali ob presekah na kraju, kjer križari divjačina. V ostri zimi, ko srne ne najdejo dovolj hrane na odprtem polju, se kaj r_de začnejo smukati krog kletk, ki nu» dijo vse najboljše za izstradani želodec Skraja so bolj plašne, a kmalu se upajo v notranjost. Lotijo se najprej sena, potcm ovsa in nazadnje si še pcmažejo grlo z lizanjem osoljene zemlje. Srninska divjačina obišče past vedni, v takozvanih »rudlih« (dvc srni in eden* srnjak). Kletka ima za vstop ugodno prikrojena vrata, ki so odprta pritrjena za ko . nopec. Dolg motvoz vodi preko pasti v kakih 50 m oddaljeno skrivališče za logarja ali lovca. Paznik nirna drugega opravka, kakor da spusti v ugodnem trcnutku vrvico, vrata se zaloputnejo in živali so ujete. -: Ko slišijo živalco zaloput viat, se gkrenejo vse proti izhodu. Kcr ne rnornjo več v prostost, začneta obe srni ob-. upno letati po kletki, le srnjak se drž^ bolj mirno, kakor bi premišljal kakan ukane. Nemirno tekanje ter skakanj9)a po pasti dopušča paznik mirno tako-^ dolgo, dokler se divjačina od utrujeno-,j sti ne pomiri. Nato se približa vratom^j kletke z zabojem, ki je ravno tako vi-q sok in širok, da labko smukne vanj in>(, v njem stoji srna ali srnjak. Vrata na.» kletki toliko odpre, da lahko porina... skozi pri enem kraju odprti zaboj. Brž, ko zapazijo jetniki, da so se dvignila vrata ječe, smukne prvi v nastavijeni zaboj, kojega vratca se sama zaprejo, ko je žival ustopila. V zaboju že ims pripravljen oves, peso in nekaj s soljo pomešane zemlje. Ko se je ujela prva jetnica, jej sledi druga v drugi zaboj in tako dalje. Srne in srnjaki v teh zabojih so takoj za prevoz v najbolj oddaIjene kraje in celo za v Ameriko. Ne smete misliti, da nastavijo v hudi zimi samo eno past, ampak več. Dobro posrečen lov s kletkami mora vreči nad 40 komadov plena na dan. Po Bombellesovih loviščih postreljajo na spomlad najstarejše srnjake, drugo tovrstno divjačino polovijo živo po zgorajnem opisu.