cerq/ so v tovarni Jelovica v Škofji Loki odprli nov obrat za proizvodnjo okenskih elementov po novi tehnologiji dolžinskega in ploskovnega spajanja. Na svečanosti je govoril sekretar medobčin-s*ega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. - Foto: F. Perdan Leta XXVIII. Številka 97 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka g Tržie - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci N E Z Kranj, petek, 19. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA.GORENJSKO mladi rod Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo 25. decembra v Tomšičevi ulici v Kranju odprli novo trgovino bogato založeno z otroško konfekcijo — nizke cene. Obiščite nas — presenečeni boste! Štiriintrideseti rojstni dan JLA Letos že tridesetič proslavljamo dan Jugoslovanske ljudske armade kot praznik vseh oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. Splošni ljudski značaj proslave tega zgodovinskega datuma izhaja iz dejstva, da so naše oborožene sile nastale v narodnoosvobodilni vojni in da so s tem, ko so nadaljevale svoje islavne tradicije, v tridesetletnem obdobju miru še poglobile svoje revolucionarno ljudsko bistvo v sestavu sil splošne ljudske obrambe. V povojnem obdobju je bilo v svetu prek sto lokalnih vojn in oboroženih intervencij, tako da od zmage nad fašizmom 1945. leta ni bilo niti enega dne brez vojne in brez nasilja. V tem času se je v svetu nagrmadilo toliko orožja in sredstev za masovno uničenje, da bi ga bilo dovolj za večkratno uničenje vsega. Pod orožjem so milijonske armade v največji borbeni pripravljenosti. Vojaški pritiski so vedno bolj prisotni v mednarodnih odnosih in le-ti močno vplivajo na razvoj v posameznih deželah. Zato naša socialistična država nikakor ni smela biti v preteklih treh desetletjih brezbrižna do svojega milijona in sedemsto tisoč žrtev iz zadnje vojne, do ljudi, ki so pomagali priboriti svobodo, še posebno, ker je bila v tem obdobju nemalokrat pod raznimi pritiski in napadi zaradi njenega samoupravnega in socialističnega razvoja. Zato je naša socialistična skupnost morala in mora danes neprestano skrbeti za obrambo in zaščito vsega, kar so naši delovni ljudje pridobili v NOB in povojnem revolucionarnem razvoju. Mi namreč nismo nikdar imeli iluzij, da bi nas branil nekdo drug, oziroma da bi nas nekdo drug toliko spoštoval, da bi nas branil, če ne bi bili sposobni, da z lastnimi močmi odbijamo razne pritiske in da se odločno z vsemi silami upremo vsakomur, ki bi z silo poskušal, da prekorači naše meje. Zaradi tega smo takoj po končani vojni odločno šli po poti neprestane krepitve naših oboroženih sil z oporo na lastni potencial in lastno pot. Že v času narodnoosvobodilne vojne nam je bilo jasno, o tem smo se prepričali tudi v preteklih 30 letih, namreč, da naša obrambna moč ne izhaja samo iz oborožitve, tehnične opremljenosti in številčnosti naše armade, temveč in predvsem iz energije in značaja naše samouprav ne socialistične družbe. Prav zaradi tega moč naše obrambe povezujemo z razvojem in krepitvijo samoupravnih odnosov, v katerih naš delovni človek in občan odloča o vsem, tudi o vprašanjih s področja obrambe. Naša družba, naši delovni ljudje se pripravljajo in organizirajo obrambo prek vseh družbenih dejavnikov (političnih, gospodarskih, oblastnih, itd.) in hkrati organizirajo oborožene sile in civilno zaščito. Na ta način se razvija celoten in trajen sistem splošnega ljudskega odpora, ki mora biti prisoten v miru in v vojni, vedno močno prisoten, da je sposoben odvrniti vse pritiske, intervencije in napade agresorjev in sposoben, da če bo potrebno, zagotovi dolgotrajen splošni-ljudski odpor. Naši delovni ljudje in občani lahko mirno živijo ob svojem vsakdanjem delu, prepričani, da obstojijo močne in spoštovanja vredne oborožene sile in da dobro deluje sistem SLO. To pa je tudi zagotovilo, da nam nihče ne more odvzeti svobode in neodvisnosti naše socialistične samoupravne domovine s tovarišem Titom na čelu. polkovnik Ljubo Kržišnik 5. stran: Pripadniki enot teritorialne obrambe so se izkazali XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 1 7 DO 26. DECEMBRA 1975 Naročnik: Umrl Venceslav Winkler Ljubljančani so se v torek poslovili od pisatelja in kulturnega delavca Venceslava Winklerja. Rodil se je leta 1907 v Lokvah pri Novi Gorici. Po poklicu je bil učitelj. V NOB je bil od leta 1941. Po vojni pa je bil urednik v Državni založbi Slovenije. Kot pisatelj se je uveljavil zlasti z mladinskimi deli. Med njimi so posebno znani naslovi Hribčev Gregec, Petelinje pero, O fantu, kije znal žvižgati, Ukradena svetilka, Kolesar Matej ko in drugi. Priprava zakona Pod predsedstvom dr. Antona Vratuše je na Brionih komisija zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve in zveznega sveta za razvoj in ekonomsko politiko obravnavala osnutek zakona o združenem delu. Po predvidevanjih naj bi osnutek zakona dali skupščini SFRJ v sprejetje v začetku prihodnjega leta. Večji izvoz Novembra letos je bil v primerjavi z enakim lanskim mesecem izvoz iz Slovenije večji za 17 odstotkov. Industrija je v tem mesecu zabeležila v primerjavi z lanskim novembrom za 16 odstotkov več izvoza, enako kmetijstvo, gozdarstvo pa za 76 odstotkov. Novembrski uvoz pa je bil letos za 11 odstotkov nižji od lanskega. V industriji je bil nižji za 12 odstotkov, v gozdarstvu za 8, medtem ko je bil v kmetijstvu višji za 37 odstotkov. Dovolj vlakov in avtobusov Za prevoz Jugoslovanov, ki so zaposleni v tujini in ta mesec prihajajo v domovino na dopust, je zagotovljenih dovolj vlakov in avtobusov. Tako so sporočili v skupnosti jugoslovanskih železnic. Skupnost jugoslovanskih železnic je jeseni napravila pogodbe za 62 mednarodnih vlakov iz~ ZRN in štirih iz Avstrije, da bi zagotovila prevoz naših državljanov. Poskrbeli so tudi za izredne avtobuse, ker ni bilo dovolj vagonov, ki bi izpolnjevali vse tehnične pogoje za mednarodni promet v zimskih mesecih. Računajo, da se bo v teh dneh vrnilo v domovino okoli 32.000 Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v tujini. Naložbe v plinovode V program raziskovanja novih nahajališč plina in izgradnjo objektov transportnega sistema do leta 1980 bo potrebno na Hrvaškem vložiti skupno 6 milijard dinarjev. Raziskovanja bodo še vedno v glavnem usmerjena na Pano-nijo in nahajališča nafte v Jadranu. Plinovode pa bodo napeljali od nahajališč do reč/ih mest. Velik del programa zaseda naložba za medna rodni plinovod iz Sovjetske zveze. Višje cene na hrvatskih železnicah Delavski svet ŽTP Zagreb je pred nekaj dnevi sprejel sklep o povečanju cen prevota V blagovnem in potniškem prometu. V blagovnem prevozu se bodo cene povečale za 8 odstotkov, za isti odstotek pa se bodo povečale cene tudi drugim storitvam. \' potniškem prometu se bodo cene dvignile />rai tako za 8 odstotkov, cene rezervacij in za ekspresne vlake pa bodo ostale enake. Od ponedeljka do srede je bila na obisku v kranjski občini šestčlanska delegacija občine Kotor-Varoš, ki leži približno 30 kilometrov od Banjaluke v Bosni. Delegacijo občine, ki ima 35.000 prebivalcev (mesto Kotor-Varoš pa okrog 8000), je vodil predsednik občinske skupščine Milenko Hrnjez. — Kranjska občina doslej s to občino v republiki Bosni in Hercegovini praktično ni imela nobenih stikov. Pač pa redno in dobro sodeluje s tovarno usnja Proleter v tej občini kranjska Planika. Po tej poti je pravzaprav tudi prišlo do pobude in želje za tesnejše sodelovanje med obema občinama. — Na pogovorih, ki so jih med obiskom imeli v Kranju, so se dogovorili, da bodo preučili možnosti za sodelovanje na področju šolstva, telesne kulture in na različnih drugih dejavnostih. Predstavniki občine Kotor- Varoš pa so izrazili tudi željo, da bi med obema občinama kasneje prišlo do pobratenja. Med obiskom so si predstavniki Kotor- Varoša ogledali nekatere znamenitosti in zanimivosti Kranja in občine, obiskali pa so tudi nekatere kranjske kolektive. Tako so bili v *orek dopoldne med drugim na obisku v kranjski Planiki, od koder je tudi naš posnetek. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Jesenice Skupna komisija podpisnic sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Jesenice je sklicala sestanek, na katerem so obravnavali poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Jesenice. Pogovorili so se o sistemu štipendiranja, o delu izvršnega odbora, o problematiki štipendiranja ter o združenih sredstvih za štipendiranje v občini. Na Jesenicah potekajo redne letne konference občinskih odborov sindikata delavcev, ki so zaposleni na različnih področjih. Ta teden so se sestali delavci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, naslednji teden pa bosta redni letni konferenci delavcev obrtnih dejavnosti in delavcev gostinstva in turizma. Na sestankih se pogovarjajo in sklepajo o poročilih in programih dela za prihodnje ter se seznanjajo s pripravami na referendum za samoprispevek. D. S. Kranj V sredo popoldne je bila četrta seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o delovnem oziroma finančnem načrtu konference in organov v prihodnjem letu in o osnutku predloga predračuna. Pogovorili so se tudi o delegatih za komunalno interesno skupnost, o nekaterih kadrovskih vprašanjih občinske konference SZDL in o sklicu zaključne seje pred novim letom. Razen tega so razpravljali o možnih kandidatih oziroma o postopku za evidentiranje kandidatov za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti kranjske občine je bila včeraj tretja seja delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Na seji so sprejeli prioritetno listo upravičencev do stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč, sklepali o zagotovitvi stanovanj za udeležence NOV in razpravljali o predlogu za spremembo pogodbe s poslovno enoto kranjske podružnice Ljubljanske banke glede poslov za odpravljeni stanovanjski sklad. Prioritetno listo upravičencev do stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč, ki so jo sprejeli na včerajšnji seji, bomo v celoti v Glasu objavili v torek, 23. decembra. A. Ž. Radovljica V ponedeljek se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Člani so sprejeli program odbora za prihodnje leto in razpravljali o aktivnosti občinske konference ZSMS pri zbiranju prostovoljcev v teritorialne enote. Včeraj popoldne je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Radovljici 20. seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Pregledali so izvajanje nalog iz akcijskega programa od septembra do decembra letos in sklepe devetega zasedanja občinske konference zveze komunistov. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o programski usmeritvi dela občinske konference ZSMS v radovljiški občini in o nalogah na področju samozaščite. A. Ž. Se ver je ve nagrade podeljene Kulturni teden ob 5. obletnici smrti Staneta Se-verja in 30-letnici knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki ja 2 €\ 1 . ■ Petek, 19. decembra 1975 Škofja Loka — Prizadevni kulturni delavci mesta pod Lubnikom so ob 5. obletnici smrti velikega slovenskega umetnika Staneta Severja in 30-letnici knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki pripravili vrsto prireditev. Začele so se v ponedeljek, ko so v čitalnici Ivana Tavčarji odprli razstavo marksistične lit eni ture in prikaza 30-letnega dela knjižnice. Naslednji dan so v osnovni šoli Cvet k a dolarja na Trat i odprli novo i/.posojevališče knjig in pripravili literarni večer za otroke. V sredo pa so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo o spomeniško-varstvenih posegih v Škofji Loki. Osrednja prireditev v okviru kulturnega tedna je bila sinoči ob 1H. uri v galeriji rra loškem gradu. Podelili so vsakoletne nagrade sklada Staneta Severja. Za najboljše igralske stvaritve poklicnih igralcev so podelili dve enakovredni nagradi. Eno je dobila Milena Muhič. Drdgo pa so v enakih delih razdelili med tri igralce: Niko Juvanovo-Kalanovo, Mojco Ribičevo in Zlatka Šugmana. Za igralsko stvaritev na slovenskem amaterskem odru je bila podeljena ena nagrada. Prejel jo je Domen Končan iz Horjula. Za igralsko stvaritev študentov Akademije /a gledališče, radio, film in televizijo je bila razpisana ena nagrada sklada Staneta Severja. Podelili EO jo v obliki štipendije Stanislavi Bonisegnovi. Po slovesni podelitvi nagrad je bil recital revolucionarne partizanske poezije z naslovom Iz noči življenje vzplapolava. V režiji Rosande Sajko so nastopili znani slovenski gledališki umetniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Nove Gorice in iz Trsta. Prireditve kulturnega tedna bodo sklenjene danes popoldne, ko bodo ob 10. uri odprli za obiskovalce prenovljeni Puštalski grad. L. B. Drevi konferenca SZDL Duplje — V dvorani. gasilskega dru&tva v Dupljah bo drevi krajevna konferenca socialistične zveze. Pregledali bodo dosedanje delo. nato pa zavrteli še film Parada, ki je bil posnet ob krajevnem prazniku KS Duplje. Sicer pa je film posvečen 30-let niči osvolnulit ve. Na sejo konference so vabljeni vsi obrani krajevne skupnosti: tudi tisti, ki morda DO naključju niso dobili vabil. Seja bo ob \\). uri. na njej pa bodo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim Občanom krajevne skupnost i. .1. Kuhar »Letos, ko proslavljamo dan JLA in 30-letnico osvoboditve ter zmage nad fašizmom, ko proslavljamo 30 let življenja v svobodi, je posebna priložnost, da se seznanimo z dosežki in nalogami, ki nas čakajo v nadaljnjem razvoju in krepitvi obrambnega sistema,« je dejal v torek, 16. decembra, na novinarski konferenci v domu JLA v Kranju, na konferenci, ki jo je sklical medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, vodil pa predsednik sveta Janez Vari, komandant štaba gorenjske cone polkovnik Ljubo Kržišnik. »Pripadniki enot teritorialne obrambe pričakujejo letošnji praznik oboroženih sil v znamenju pomembnih dosežkov na vseh področjih svojega delovanja,« je nadaljeval-»Gorenjska je obmejno področje, prav zato njen operativni položaj zahteva še posebno učinkovito organizacijo obrambe. Naši delovni ljudje, občani Gorenjske, lahko popolnoma zaupajo v učinkovitost naših oboroženih sil in obrambnega sistema. Danes imamo na tem območju močne manevrske in udarne enote. Poleg tega pa je ustanovljeno tudi večje število lokalnih in specialnih enot teritorialne obrambe. Vse te enote so kadarkoli sposobne opraviti vse borbene naloge. Enote teritorialne obrambe so popolnjene z mladimi pripadniki. Vsak peti med njimi je mladinec« Seveda so v obrambne priprave vložena tudi precejšnja denarna sredstva. S tem so dane vse možnosti, da se naše enote oborožijo z moderno opremo in orožjem, predvsem z orožjem za protiletalsko in protioklepno obrambo. »Vzgoji in urjenju enot in štabov je v tem letu dan izredno velik poudarek. Stopnja usposobljenosti je zelo dobra in zagotavlja, da bodo enote teritorialne obrambe v naslednjih leti« dosegle zelo visok nivo usposobljenosti za obrambno delovanje v vseh borbenih situacijah,« je dejal polkovnik Ljubo Kržišnik. »Konkreten dokaz našega napredovanja v tem letu je vse večje povezovanje enot teritorialne obrambe z operativnimi enotami JLA, ostalimi dejavniki SLO ter družbeno bazo. Naprej moramo iti po isti poti: torej še naprej usposabljati celotni obrambni sistem na Gorenjskem.« je zaključil polkovnik Ljubo Kržišnik-»Letošnji praznik naših oboroženih sil pričakujemo z velikimi uspehi in dosežki,« pa je zbranim novinarjem dejal komandant kranjske garnizije podpolkovnik Moma Marjanac. »Za mojo enoto lahko trdim, da je iz dneva v dan boljša, bolje pripravljena in močnejša. Vsak pripadnik moje enote sodeluje na najmanj petindvajsetih zahtevnih vojaških vajah, vse vaje Pa izvajamo v razmerah, kakršne naj bi bile v vojni. Vsi vojaki i° pripadniki vseh enot so seznanjeni z delovanjem vsega orožja i° celotno vojaško tehniko. Poleg tega pa fantom v sivih unifar* mah vcepljamo tudi kali hrabrosti, samoiniciativnosti, iznajdb;1" vosti in vzdržljivosti.« Vsi vojaki v kranjski garniziji in prav tako tudi po vseh drugih krajih Jugoslavije se vzgajajo v duhu jugoslovanskega patriotizma. V enotah, ki so pravzaprav vsaka zase Jugoslavija v malem, se razvija bratstvo in enotnost, fantje se vzgajajo na načelih ZK Jugoslavije, ki jo vodi tovariš Tito. . »Veliko pozornost posvečamo tudi ohranjanju tradicij lZ NOB,« je nadaljeval podpolkovnik Moma Marjanac. »V častitev dneva JLA, 22. decembra, bomo v naši vojašnici odpi*11 muzej sedme slovenske narodnoosvobodilne brigade »France Prešeren«. Na tradicijah slavne brigade vedno vzgajamo tudi naše generacije vojakov. Muzej bo odprt prav ob vsakem času učencem šol, mladini in tudi ostalim občanom.« Prav to kaže, da naše vojašnice niso zaprte priložnostnim obiskovalcem. »Naše vojašnice so odprte in dostopne za ogled vsakomur,« pravi Moma Marjanac. Pred dnevi je bilo, denimo, samo v enem dnevu na obisku v kranjski vojašnici prek 1300 mladincev. Prav nič redek ni primer, da imamo v kasarni več civilov kot vojakov. Ob pomembnih praznikih po vseh večjih krajih p**1" pravljamo razne prireditve in razstave. Pred letošnjim dnevom JLA si je razstavo ,Tito strateg revolucije' v kranjskem dom" JLA ogledalo kar 3937 občanov Kranja in okolice.« Starešine enote Mome Marjanca pa niso aktivni le v voja»* niči, ampak tudi v okolju v katerem živijo. Večina med njim1 aktivno sodeluje v različnih organizacijah na terenu. »V naši enoti bomo od prihodnjega leta začeli tudi z vzgoj0 mladih. Najmanj nekaj tisoč mladincev bo šlo skozi našo šolo* Za ta dogodek, ki bo izredno pomemben za vso družbo, se ze pripravljamo,« je dejal podpolkovnik Moma Marjanac. »Obrambne priprave morajo biti prisotne prav povsod >° tudi dobro organizirane,« je menil predsednik pokrajinskega odbora za SLO Franc Puhar-Aci. »V zadnjem času gre za široko podružbljanje splošnega ljudskega odpora in obrambe sploh,« J dejal. »Ponekod se sicer še pojavljajo razne nepravilnost' vendar jih je potrebno čimprej odpraviti. Moram povedati, da J v obrambne priprave v delovnih organizacijah vključenih veliko premalo žensk. Tudi tam, kjer so zaposlene preteŽn^ ženske! SLO bo moral v prihodnje zajeti celoten ljudski poten* cial.« Tiskovne konference v domu JLA pred dnevom jugoslovan' skih oboroženih sil se je udeležil tudi predsednik sveta gorenjskih občin Marko Vraničar. J. Govekar Prireditve ob dnevu JL»A JESENICE Osrednja proslava v počastitev dneva JLA v jeseniški občini bo drevi ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem. V kulturnem program" bodo sodelovali člani KUD »Jaka Rabič« z Dovjega, učenci domaČ* osnovne šole, pripadniki JLA in znani dramski umetnik Rudi Kosma0" Po proslavi bo tovariško srečanje v hotelu Triglav v Mojstrani. KRANJ Slavnostna akademija v počastitev praznika jugoslovanskih ob£ roženih sil za občino Kranj bo drevi ob 18. uri v dvorani kina Cefltej Slavnostni govornik bo komandant kranjske garnizije podpolkovn' Moma Marjanac, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovanj' veliki pihalni in veliki plesni orkester JLA pod vodstvom podpolkovn ka Pavleta Brzulje in kapetana I. klase Ladislava Leska pevca Uu' Ijanske opere Edvard Sršen in Franc Javornik ter pevci pOP#£ Marjana Deržaj, Sonja Gabriček in Braco Koren. Program bo pove*° val Marjan Kralj. RADOVLJICA Radovljičani bodo pripravili osrednjo proslavo v počastitev' "^j JLA jutri ob 20. uri na Laneovem. Slavnostni govornik bo re2Lfllni podpolkovnik Slavko St aroverski. Večji proslavi bosta tudi v *(, 1 ju v (Korani na Bledu jutri ob 1!). uri in v Mladinskem domu v Boni . nedeljo ob 10. uri. ŠKOFJA LOKA ' ^ Školjeločani se bodo v počastitev dneva JLA zbrali na 1'j^de-jutri zvečer ob 18. uri v gledališču na Spodnjem trgu. Po svečani a mi ji bo tovariško srečanje v vojašnici Jožeta Gregorčiča. TRŽIČ ,() Tudi v Tržiču so pripravili več proslav v počastitev dneva illfJj()0 v vanskih oboroženih sil. Največja proslava v tržiški občini pa nedeljo ob 15. uri na Brezjah pri Tržiču. :j~ Y torek, 16. decembra, so se mudili v Škofji Loki občinski požarnovarnostni lnšpektorji s celotnega področja Slovenije. Na redni letni konferenci so se Pogovorili o svojem delu ter o različnih problemih, ki jih morajo ob tem reševati. Konferenco je pripravil republiški sekretariat za notranje zadeve. Doslej so bile letne konference požarnovarnostnih inšpektorjev vedno v Ljubljani, odslej pa bodo po različnih slovenskih krajih. Ob koncu so si udeleženci konference ogledali delovno organizacijo LTH in se seznanili z najmodernejšo napravo za čiščenje zraka in obrambo pred požarom v tovarniški lakir-nici- (-jg) - Foto: F. Perdan Samoprispevek v Radovljici? V krajevni skupnosti Radovljica, ki ima okrog 5000 prebivalcev, se srečujejo z nekaterimi pomembnimi Delovne rezervne starešine Na Zlatem polju v Kranju so do sedaj imeli le eno osnovno organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin. Zaradi številnega članstva so se odločili, da bodo namesto ene delovale kar dve. Na ustanovnih občnih zborih oziroma konferencah se je pokazalo, da bosta še obe dovolj številčni, njihova dejavnost Pa bo prav gotovo še boljša in učinkovitejša. Ze sedaj so bili člani te organizacije na Zlatem polju zelo aktivni, zlasti pri strokovnem pouku, na raznih tekmovanjih in prireditvah in tako kakor prejšnja leta oodo tudi letos dan JLA praznovali £ar najbolj svečano, množično se bodo udeležili proslave v Dražgošah Januarja prihodnjega leta, nadalje °.b Žici okupirane Ljubljane in arugih prireditvah. Več pozornosti Pa bodo posvetili tudi mladim, uadalje učencem šole na Zlatem P°Jju in v dijaškem domu, bolje pa doqo sodelovali tudi s teritorialno °orambo. -an »Ilegalec« Taborniški odred Albina Drolca obvešča občane mesta Kranja in police, da organizira akcijo »Ilegalec« ter naproša vse občane, da se je Polnoštevilno udeleže. Akcija se bo po ulicah mesta Kranja odvijala v nedeljo, 21. decembra, pičetek bo ob 9. uri na Trgu revo- tam6' zaključek pa ob 12' uri praV Z organizacijo akcije »Ilegalec« skušamo taborniki občine Kranj pokazati, kako delavni in marljivi smo. J^ako prispevamo svoj delež v krepi- tev SLO in s * — ■• -»*---K" s?cialistične tem v obrambo naše samoupravne Jugosla- komunalnimi problemi. Težave imajo z neasfaltiranimi ulicami, s pomanjkljivo urejeno kanalizacijo, z ureditvijo starega dela mesta Radovljice in še z nekaterimi drugimi. V zadnjem času jim je sicer uspelo rešiti nekatere manjše probleme — ureditev ceste v Predtrgu in druge. Že nekaj časa pa se srečujejo s težavami okrog premajhnega pokopališča in mrliških vežic. Ko je o tem pred časom razpravljala skupščina krajevne skupnosti, je naložila komisiji za urbanizem in komunalne zadeve, da poskrbi za izdelavo programa za izgradnjo mrliških vežic, za razširitev sedanjega pokopališča in za prometno ureditev oziroma za dostop do pokopališča. Izdelan je bil zazidalni preskus pred starim pokopališčem. Razmišljali so tudi, da bi pokopališče in mrliške vežice zgradili v kakšnem drugem delu Radovljice, vendar so to misel ovrgli, ker bi se stroški tako samo precej povečali. Zato so se odločili, da bodo mrliške vežice (2 do 4) zgradili ob sedanjem pokopališču, ki ga bodo razširili, in uredili dostop. Za to pa bodo po predračunu potrebovali okrog 3 milijone dinarjev. Organi krajevne skupnosti menijo, da je edina rešitev, da zberejo ta denar, samoprispevek občanov. Tako naj bi občani v treh letih zbrali 1,9 milijona dinarjev, organizacije združenega dela z enkratnim zneskom na zaposlenega 300 dinarjev bi prispevale 800.000 dinarjev, ostalo razliko pa naj bi zagotovili, občinska skupščina, obrtniki in upokojenci. Če se bodo odločili za takšen program zbiranja denarja, bodo redno zaposleni prispevali 1 odstotek od neto mesečnih osebnih dohodkov, upokojenci po 1 odstotek od pokojnine (če je le-ta večja od 1000 dinarjev), kmetovalci 1 odstotek od letnega katastrskega dohodka in po 10 dinarjev od kubičnega metra prirastka v gozdovih in obrtniki 1 odstotek od dohodka za odmero davkov oziroma 1 odstotek od bruto osebnega dohodka, če ne dosegajo osnove. ^ dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine so pred j*neyi dobili gradivo za 15. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Skupna seja bo v, sredo, 24. decembra, tokrat izjemoma že ob 8. uri zjutraj. Predsednik skupščine inž. Polde Pemuš je predložil 12 točk dolg dnevni red. Tako oodo delegati obravnavali poročila o izdelavi programiranih urbanističnih in zazidalnih načrtov v letu 1975 in osnutka programa komunalnih a\ V OD^m' za prihodnje leto. Tej razpravi bo sledilo sklepanje o več odlokih, in sicer o predlogu odloka o obvezni ustanovitvi komunalne skupnosti Radovljica, o obveznem odlaganju, odvozu in deponiranju °dpadnih snovi, o davku na promet z nepremičninami, o prometnem uavku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, o letošnjem °otinskem proračunu, o začasnem financiranju proračuna občine za Prve tri mesece prihodnjega leta in o zazidalnem načrtu za Predtrg v Radovljici. Nazadnje pa bodo obravnavali še poročilo koordinacijskega odbora o gradnji vzgojnoizobraževalnih objektov v občini. URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA IN KOMUNALNA DELA Sklep, da mora o izdelavi programiranih urbanističnih in zazidal-|*n načrtov za letos razpravljati občinska skupščina, je sprejel izvršni syet občinske skupščine že na eni zadnjih sej. Člani izvršnega sveta so takrat kritično ocenili uresničevanje za letos začrtanega programa fta tem področju in izrazili precejšnje nezadovoljstvo, ker se izvajalci siroma naročniki za izdelavo takšnih načrtov ne držijo dogovorjenih Oziroma pogodbenih rokov. Zaradi zastojev pri izdelavi urbanistične uokumentacije se potem v občini srečujejo z najrazličnejšimi komunalnimi in drugimi problemi, ki jih ne morejo reševati tako kot bi bilo ^trebno. Zato tudi na seji skupščine lahko pričakujemo popolnejšo ceno tega vprašanja in morebiti sprejem stališča, ki ga je že zavzel ,Zvršni svet. Le-ta je namreč menil, da bi bilo treba z izvajalcem izdere načrta prekiniti pogodbo, če se ne bo držal dogovorjenih rokov. a Drugo prav tako pomembno vprašanje, o katerem je prav, da se gegati dogovorijo na sejah delegacij pred sejo občinske skupščine, Je osnutek programa komunalnih del v občini za prihodnje leto. A. Zalar \ ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30. Nova poslovna enota v LESCAH Alpska cesta 50 poslovna enota Radovljica posluje za občane od 22. decembra 1975 dalje ob ponedeljkih in torkih od 1 2. do 1 8. uri, ob sredah od 7.30 do 1 7. ure in ob četrtkih in petkih od 7.30 do 1 2. ure nova poslovna enota v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 1 1. ure. poslovna enota na BLEDU poslovna enota Radovljica posluje za občane od 1. januarja 1 976 vsak dan od 6.30 do 1 8 ure in ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure Poslovna enota v Stražišču prizidek samskega doma poslovna enota Kranj posluje za občane vsak dan razen sobote od 6.30 do 12. ure ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30 vi Nova poslovna enota na Koroški Beli, poslovna enota Jesenice bo pričela s poslovanjem za občane v januarju 1 976 Posvetovanje o socialnih problemih v KS Ne le »gašenje«, pomembna je tudi preventiva V kranjski občini imajo vse krajevne skupnosti, teh je 41, svoje komisije za socialna vprašanja. Doslej so te komisije nekje bolj drugje spet manj uspešno odkrivale in v povezavi s strokovnimi službami tudi razreševale lažje in težje socialne probleme na svojem področju. Problemi, ki so se jih komisije lotevale, so bili kaj različni: od odnosov v družinah do predlogov za družbeno denarno pomoč socialno šibkim občanom, o asocialnem obnašanju posameznikov, slabem gmotnem položaju kmetov, do problemov ostarelih in osamljenih ljudi. Da pa bi to odgovorno delo, ki ga imajo komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih potekalo bolj organizirano, je center za socialno delo v Kranju sklical ta teden posvet s predstavniki krajevnih skupnosti in komisij. Na posvetu so predstavniki komisij razpravljali predvsem o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bilo njihovo delo bolj učinkovito. Mnogokrat so povsem premalo informirani, kakšno je stanje na njihovem terenu, ne vedo na primer pogosto niti, kdo dobiva stalno družbeno denarno pomoč na njihovem področju; po drugi strani pa tudi občani sami pogosto ne vedo, da na njihovem področju obstaja takšna komisija, ki bi lahko pomagala v njihovih težavah. Za sedaj tudi še ni izdelanih nekih enotnih kriterijev, ki bi dovolj zgovorno in prepričljivo dokazovali, da je nekdo socialno ogrožen. Take kriterije bi kazalo čimprej izdelati, ker naj bi v prihodnjem letu prejemali družbeno denarno pomoč res le tisti, ki so je najbolj potrebni in brez vseh dohodkov. Tako pa je letos dobivalo občasno denarno pomoč tudi nekaj zaposlenih v delovnih organizacijah z nizkimi osebnimi dohodki; občani potrebni pomoči naj bi torej dobili občasno tudi denarno pomoč ne več iz naslova socialnega skrbstva, pač pa tam, kjer so zaposleni oziroma pri sindikatu. Nasploh pa naj ne bi bila med bodočimi nalogami komisij za socialno delo v krajevnih skupnostih le izbira občanov, ki so potrebni denarne pomoči kot doslej, pač pa naj bi obča- nom priskočile na pomoč tudi na takih področjih, kjer jim njihove delovne organizacije ne morejo pomagati. Socilana problematika se namreč spreminja, saj ne naraščajo več problemi, ki so povezani s standardom ali recimo s sredstvi za osnovno preživljanje; naraščajo namreč problemi alkoholizma, lažje oblike mladinskega prestopništva, razveze in z njimi povezani problemi, neurejeni odnosi v družini z vsemi posledicami, problemi starih ljudi, itd. To pa so tudi problemi, pri katerih se da veliko narediti tudi preventivno. Ne bi namreč smeli le gasiti problemov tam, kjer tudi gašenje več ne pomaga. Če bodo komisije za socialna vprašanja dobro razumele svojo vlogo in se posvetile tudi preprečevanju socialne abnormalnosti na svojem področju v povezavi seveda z vsemi strokovnimi služabmi od Centra do patronažne službe, socialne službe na osnovnih šolah in v delovnih organizacijah, bodo v »bazi« lahko marsikateri problem rešili že v začetku in ne šele potem, ko se bo boleče razraste!. L. M. Mladinci bodo obiskali graničarje V praznovanje dneva jugoslovanske ljudske armade so se vključili tudi mladinci kranjske občine. Mladinska pohodna partizanska enota dr. Franceta Prešerna bo 20. in 21. decembra obiskala graničarje v ka-ravli pod Ljubeljem. Pohod in obisk je pripravila občinska konferenca ZSMS. V pohodu bo sodelovalo približno 40 mladincev in mladink iz temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in srednjih šol. Vso pot od Kranja do Ljubelja bodo šli peš. Na poti bodo obiskali partizanske spomenike in spominska obeležja, ob katerih bodo pripravili krajše žalne svečanosti in položili vence, ki jih bodo sami spletli. Osrednjo žalno svečanost na pohodu pa bodo pripravili ob spomeniku žrtvam fašističnega terorja pod Ljubeljem. V dvodnevnem obisku pri grani-čarjih, se bodo kranjski mladinci seznanili z življenjem varuhov naše meje, se dogovorili za boljše sodelovanje in se z njimi tudi poveselili ob vselitvi v novo karavlo. -lb Priprave na krvodajalsko akcijo «^Kai-q RK Slnvpniip nonov Radovljica — Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora občinske organizacije rdečega križa Radovljica pod predsedstvom Stanka Adama so se dogovorili o pripravah za letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo po enotnem programu RK Slovenije v radovljiški občini od 22. do 27. decembra. Akcijo bodo začeli v Kropi 22. decembra za občane in delovne kolektiva iz Krope, Podnarta in Upniške doline. 23. decembra bo v Bohinjski Bistrici za prebivalce in delovne ljudi iz Bohinja, od 24. do 27. decembra pa na Bledu za vse ostale krvodajalce. Na seji so določili aktiviste RK, ki bodo skrbeli za pomožno službo pri akcijah in se dogovorili o nagrajevanju aktivistov in pomožnega osebja v krajevnih skupnostih in sindikalnih organizacijah. Sklenili so tudi, da bodo pri predsedstvu repub- liškega odbora RK Slovenije ponovno zahtevali, da se krvodajalska akcija iz decembra prestavi na april. December je zaradi vremenskih prilik, proizvodnih nalog v delovnih organizacijah in drugih razlogov najneprimernejši čas za tovrstne akcije. Potem so imenovali še novo komisijo za izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil in sprejeli sklep o povišanju članarine. Redni člani RK naj bi na leto plačali 10 dinarjev, dijaki in študentje po 5 dinarjev, mladi člani RK oziroma učenci osnovnih šol pa po 2 dinarja. Članarina za posamezne podporne člane pa bo 20 dinarjev na leto. J-rt « V sredo so v Kranju odprli XVI. novoletni sejem. Na njem sodeluje okrog 65 razstavljavcev, ki razstavljajo in prodajajo pohištvo, različno stanovanjsko opremo, lesne polizdelke, gradbeni material, sanitarno keramiko in drugo potrošno blago. Vsak dan ob 16. uri je na sejmu tudi dedek Mraz s spremstvom. Za najmlajše prikazujejo odlomek iz otroške igrice Poroka cesarja Janeza. Na upravi sejma so povedali, da si je sejem že prvi dan in včeraj ogledalo veliko obiskovalcev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Najvišji osebni dohodek Ob sprejemanju sindikalne liste za leto 1975 je bilo precej razprav posvečenih določilu o najvišjih osebnih dohodkih. Vodilo jih je prepričanje, da je v sindikalni listi še potrebno ohraniti določilo o najvišjem osebnem dohodku, čeprav so bile razprave v zvezi z njim dosti polemične in so kazale na to, da bi bilo treba omenjeno določilo izpustiti. Izpustili naj bi ga zato, da ne bi omejevali osebnega dohodka tistim delavcem, ni nujno, da so to vodilni ali direktorji, ki so se pri delu posebno trudili in izkazali. V sindikalni listi za leto 1976, osnutek je prav sedaj v javni razpravi, pa je zapisano, da se udeleženci samoupravnega sporazuma posameznih dejavnosti dogovorijo in opredelijo planirani normalni delovni uspeh. Glede na dejanske rezultate poslovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določijo svoj najnižji osebni dohodek. Prav tako določijo tudi najvišji osebni dohodek kot rezultat uspešnosti poslovanja temeljne organizacije. V tem primeru je najvišji osebni dohodek pravzaprav kazalec poslovanja in odvisen od te uspešnosti. Logično je namreč, da so tudi najvišji in ne le najnižji osebni dohodki v sorazmerju s celotnim ekonomskim učinkom temeljne organizacije združenega dela. Udeleženci samoupravnega sporazuma se tudi dogovorijo za model, po katerem potem vsaka temeljna organizacija sama izračuna, kakšni naj bi približno bili njeni največji osebni dohodki. Po enakih elementih kot ugotavljajo in primerjajo uspeh poslovanja z dogovorjenim po samoupravnem sporazumu, določajo tudi osebne dohodke, pri čemer upoštevajo tudi razmerja tipičnih delovnih mest. Tako izračunani najvišji osebni dohodki niso administrativno omejeni, ampak je njihova višina odvisna od uspešnosti poslovanja temeljne organizacije. Zakaj je torej v sindikalni listi še vedno govora o najvišjih osebnih dohodkih? Predlagatelji so to obrazložili z dejstvom, da merila za delitev po delu še niso dovolj uveljavljena v praksi. Če bi imeli dobra merila za delitev po delu in bi jih v praksi tudi izvajali, potem bi bila formula za izračunavanje najvišjega osebnega in tudi najnižjega, že v samoupravnih sporazumih odveč. Tako pa se določilo o najvišjih osebnih dohodkih v sindikalni listi za prihodnje leto ne razlikuje veliko od določila o najvišjem osebnem dohodku v letošnji sindikalni listi. Ker pa postanejo najvišji osebni dohodki po navadi problem in predmet javnih razprav šele tedaj, ko presežejo neko družbeno sprejemljivo višino, so v javni razpravi predlagali, da bi podpisniki samoupravnih sporazumov periodično obravnavali gibanje osebnih dohodkov in tudi ukrepali za odpravljanje neskladij pri izplačevanju. L. B. Potrojili bodo proizvodnjo V Gorenjski predilnici v Škofji Loki bodo modernizirali proizvodnjo preje — Izboljšali bodo kvaliteto izdelkov — Odpirajo se jim tudi vrata za prodajo na tuje — Bombaž iz SZ V Gorenjski predilnici v Škofji Loki so se lotili modernizacije svojega najpomembnejšega obrata — bombažne predilnice. Stare stroje zamenjujejo z novimi, modernimi. Pri tem uvajajo najsodobnejše stroje, ki jim bodo omogočili tudi uporabo najmodernejše tehnologije. Njihova predilnica bo tako prva pri nas, ki bo v celoti opremljena s turbinskimi predilnimi stroji, ki bodo veliko vplivali tudi na kvaliteto preje, na produktivnost in poslovne rezultate celotnega kolektiva. Doslej so v obratu bombažne predilnice na leto izdelali okoli 1000 ton preje. Ko bo obnova in modernizacija obrata gotova, in ko bo proizvodnja redno stekla, jo bodo lahko spredli kar dvakrat več in sicer 3000 ton. Pri tem se bo število zaposlenih v obratu celo zmanjšalo. Namesto dosedanjih 130 delavcev, bo novim strojem streglo le 95 zaposlenih. Izboljšala se bo tudi kvaliteta preje, predvsem upajo na večjo kakovost pri proizvodnji preje za pletilstvo. Kam bodo prejo prodajali? Prepričani so, da s prodajo ne bodo imeli težav, ker so njihovi izdelki zelo kvalitetni in tudi po ceni izredno konkurenčni. Uspeli pa so prodreti tudi na tuje tržišče. S poslovnimi partnerji v Sovjetski zvezi so sklenili dolgoročno pogodbo za prodajo 800 ton preje letno. V zameno bodo dobivali bombaž. Z bombažem iz Sovjetske zveze bodo pokrivali kar dve tretjini lastnih potreb po tej surovini, močno pa bodo tudi zmanjšali negativno razliko med uvozom in izvozom. Celotna naložba bo Gorenjsko pre- dilnico veljala okoli 90 milijonov dinarjev. 20 milijonov bodo dali za nabavo obratnih sredstev. Večino vsote odpade na posojila proizvajalca turbinskih strojev iz ČSSR, del naložbe bodo krili s svojim denarjem, nekaj kredita pa je dala Ljubljanska banka. Posebno pohvale vredno pa je, da proizvodnja zaradi obnavljanja redno teče naprej. Tretjino novih strojev so že namestili in že obratujejo, drugo tretjino nameščajo prav sedaj, zadnjo tretjino pa naj bi dali v pogon do poletja prihodnje leto. Ze 5 milijonov za družbene objekte Kranj — V ponedeljek, 8. decembra, se je na prvi seji sestal koordinacijski odbor za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini. 47-članski odbor, v katerem so predstavniki občinske skupščine, občinske konference socialistične zveze, občinskega sindikalnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti, 26 predstavnikov združenega dela, 11 predstavnikov krajevnih skupnosti in 3 predstavniki delavcev, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, je najprej izvolil 11-članski sekretariat in za predsednika odbora Franca Omana, direktorja tovarne Ibi iz Kranja. Na seji odbora so ugotovili, da se je od 1. julija do konca novembra nateklo od prispevka zaposlenih že 5 milijonov dinarjev in da so dogovor o zbiranju sredstev podpisale vse temeljne organizacije združenega dela. Kmetovalci so se za prispevek dogovorili na zborih kmetov-zadružni-kov, upokojenci so se za prispevek obvezali s podpisom posebnih izjav in prav tako tudi delavci, ki živijo v kranjski občini, a so zaposleni izven nje. Skratka, na podlagi dogovora danes plačujejo prispevek za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih prav vsi- občani. Temeljne organizacije združenega dela pa bodo začele odvajati prispevek od dohodka z novim letom. Člani odbora so se zavzeli, da se v interesnih skupnostih takoj lotijo programov svojih objektov. Sicer pa vrstni red gradenj posameznih objektov še ni določen in ga bodo sprejeli na prihodnji seji. V razpravi pa so vseeno menili, da bi morali pri gradnji imeti določeno prednost gradnja šol in vrtcev in sicer gradnja šole na Planini in na Primskovem, ker so razmere v šolstvu na teh območjih najtežje. Razen tega so poudarili, da je treba ne glede na vrstni red zgraditi vse objekte iz sprejetega programa. Ugotovili so tudi, da bo nedavna ukinitev 50-odstotnega pologa precej olajšala delo oziroma začetek gradnje. Nekaj na slabšem v primerjavi s prejšnjo akcijo za gradnjo šol in vrtcev pa bodo, ker tokrat ne bo moč dobiti bančnega posojila, s katerimi bi gradnjo pospešili. Odbor je še sklenil, da bo občane redno obveščal o poteku uresničevanja programa s posebnimi publikacijami; podobno kot so bili občani obveščeni s potekom prejšnje akcije. A. Zalar Urbanistični načrt za Cerklje V ponedeljek, 15. decembra, se je pozno zvečer končal širši sestanek političnega aktiva Cerkelj, na katerem so skupaj z načrtovalci noveliranega urbanističnega načrta za Cerklje in urbanisti uskladili pripombe občanov in načrtovalcev tega načrta. Ugotovili so, da je načrt zelo dobro pripravljen tudi za daljše obdobje in usklajen s predvidenim razvojem športno rekreativnega in smučarskega centra na Krvavcu. Poudarili pa so, da bi morala ta načrt sedaj čim prej sprejeti tudi občinska skupščina in izdelati predvidene zazidalne načrte, da bi interesenti po toliko letih le lahko pričeti graditi svoje domove. -an Da bi prilagodili naslov podjetja zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti in zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini objavlja Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj zbiranje predlogov za ime podjetja. Ime mora biti kratko, slovensko in naj predstavlja dejavnost podjetja na področju stanovanjske graditve, vzdrževanja hiš, urbanizma, urejanja gradbenih zemljišč, gradbenega nadzora in strokovnih opravil za samoupravno stanovanjsko skupnost. Posebna žirija bo iz dospelih predlogov zbrala naslov, avtorje pa nagradila z denarjem v zneskih: 800,00 din, 600,00 din in 400,00 dinarjev. Predloge je treba poslati do 27. decembra 1975 v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj — naslov podjetja«, na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Ljubljana, Vošnjakova 2 TOZD — Blagovni promet PE — Ljubljana razglaša prosto delovno mesto prodajalca za bencinski servis Jezersko Pogoj: K V delavec v trgovini Izbrani kandidat bo sprejet v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidat mora biti vojaščine pros • Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 10 dneh po objavi na naslov: Petrol, Ljubljana, Pe-Ljubljana, Prešernova c. 42 Komisija za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti Jugobanke sedež Ljubljana objavlja prosto delovno mesto v počitniškem domu v Gozd-Martuljku: - KV delavke gostinske stroke z najmanj 2 leti delovnih izkušenj v stroki Osebni dohodek je določen s samopravnim sporazumom, kjer je določeno, da imajo delavke v domu pravico do prostih dni in dodat plačanega nedeljskega dela. Pismene vloge pošljite na naslov: Jugobanka — s^cj Ljubljana, Titova 32, za grupo kadrovskih poslov, v 8 dneh o dneva objave. (S) Komisija za delovne odnose pri OZD Oblačila Novost Tržič objavlja prosto delovno mesto vodje krojilnice Pogoji: VKV krojač s tehnično šolo konfekcijske smeri da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj — od tega 2 leti dela v kro-jilnici. i Ponudbe sprejema Komisija za DO pri OZD Oblačila - Novost Tržič do 31. decembra 1975. Prodajni sektor, ki je v sestavi delovne organizacije SLOVENIJALES ALPLES razpisuje na podlagi 10. člena samoupravnega sporazum* prosto delovno mesto evidenti carja v prodajnem sektorju Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, morajo k*n didati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: fj — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne sm — zaželene so izkušnje — sposobnost kontaktiranja z ljudmi Pismene prijave je potrebno poslati v 7 dneh po objavi del°£n^ mesta na naslov: Organizacijsko kadrovski seK ŽELEZNIKI ga Slovenijales Alples 64228 Žefezniki. 'Zaželeno je tudi, jjjjj osebno zglasite v kadrovskem oddelku, kjer boste dobili obsi informacije. Samsko stanovanje po dogovoru. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj ponovno razpisuje prosto delovno mesto 1. inšpektorja za javni red in mir Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih iz^u šenj ponovno objavlja prosti delovni mesti 2. še.fa krajevnega urada Žabnica mca 3. šefa krajevnega urada Naklo Pogoji pod 2. in 3. točko: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj objavlja prosto delovno mesto 4. proračunskega referenta Pogoj: 4-letna srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj 5. vročevalca — kurirja pri KU Zabnica s 3-urno zaposlitvijo (lahko tudi upokojenec) 4 V delavnicah se učenci poklicne lesne šole tudi praktično usposabljajo. Foto: Novost v poklicnem usposabljanju Usposabljanje za poklic garja - za vpis je pogoj razredov osnovne šole - Skofja Loka - Poklicna lesna sola na Trati pri Škofji Loki je letos začela z izobraževanjem Poklicev tako imenovanih ozkih Profilov. Prerez izobraževanja za lesnega delavca in Žagarja ter J*cni načrt so pripravljali več *et, letos marca pa so začeli s Poukom prvi slušatelji, in sicer so se usposabljali za lesnega delavca. Celotno šolanje za ta poklic je trajalo 16 mesecev, na šoli Pa so bili do konca novembra, zaključne izpite pa bodo opravljali ta mesec. V tekočem šolskem letu se je vpisalo 30 učencev. Vsi imajo učno pogodbo za poklic lesni delavec ali Žagar. S poukom so začeli 8. decembra. Poleg oddelka, ki bo imel pouk v šoli na Trati, pa so prizadevni delavci omenjene šole pripravili tudi izobraževanje ob delu za delavce Jelovice in Gradisa v Škofji Loki, LlK Bled, za delavce v GLIN Nazarje in Bora v Laškem. Do sedaj se P Iv vPisalo več kot 120 delavcev. ^°khcna lesna šola bo v krajih, kjer tovarne, organizirala dislocirane Šol ski center v Kamniku Na občini so v gornjih prostorih razstavljeni načrti za novi šolski center, ki naj bi ga zgradili v Novem trgu na gradbišču med domom invalidne mladine in zadnjimi hišami Novega trga. Načrti bodo raz na vpogled do 28. decembra. gin j eni a lesnega delavca in ža-uspešno dokončanih šest - usposabljanje ob delu oddelke. Strokovno in pedagoško jih bodo vodili delavci šole, poučevali pa bodo učitelji in lesni strokovnjaki s področij, kjer bodo oddelki. Pogoj za vpis v oddelek za poklicno usposabljanje za lesnega delavca ali Žagarja je uspešno dokončanih 6 razredov osnovne šole. Sistem izobraževanja je zelo primeren tudi za delavke, ki se lahko ob delu priučijo za lažje operacije v lesni stroki. In pa seveda učna ali štipendijska pogodba. Kakšna je razlika med poklici tako imenovanega širokega profila in poklici ozkega profila? Izobraževanje za poklice širokega profila (mizarje, stavbne mizarje, pohištvene mizarje, strojne mizarje) je organizirano po zakonu o srednjem šolstvu in se zanje zahteva uspešno dokončana osnovna šola. Učenec, ki je uspešno zaključil šolanje — traja tri leta — je mizar, ki je sposoben narediti izdelek od začetka do konca. Lesni delavec pa je ozek, specializiran poklic. Delavec, ki se je zanj usposobil, opravlja manj zahtevno delo v stroki oziroma samo določene operacije pri izdelavi določenega proizvoda, če se je specializiral zanje. Npr.: površinsko obdelavo, lakiranje, izdelavo ivernih plošč. Žagar pa opravlja vsa dela pri žaganju lesa. Šolanje, vključno s teoretičnim poukom traja šestnajst mesecev. Izobraževanje pa je organizirano po zakonu o poklicnem izobraževanju. Absolvent dobi po uspešno zaključeni šoli kvalifikacijo za opravljanje poklica ozkega profila. L. Bogataj Neugodna izobrazbena struktura zaposlenih žensk Kadar govorimo o zaposlovali11 zensk, navadno ne pozabimo ."leniti visokega deleža zaposlenosti žensk in običajno pavšalno penimo ta delež na 50 odstotkov. Po za podatkih republiškega zavoda 'a zaposlovanje je bilo v septembru letos v Sloveniji med zaposlenimi 42 odstotkov žensk; med tegijami je po zaposlenosti žensk ba prvem mestu gorenjska, kjer Je med zaposlenimi kar 47 odstot-k')V žensk, sledita pa ji ljubljanska in novomeška regija. . Ce pogledamo, kakšen delež •majo zaposlene ženske v gorenj-Ntth občinah, najdemo presenet-'Jlv podatek, da v kranjski občini njihov delež ne presega 50 odstotkov tako kot v tržiški in radovljiški občini. Med zaposlenimi v kranjski Občini je namreč »le« 48>7 odstotka žensk, v tržiški in radovljiški pa 53 odstotkov. Najmanj je mod zaposlenimi žensk v Jeseniški obč ini, in Bicei le 36 odstotkov. Delež zaposlenih žensk v kranjski občini pa narašča, saj je D" odstotek pred Štirimi leti na Primer še 40,6. i Kljub tako visokemu deležu '•'-•iisk med zaposlenimi, pa se Usposobljenost žensk ne more enakopravno meriti z usposoblje-n°stjo moških delavcev. Med za-P°slenimi nekvalificiranimi in £°U*valificiranimi delavci je celo VečJi delež žensk kot moških, žena pa je tudi med delavci visoko in višjo izobrazbo. Po-sebno izrazito slaba izobrazbena ura zaposlenih žensk je v gospodarstvu; medtem ko je moških z visoko in višjo izobrazbo 3,1 odstotka, je žensk s tako izobrazbo le 1,3 odstotka. Med zaposlenimi kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delavci je nizek odstotek žensk prav tako izrazit. Ta struktura je še posebej neugodna, če vemo, da je v gospodarstvu več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih žena; le v drugih dejavnostih, kjer je zaposlenih nekaj manj kot 20 odstotkov vseh zaposlenih žena, je njihova izobrazbena struktura znatno boljša. Ob takih ugotovitvah, da je namreč izobrazbena struktura zaposlenih žensk nižja od moških delavcev, pa ne moremo mimo tega, da bo mlajša generacija, ki se nasploh rada odloča za šolanje na srednjih šolah, ta neugodni izobrazbeni nivo v določenem Času izboljšala. Med dekleti, ki končajo osemletko, se jih namreč več kot 55 odstotkov odloča za nadaljevanje šolanja na štiriletnih in petletnih srednjih šolah, dokaj malo pa na dveletnih in triletnih šolah, kar je sicer razumljivo, saj so možnosti za izučitev različnih poklicev širokega profila za dekleta dosti manjše kot za fante. Tudi takojšnja zaposlitev po osemletki je med dekleti dokaj nizka, le 12 odstotkov, kar ob vsem skupaj daje videz, da usposobljenost ženske populacije v prihodnjih letih ne bo stagnirala, pač pa se bo izboljševala. Opremljene ali neopremljene kuhinje v novih stanovanjih KRANJ — V novem stanovanjskem naselju na Planini, ki počasi dobiva zaključeno urbanizirano podobo modernega stanovanjskega naselja oziroma novega dela mesta Kranja, bo prihodnje leto zgrajenih 479 različnih stanovanj. Razen tega bo v objektu, ki je pravkar v gradnji, ob cesti JLA v Kranj (H 8) zgrajenih 64 stanovanj in na Golniku v organizirani družbeni stanovanjski gradnji 44 novih stanovanj. Koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu kranjske občine pri samoupravni stanovanjski skupnosti je v torek, 16. decembra, razpravljal o ceni na novo zgrajenih in vseljivih stanovanj v prihodnjem letu. Koordinacijski odbor je razpravljal o možnosti, da kuhinje v novih stanovanjih pred vselitvijo prihodnje leto ne bi bile opremljene. S tem bi se cena za kvadratni meter stanovanjske površine namreč zmanjšala. Pri opremljenih kuhinjah v stanovanjih v prihodnjem letu bo, namreč cena za kvadratni meter stanovanjske površine znašala 6660 dinarjev, pri neopremljenih kuhinjah pa 6460 dinarjev. Člani odbora so ugq^^ili, da je kranjska občina v plRierjavi z drugimi ena redkih, kjer v novih stanovanjih pred vselitvijo opremljajo tudi kuhinje. Pri tem pa praksa kaže, da številni kupci ali dobitniki stanovanj kmalu po vselitvi zamenjujejo kuhinjske elemente z novimi, drugačnimi in modernejšimi ali tehnično in oblikovno izpopolnjenimi. Ker bi neopremljene kuhinje v novih stanovanjih vplivale tudi na manjše stanarine in na manjše stroške vzdrževanja, odbor predlaga, da samoupravni organi samoupravne stanovanjske skupnosti to vprašanje oziroma predlog preučijo na eni prvih sej v januarju prihodnje leto. Če se bodo samoupravna stanovanjska skupnost kranjske občine oziroma njeni samoupravni organi odločili za takšen predlog, bo prihodnje leto po doslej sklenjenih pogodbah oziroma dogovorih zgrajenih brez opreme kuhinj blizu 130 stanovanj. Razen tega naj bi bilo podobno zgrajenih in vseljenih nadaljnjih 144 stanovanj in prav tako 210 stanovanj, ki naj bi jih zgradilo gradbeno podjetje Gradiš. Koordinacijski odbor je tudi ugotovil, da bo cena novih stanovanj za kvadratni meter prihodnje leto v primerjavi z letošnjo za 4,8 odstotka višja. Do podražitve bo prišlo zaradi dražjih obrtniških in gradbenih del. Podražitev pri kvadratnem metru stanovanjske površine pa bi bila precej večja, če stanovanjska skupnost ne bi znižala stroškov za obresti in za pokrivanje stroškov izgradnje kotlarne oziroma toplarne na Planini. To razliko bo namreč premostila samoupravna stanovanjska skupnost kranjske občine. A. Žalar Inventivna dejavnost v Železarni JESENICE - Iznajditelji v železarni Jesenice so skupaj z novatorji in racionalizatorji v enajstih mesecih letošnjega leta prihranili več kot 13 milijonov dinarjev, kar je vsekakor izredno velik in pomemben prispevek k rentabilnosti in stabilizaciji podjetja. Štiri komisije pri delavskih svetih štirih temeljnih organizacij so v letošnjem letu pozitivno ocenile 53 izredno uspešnih in koristnih tehničnih inovacij in prizadevnim in uspešnim avtorjem priznale, odobrile in 'izplačale odškod-, nine, nagrade, akontacije in rente v skupni višini 341.000 dinarjev. Decembra bosta v oceno predložene tehnične inovacije obravnavali še komisiji v TOZD hladna predelava in talilnic. Torej se obeta še enajst izboljšav, s katerimi bodo dosegli več kot 20 milijonov dinarjev letnih prihrankov in koristi, kar bo predstavljalo veliko obetajoči rekord. U. 2. Svet TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko razpisuje prosto delovno mesto tajnice v TOZD Šolski center Pogoj: končana upravno-administrativna ali administrativna šola in, nekajletna praksa. Poskusna doba dva meseca. Kandidatke naj pošljejo vloge najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Tekstilni center Kranj TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. KS Visoko po 79. členu statuta KS Visoko in sklepa 1. seje SKS Visoko razpisuje mesto tajnika KS Visoko Delo je občasno. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. administrativna šola ali nepopolna srednja šola 2. veselje za delo v organih Krajevne skupnosti Nagrajevanje za delo po dogovoru. Prijave sprejema KS Visoko po pošti ali osebno v pisarni KS Visoko vsako sredo od 8. do 19. ure. Rok za dostavo prijave je 15 dni po objavi. V Odbor za medsebojna razmerja pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1 razpisuje prosto delovno mesto veterinarja za območje občine Jesenice Pogoji za sprejem: diplomirani veterinar z vozniškim dovoljenjem B kategorije, prednost imajo kandidati z daljšimi delovnimi izkušnjami; OD po samoupravnem sporazumu ŽVZG, stanovanja ni; Poseben pogoj: 3-mesečno poskusno delo; Ponudbe pošljite v 1 mesecu od objave razpisa na naslov: Odbor za medsebojna razmerja pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1. Osnovna šola pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so se zaposlili. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Šolanje je brezplačno. Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti in potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 20. januarja 1976. Sociološke raziskavej>red odprtjem rudnika v Zireh Kje iskati delavce za rudnik? Po načrtih naj bi bil rudnik urana v Žireh odprt v letu 1979, med tem časom pa potekajo razna pripravljalna dela, ki jih je začel ali naročil eden glavnih investitorjev rudnika Geodetski zavod v Ljubljani. Po predvidevanjih zavoda naj bi rudnik potreboval za nemoteno delo 492 delavcev: to je vsekakor velika številka, če vemo, da rezerve delovne sile v škofjeloški občini, tako kot tudi drugod na Gorenjskem, praktično ni. Zato je Geodetski zavod pri Institutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani naročil raziskavo Sociološke implikacije rudnika urana, pri kateri sodeluje tudi sodelavka Komunalnega , zavoda za zaposlovanje Kranj Joži Puhar-Krajnčeva. Prve ugotovitve raziskave, katere prvi del bo prezentiran predvidoma konec decembra letos, kažejo, da bo potrebno, ker ni rezervne delovne sile v občini Skofja Loka, delavce poiskati na drugih področjih. Vendar pa mehanski priliv delavcev ne bo edini izhod: potrebno bo poiskati nekaj delovne sile tudi v sami občini predvsem za delovno silo širokega profila. To pa bo možno le, če se bo zaposlenost v občini gibala na dosedanji stopnji: vsako nepredvideno večanje zaposlovanja bi to možnost ovrglo. Raziskovalna naloga bo morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo po odprtju rudnika prišlo do fluktuacije delavcev v škofjeloških organizacijah združenega dela in v koliki meri bi se želeli njihovi delavci zaposliti v rudniku urana. V zvezi z odpiranjem rudnika v Žireh pa čakajo naloge tudi službo zavoda za zaposlovanje Kranj, predvsem službo poklicnega usmerjanja, razen tega pa je tu pomembno še informiranje delavcev in pa samo pokrivanje potreb, ki se bodo pokazale. Da je to dokaj pomembna,na1 loga v bodočih nekaj letih, kaže že dejstvo, da jo je zavod zapisal v svoj program srednjeročnega razvoja. Razpisna komisija pri Sukno industriji volnenih izdelkov Zapuže z n. sol. o. p. Begunje na Gorenjskem razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje sektorja za energetiko, vzdrževanje in varstvo pri delu Pogoji: 1. strojni inženir in 2 leti delovnih izkušenj ali strojni tehnik in 10 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodstvenih delovnih mestih 2. opravljen izpit iz varstva pri delu 3. moralno-etične in družbenopolitične lastnosti in objavlja prosto delovno mesto ključavničarja Pogoji: 1. KV ključavničar 2. odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev na naslov podjetja v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za razpis pri Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj m razpisuje na podlagi 29. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu in 52. člena Statuta zavoda, naslednje vodilno delovno mesto računovodje Za zasedbo tega delovnega mesta mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 5 let prakse, od tega 2 leti na odgovornejših delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati morajo svoje prošnje poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska c. 4, pod oznako »RAZPIS«. Nastop dela po dogovoru. Žito Lubljana TOZD Pekarna Kranj 1. za naše delavce iščemo prazne sobe ali stanovanja Interesenti naj se javijo na upravi pekarne ali pošljejo pismene ponudbe na Žito — TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. 2. Takoj sprejmemo snažilko za čiščenje proizvodnih prostorov pekarne. Osebni dohodek po pravilniku. Pogoj: delo samo v popoldanskem času. Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije saua Krcuvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov N vabi k sodelovanju nove strokovne delavce: 1. diplomirane inženirje strojništva za konstruiranje strojev in naprav, in projektiranje orodij, 2. diplomirane inženirje kemijske tehnologije za delo v tehnološki pripravi proizvodnje, 3. ekonomske tehnike s prakso v finačno-računovodski službi 4. administrativne tehnike s prakso ali brez za delo v prodajni službi in tajništvu finančno-računovodske službe 5. administratorko s prakso ali brez za delo v tajništvu razvojno tehnološkega inštituta Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru, l'i i idevnim in uspešnim delavcem napredovanj« zagotovljeno. lV.u-ene ponudbe sprejema kadovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 31. dec. 1975. Ribnjani so gostovali Preteklo soboto, 13. decembra, so v domu TVD Partizan v Gorjah gostovali igralci DPD Svoboda »Rudi Jedretič« iz Ribnega pri Bledu z veseloigro Lumpacij Vagabund ali Zanikrna trojka. Režijo in scenarij je pripravil Vili Brane. J. Ambrožič Utesnjeni prostori Delavsko prosvetno društvo Svoboda Medvode deluje v neprimernih prostorih, saj nimajo pravih garderob, oder pa je premajhen za gledališke predstave. Že dalj časa si prizadevajo odpraviti te pomanjkljivosti, vendar za to nimajo denarja. Za prihodnje leto načrtujejo ureditev zvočne izolacije v dvorani ter ureditev avle, za kar bi potrebovali okoli 800.000 dinarjev. Obenem načrtujejo podaljšanje dvorane za 10 metrov, s čimer bi podaljšali oder, uredili garderobe in prostor za lutkovne predstave. -fr Gorenjski muzej v Kranju V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta II. medklubska razstava fotografije pokrajina '75, v 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava Nacionalni in socialni programi pri Slovencih. V baročni stabvi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Gorenjski muzej in Kasarna Staneta Žagarja v Kranju pripravljata otvoritev Muzeja Prešernove brigade v prostorih kasarne. Muzej bo na ogled od 22. decembra 1975 dalje. J Tudi Maribor se srečuje z Dolinarjevim delom Po uspeli razstavi v Žalcu so bila kiparska in grafična dela iz zapuščine akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja prikazana tudi v Mariboru v galeriji Rotovž. Tako se je na slavnostni otvoritvi v petek, 12. decembra, liflptno živo mariborsko mesto prvikrat srečalo vsaj z delčkom snovanj velikega kiparja, nekdanjega rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nosilca reda francoske legije časti, Prešernovega nagrajenca, ki je tako kot z Ljubljano in Beogradom tudi s Kranjem povezal svojo življenjsko pot in jo tu leta 1970 tudi sklenil in kjer je poleg njegove stalne zbirke v Gorenjskem muzeju ohranjen na njegovem domu, v njegovem ateljeju skrbno varovan in ob prijazni naklonjenosti umetnikove soproge Branke Dolinar znova obujen in predstavljen košček bogate umetnikove ostaline, te za razvoj slovenskega kiparstva tako pomembne dediščine. Dolinarjev nastop v slovenskem kiparskem ustvarjanju predstavlja mogočen opus del, ki ga je šele zdaj, po njegovi smrti mogoče oceniti v vsej njegovi obsežnosti, raznolikosti in kvaliteti in ugotoviti njegov pomen in mesto v procesu kiparskega oblikovanja pri Slovencih. Lahko trdimo, da je prav Lojze Dolinar, rojen v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja v Ljubljani, tisti umetnik, ki predstavlja most med novo in staro generacijo slovenskih kiparjev, ki je z izjemo Bernekarja izšla iz historizujočih umetnostnih tokov 19. stoletja in prinesla takrat vladajoči akademizem tudi med Slovence. Morda je Lojzeta Dolinarja odvrnil od podobne poti prav stik s širšim, umetnostno živim, ustvarjalnim in nedegeneriranim jugoslovanskim prostorom, stik, ki ga je kipar vzpostavil še v svojih zgodnjih letih in v katerem je dominiral in vplival eden največjih vrhov takratnega jugoslovanskega in evropskega kiparstva Ivan Meštrovič. Tako se Dolinar tudi v svojih zgodnejših letih ne naslanja na staro šolo, s katere malokrvnimi in zakrnelimi plodovi se je lahko seznanil med svojim akademskim študijem v Munchnu in na Dunaju, temveč na mlado in sočno ustvarjalnost secesije in v monumentalnih zasnovah — na Me-štroviča in sodobno evropsko ekspre-sionistično plastiko. S Krekovim nagrobnikom v Ljubljani iz leta 1919 smo se Slovenci po Dolinarjevi zaslugi prvikrat pobliže seznanili z 'modernim, po vsebinski in formalni strani prepričljivo oblikovanim, prav nič patetičnim, mo-numantalno zasnovanim kiparskim spomenikom. Z njim je Dolinar, podobno kot kasneje s portretom Jakopiča ali likom Mojzesa na Univerzitetni knjižnici v Ljubljani prinesel v naš prostor širino evropskega ekspresionističnega izraza. Bolj zadržani v svoji pojavnosti so nekateri drugi Dolinarjevi javni spomeniki, ki so nastali med obema vojnama, tako dinastični kot tisti, ki so vezani na arhitekturo. Naslon na določene oblike antičnega, bolj stvarnega, treznega in oblikovno bolj preprostega kiparskega snovanja, povezanega z moderno izlazno formulo je posebej v reliefu jasno razpoznaven Skupina monumentalnih plastik povojne dobe kot je npr. spomenik padlim Si i madincem V Kraljevu, se vključuje v umetnostni krog t. i. socialističnega realizma, ki pa ga je Dolinar s svojim izrednim poznavanjem kiparske tvarine pa tudi dosežkov modelnega kiparstva in s svojo ekspresivno naturo znal oplemenititi in strogi formi vliti resnobno, zadržano in psihološko prepričljivo t ragičnost. Številna kiparjeva monumentalna dela povojnega časa. ki bo nastala v Beogradu in ostali Srbiji, kažejo, kako temeljito je Dolinar, ki je med tem postal tudi profesor na beograj- ski likovni akademiji, obnovil nekdanje stike s tem prostorom, stike, ki so se začeli tesneje oblikovati že s kiparjevo preselitvijo iz Ljubljane v Beograd leta 1932 in ki so umetniku omogočili izvedbo nekaterih večjih del kot je npr. plastičen okras velikih upravnih poslopij, za katere bi v Sloveniji le težko našel naročnika, čeprav se je še posebej Plečnik zelo trudil, da bi ga kar najbolj vključil v svoja arhitekturna in urbanistična prizadevanja pri urejevanju slovenske prestolnice. Toda kljub dolgim odsotnostim je Lojze Dolinar na večer življenja opravil v svoji ožji domovini obsežno naročilo: do monumentalnih mer zgrajen kiparski okras Trga revolucije v Kranju. Delo pa tudi kraj sta ga tako prevzela, da se je leta 1967 stalno naselil v njem. Monumentalno grajena grupacija figur, ki perso-nificirajo stavko, upor, žrtve in zmago, pomeni do neke mere s svojo razgibanostjo in v prostor se razvijajočo dinamičnostjo forme vračanje k Dolin arjevemu, nikoli do kraja pogašenemu ekspresionističnemu ognjišču. Ta ekspresionizem, to nenehno poudarjanje vsebine z razgibanostjo oblike in študijem izraza pa je le posebno prisoten v Dolinarjevi mali plastiki, v tem nezastrtem izrazu njegovega ustvarjalnega bistva. Tu ,je doma Dolinarjeva občutljiva narava, v njej se razkriva kiparjevo veselje do življenja in zanimanje za vso pestro vrsto njegovih pojavov, v njej pa odmevajo tudi zatrta in neuresničena stremljenja, upi in načrti pa tudi usodnost umetnikove življenjske poti, ki ga je tolikokrat vodila proč od domovine, pa četudi Z njo nikoli ni pretrgal stikov. Tako povojna kot predvojna mala plastika je morda bolj kot s plaščem dostojanstva in zadržanosti odeto monumentalno kiparstvo, prava življenjska izpoved in umetniški kredo kiparja I )olinarja. In če je mala plastika ključ do razumevanja Dolinar jevega umetniškega razpoloženja, je njegova grafika pot do njegovih načrtov, vizija tistega, kar je kot kipar želel ustvariti, rokopis njegove kiparske nravi, nam še premalo poznana pisava, ki jo moremo in tudi moramo bolje spoznat i in razkrit i. dr. C. Avguštin Obletnici Včeraj je poteklo že pet let od žalostnega dne (18. december 1970), ko je V samotni vasi Pohorju omahnil v trpko smrt vt liki slovenski igralec Stane ver. Grenka spoznanja ljudi in razmer BO ga gnala V osamljenost — znano je njegovo »Gledališče enega« — daleč od srčike slovenske drame V Ljubljani. Kot iz črpan romar je umrl na potovanju', ki ni imelo cilja. Morda bila smrt ta čili? na Se- Praznik kamniškega DKPD Solidarnost V prepolni dvorani Doma je kamniško delavsko kul turno- prosvetno društvo Solidarnost praznovalo trideset let dela v svobodi. Njegovo ime in delovanje se začne leta 1919, ko so prvi člani, večinoma delavci tovarne Titan, krenili po poti delavske kulture. Med obema vojnama je napredna delavska misel in revolucionarnost družila solidarce v delu p" pevskem zboru, dramski skupini in knjižnici. Leta 1928 je društvo razvilo prapor, ob proslavi 20-lemice pa je preraslo že v mogočen zbor. Večina njegovih članov se je vključila v narodnoosvobodilni boj in mnogi so dali tudi življenja v borbi proti okupatorju. Po osvoboditvi je Solidarnost spet zaživela. Zbor je na tekmovanju v Kranju že leta 1949 osvojil prvo mesto med gorenjskimi zbori-Visoko se je povzpela dramska sekcija s številnimi uspelimi uprizoritvami, ki so dosegle lep uspeh tudi na gostovanjih. Po neljubi prekinitvi dejavnosti so pred leti spet zaživele vse sekcije društva in na proslavi lf decembra so sodelovali kar trije pevski zbori: moški, ženski in mešani zbor. Vodil jih je pevovodja Viktor Mihelčič, ki je obenem praznoval tridesetletnico svojega delovanja v Kamniku. Posebno toplo so gledalci sprejli ženski pevski zbor, ki je prylC nastopil v Kamniku. Slavnostni govornik na proslavi je bil Tone Sturm, ki je govoril že na akademiji ob proslavi 20-letnice Solidarnosti leta 1939. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Je podelila zaslužnim pevcem Gallus0' ve značke. Med pevci je Ivan Mai'> iz Podgorja že 50 let član zbo^ Redki so pevski zbori, ki imajo ton ko pevcev s tako dolgo pevsko dob kot jih ima Solidarnost. Ob proslav so izdali tudi lično brošuro s prikazom dela društva od ustanovitve. I. Z- Recital dveh mladih mojstrov harmonike V petek, 19. decembra, bosta ob 19. uri v dvorani Glasbene šole v Kranju nastopila dva mlada umetnika, ki vsak po svoje mojstrsko obvladata instrument, poznan širokemu krogu poslušalcev kot narodno-zabavni instrument. Marsikdo pa s ne ve, da si je harmonika v zadnjeg desetletju »izborila« mesto m«? ostalimi koncertnimi instrument' žal pa pri nas le redkokdaj sli&nj kakšnega harmonikarskega mojst' na koncertnem odru. Republiška revija v Velenju 1 zvezno tekmovanje vsako leto v * ^ lju kažeta zanimivo sliko, da Je,g Jugoslaviji (v ostalih republikah mnogo bolj kot v Sloveniji) harm nika zelo razširjen in priljubljen *■ strumen* in vlada zanj med mladi", prav tolikšno zanimanje kot na Pr mer v Sloveniji za klavir. .a Zato je tembolj razveseljivo. * bomo prav v Kranju lahko posl^TJ dva mlada slovenska umetnika, bosta v delih Cabecona, ScarlattU ' Bacha, Bartoka, Skerjanca, Iber£, in Jacobija predstavila harmonij kot solistični instrument z mnog" izraznimi možnostmi. , :e Andrej Lorber je učenec SredJJJ glasbene šole v Mariboru. KU^ svoji mladosti je doslej zabeleži1 dva večja uspeha: leta 1972 Je i0. zveznem tekmovanju v Pulju. ^j. segel prvo mesto v razredu Ju{0 orjev, leto kasneje pa drugo m^ Franci Žibert je študent na ^Lj demiji za glasbo, potem ko je k0"^. študij harmonike na Srednji ,#g0. beni šoli v Ljubljani. Tudi on J* j„ deloval na tekmovanjih v Puli11 .t„ leta 1972 in 1973 osvojil prvo m«^ v razredu seniorjev, istega . ,,„i (1973) pa je na mednarod'Jj. tekmovanju harmonikarskih ^(0, stov v Švici dosegel četrto me kar je brez dvoma lep uspeh. ,„ M. Grčman-Hud* Danes pa bo poteklo tud" Otffl Od rojstva (1!). decembra slovitega partizanskega Pc" ■"•',1,1 Karla Destovnika-Kajuhf; , je še tako mlad, hitel je kot nekoliko deset letu I"'''-1 ,yL gol in Kette in Srečko Ko»°^j Tako malo časa je živel ^0jgkO 22 let) - a tako bogato pef^lji tu? je zapuščino smo za njim Bil je resničen pesnik, nestiU-^ bo njegova »Bosa hodiva., V cesn jev ih v ej Graditelji! Na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra vam KRANJSKE OPEKARNE KRANJ nudijo vse vrste opečnih in betonskih izdelkov s 5-odstotnim posebnim novoletnim popustom. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred ostalimi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim materialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na Skali 5, tel. 22-763 in na novoletnem sejmu. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom. feflMOpoi SOVODENJ želi svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno novo leto 1976 Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Koristite 5- do 20-odstotni novoletni popust albume za značke vseh vrst (male velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. ^se izdelke lahko kupite po ugodni ceni **a sejmu, ali pa jih naročite (po. povzetju) **a naš naslov Termopol Sovodenj, pošta 64225 Sovodenj. BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? H P TALIŠ VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ obiščite nas na novoletnem sejmu - darilni zavitki - bonboni, Čokolada šumi-gorenjka - pokušnja proizvodov podravka - reklamna prodaja DANA Konkurenčne cene priporočamo se za nakup NOVOLETNE Pf]—) ugodnosti uua na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 17. do 26. 12. 1975 v paviljonu SHkovinotehna dcport - import blagovnica FUŽINAR Jesenice 2000 DINARJEV popusta za TELEVIZORJE GORENJE COLOR TUDI ZA NAJNOVEJŠI SELECTOMATIC TOPLOVODNI KOTLI: FEROTHERM TAM-STADLER RADIATORJI: AKLIMAT, EMO, GORENJE BETONSKI MEŠALCI LIV zamrzovalne skrinje LTH šivalni stroji Bagat za izdelke GORENJA PS 620 Bio S in darilo mikser 3 mix električni štedilnik APOLO 103 in darilo tehtnica Record Srečno novo leto 1976 r KREDIT; DOBAVA NA DOM VELIKA IZBIRA IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XVI. novoletnega sejma od 17. do 26. decembra L j V nedeljo ponoči je bila na področju Kranja in Tržiča velika vojaška vaja nekaterih enot teritorialne obrambe iz tržiške in kranjske občine — Vaja je uspela v vseh pogledih — Kljub nedeljskemu jutru so se domala vsi vpoklicani fantje in možje odzvali pozivu — Zavest in disciplina na visoki ravni Pripadniki enot teritorialne obrambe so se izkazali Komaj se je ura prevesila čez polnoč, že so prvi kurirji pohiteli na domove obveznikov enot teritorialne obrambe z obvestili, naj odhitijo na vojaško vajo. Nedelja je bila! Nedelja zjutraj, torej čas, čas sredi noči, čas počitka, praznični dan, čas, v katerem skoraj nihče ne bi pomislil, da ga more kdo sploh zbuditi iz sladkega sna. Toda »vojaški« stroj v Kranju in Tržiču se je kljub temu »sprožil« le nekaj minut po tistem, ko so se kazalci na uri premaknili malo čez polnoč. Že nekaj minut po prvem pozivu so prihiteli kurirji, raznosili vabila, in niti pol ure ni bilo potrebno pa so se na zbirnih mestih že pojavili fantje v vojaških uniformah. Tako je bilo v Tržiču, prav tako je bilo v Kranju. V izredno kratkem času so bili domala prav vsi fantje na mestu. Oba štaba, kranjskega in tržiškega, pa sta le kapetan Anton ReiekLmandan, fZf^k Je ■IT" VOJaSka va'a- ^ervni be občme KrdkV^ojSoT^^ff9 sta*aenot teritorialne obran,- i%tir°"/l Sm Se s/°iorePorterjem Francetom ustavila v Tržiču Tudi v Med najpomembnejšimi nalogami, ki v morebitni vojni stojim pred našimi tk°ZieTlZ l lr\lVUdl Prebivalstvom, je iaščUa%Sbn^Tb' „fr 1?***°,?. tudl Predniki teritorialnih enot iz Kranja m Tržiča na nedeljski vojaški vaji temeljito zavedali. Zato so z zasedami zaščit membnejše stavbe mostove, prometne žile in industrijske obTkteter^d£L na področju vojaške vaje. Obramba je bila uspešna A Rezervni podpolkovnik Janko Prezelj- Stanko in rezervni poročnik Vojko Damjan proučujeta potek vaje v prostorih ene od kmetij v vasici v bližini Kranja. Izrazi na obrazih pričajo, da vojaška vaja poteka popolnoma po načrtu, da fantje zavzeto in popolnoma po načrtu izpolnjujejo svoje naloge. Tudi domačin, Stanko, ki nas je sprejel pod svojo streho, je bil nadvse srečen, da smo se oglasili prav na njegovi kmetiji. Takoj bom sporočil sinu pri vojakih, da ste bili tu, je dejal ob našem odhodu. nekaj minut po pozivu, seveda vsak svoje teritorialce, obiskala tudi predsednika občinskih skupščin Tone Volčič in Milan Ogris. Malo po četrti uri zjutraj so se luči Glasovega službenega »fic" ka« ponovno uperile v noč. S fotoreporterjem sva iz Tržiča od-brzela proti Kranju in v eno od vasic v njegovi bližini. Tu so bile pod okriljem teme že nameščene enote teritorialne obrambe kranjske občine. Prek številnih zased in straž sva se le stežka prebila do cilja, do ene od kmetij, kjer je bil nameščen glavni štab. Tu smo potem tudi dočakali jutro, dočakali smo ga na prijazni domačiji Staneta, tako se je predstavil, na zares prijazni domačiji, ki je tokrat nepričakovanim obiskovalcem nudila prav vse. In tudi ocena vaje je bila nazadnje odlična! Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Vaja je končana! Še pregled enote in fantje bodo odšli proti domu. Odšli pa so z zavestjo, da so bogatejši za nekaj *P°' znanj, da bo prihodnja vojaška vaja uspela še bolje. Bolje bo uspela zato, ker so starešine fantom v sivih planinskih vojaških uniformah pojasnili' kje so se še pojavljale morebitne napake, kjer bi bu° mogoče še kaj izboljšati-Toda: vaja je uspela! Ž^lKrn^faT T° 2atajUl- Njlh0V° 2birn° Mto v eru od vasic v bli- f ntČ, X\ Z(TmV°f PtVl 1° Pnkltvl1 <$P™ '>«/odJal,e,eš i- ZBOR PREDDVORSKIH TURISTIČNIH DELAVCEV - V soboto zvečer je bil v Preddvoru izredni občni zbor Turističnega društva Preddvor. Člani društva so društvena pravila uskladili z novo ustavo in novim zakonom o društvih. Zbor je popestrilo predavanje Staneta Tavčarja in podelitev priznanj Gorenjske turistične zveze preddvorskemu Turističnemu društvu ter dolgoletni tajnici Cilki Ekarjevi. Na fotografiji predsednik društva dr. Miran Žgajnar in članica pionirske folklorne skupine Aljana Jocif. — Besedilo in slika — M. K. tržni pregled JESENICE Solata K) do 16 din, špinača 14 din, korenček 6 din, česen 20,50 din, čebula 7 do 21,60 din, fižol 14,75 do 20,40 din, pesa 5 din, paradižnik IS din, jabolka 6 do 7,50 din, hruške 13,50 din, grozdje 15,50 din, pomaranče 9 din, limone 12 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,72 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,80 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, orehi 77 din, jajčka 1,28 do 2 din, krompir 4,80 KRANJ Solata 15 din, špinača 12 din, cvetača 13 din, korenček 8 din, česen 30 din, čebula 20 din, fižol 15 din, pesa 6 din, slive 20 din, jabolka 6 din, hruške 10 din, grozdje 14 din, kokoši 35 din, med 40 din, žganje 50 din, pomaranče 8 din, limone 11 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 48 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 75 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir 5 din TRŽIČ Solata 17 din, korenček 10 din, česen 20 din, fižol 17 din, pesa 8 din, jabolka 9 din, hruške 12 din, grozdje 14 din, banane 9,80 din, pomaranče 9,50 din, limone 12,50 din, ajdova moka 16 din, kaša 20 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, skuta 5 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, krvavice 22 din, orehi 70 din, jajčka 2 do 2,20 din Občni zbor TD Turistično društvo Jezersko bo imelo v petek, 19. decembra, ob 18.30 v Korotanu redni letni občni zbor. Po zboru bo prof. Ciril Hubad predaval z diapozitivi, in sicer Biseri slovenske zemlje. Priznanja za vzorno urejene hiše Bled — Prek 800 članov turističnega društva Bled je imelo v torek, 16. decembra, redni občni zbor. Razpravljali so o delu društva in ocenili lansko ter letošnjo turistično sezono, sprejeli pa so tudi nova pravila društva na podlagi ustave oziroma delegatskega sistema in novega zakona o društvih. Izvolili so še nov 17-članski upravni odbor, ki bo na prvi seji izvolil predsednika, podpredsednika in tajnika turističnega društva. Na zboru so 17 občanom in članom društva podelili tudi priznanja in plakete za vzorno urejeno hišo na Bledu v letošnjem letu. Priznanja so dobili Pepca Mežan, Ida Burja, Justina Ferjan, Dora Ravnik, Ivan Golob, Terezija Kežar, Ivan Zupan (Zasip), Stane Jere, Rezka Poklukar, Stanovanjski blok ZZB NOV Bled, Jože Urh, Roza Potočnik, Tomaž Ulčar, Alojz Premzl, Izidor Šolič, Zdravko Knaflič in Restavracija Regatni center Bled. A. Ž. Skupina Dar iz Šenčurja Skupina Dar je bila ustanovljena februarja letos, od marca pa deluje v okviru DPD Svoboda iz Šenčurja. Sestavljajo jo: Vido Kristane — solo kitara, vokal, ustna harmonika; Kazimir Mohar — vodilni vokal, ritem kitara, tamburin, skladatelj, pisec besedil in idejni avtor večina aranžmajev; Zdravko Lampe — orgle; Jože Vidmar — bas kitara, vokal in Bojan Delovec — bobni. Občasna člana ansambla sta tudi Dušan Bricelj (bobni) in Ivan Glo-bočnik (bas kitara). Fantje se večinoma ukvarjajo s svojo glasbo, ki je od poslušalcev zelo dobro sprejeta. Njihova glasba je prijetna za uho, je pa obenem tudi težka za igranje in kopiranje. Igrajo večinoma komercialni ročk, hard ročk in tudi komercialne popevke. V svojem repertoarju imajo približno 80 lastnih skladb, ki jih je napisal vodja skupine Kazimir Mohar. Skupina Dar se je širšemu občinstvu prvič predstavila na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Šenčurju. Nastopila pa je tudi -na festivalu mladih iz pobratenih mest v Gornji Radgoni, na prireditvi Slovenska ročk selekcija »m« 75 v Železnikih, v pevski karavani Glas jeseni v desetih gorenjskih krajih ter na plesih po Gorenjski, v Ljubljani in na Kozjanskem. Trenutno se pripravljajo na finalno prireditev Slovenska ročk selekcija »m« 75 in na snemanje nove oddaje na radiu Tržič. Prihodnje leto bodo pripravili samostojni koncert lastne glasbe in več prireditev v okviru DPD Svoboda. Za svoje najboljše delo štejejo ciklus dvanajstih skladb s skupnim naslovom Trinajst krizantem, ki je posvečen deklici Martinki, prijateljici iz šolskih let, ki je morala za posledicami raka umreti stara komaj trinajst let. Naslovno skladbo je skupina Dar predstavila na prireditvi Slovenska ročk selekcija »m« 75 v Železnikih in se z njo uvrstila v finale. Će bo uspela, želijo fantje posneti album dvanajstih skladb s skupnim naslovom Trinajst krizantem (Šolska ljubezen, Ni spoznala, Čudno dekle, Tiho pada prvi sneg, Si to ti? Ugaša dneva že sinjina, Plesala je eno poletje, Trinajst krizantem, Prevara, Pride dan, Ob grobu ljubezni, Reka pa teče dalje). Dar je ena prvih skupin, ki želi uspeti le s svojo glasbo in hoče s tem dokazati, da tudi glasba v slovenskem jeziku nekaj velja. F. Erzin Jutri otvoritev Jutri, v soboto, bo ob 11. uri na Zagrebškem velesejmu otvoritev velike razstave avtomobilov »Niki Lauda predstavlja najhitrejše avtomobile sveta«. Razstava bo v hali 10. Kot smo vas že obvestili, bo razstava odprta do 29. decembra, in sicer od 10. do 20. ure. Na razstavi bodo predstavljeni avtomobili formule 1, formule 2, formule ford, formule VVV, specialni GT in turistični avtomobili prirejeni za dirke, ameriški dragsterji in pa motorna kolesa. Cena vstopnic je za odrasle 30 din, za otroke in vojake pa 20 din. V ceno je vračunan tudi posebni barvni katalog. Vstopnice lahko dobite v poslovalnicah AMZH v Zagrebu in vseh večjih mestih po Jugoslaviji. Niki pa je na razstavo povabil tudi nekaj zelo znanih dirkačev formule 1. Tako bodo obiskovalci v soboto, 20. 12. lahko videli Nikija Laudo, v nedeljo, 21. 12. bo prišel Ronni Peterson (lotus), v ponedeljek, 22. 12. Jochen Mass (melaren), v torek, 23. 12. Vittorio Brambila (march), v petek, 26. 12. Lella Lombardi (march), v soboto, 27. 12., nedeljo 28. 12. in ponedeljek 29. 12. pa bosta prišla Niki Lauda in Clay Regazzoni (ferrari). Poleg tega pa so organizatorji pripravili še razne zabavne prireditve. Tako bo v soboto (20.' 12.) noč voznikov, v nedeljo (21. 12.) večer športnikov in koncert skupine »7 mladih«, ki bodo nastopali tudi naslednji dan. V petek (26. 12.) bo »Tinijada«, v soboto (27. 12.) in nedeljo (28. 12.) pa bo zabavni večer beograjskih estradnih umetnikov. V soboto (27. 12.) pa bo velika zvezdnata vožnja s kraki proti Karlovcu, Sisku, Ivanićgradu, Varaždinu, Krapini in Brežicam. Pet najboljših voznikov v posameznih krakih bo dobilo nagrade ZV. Dvakrat na dan bo modna revija. Vrteli pa bodo tudi športne filme, prodajali značke, posterje najbolj znanih dirkačev, majice, stenske koledarje in še kaj. Ljubitelji avtomobilizma, torej ne zamudite enkratne priložnosti in si oglejte to zanimivo prireditev v Zagrebu. F. P. poročili so se V KRANJU Stojanov Stojan in Mičić Jelica, Eržen Janez in Sušnik Slavica, Stojčev Sande in Kistovska Dragica umrli so V KRANJU Maček Anton, roj. 1896, Oblak Franc, roj. 1913, Kajtne Ana, roj. 1924, Veternik Frančiška, roj. 1883, Šorn Tereza, roj. 1902, Nachtigal Ana, roj. 1906, Kozjek Leopoldina, roj. 1906, Forenta France, roj. 1888, Eržen Marija, roj. 1888, Končan Leopold, roj. 1917, Kastelic Rozalija, roj. 1905, Nadižar Ana, roj. 1894, Lebedinac Andrej, roj. 1896 V TR2IČU Kimovec Terezija, roj. 1931, Žibert Franc, roj. 1902, Peternelj Frančiška, roj. 1896, Humar Anton, roj. 1929, Rupar Antonija, roj. 1901, Poljanec Ljudmila, roj. 1922 nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 B 7 8 9 y 0 1 12 13 14 15 16 ■ L 18 J ■ 19 20 21 ■ 22 ■ 23 24 ■ 1 ■ 28 29 ■ 30 31 ■52 33 34 ■ 36 37 38 39 40 ■ 42 ■ 1 44 45 46 48 ■ 49 "» 50 ■ r 52 ■ si 54 55 56 57 58 59 Rešitev nagradne križanke z dne 12. decembra: 1. unesek, 7. Štefan, 13. koridor, 15. saltato, 16. ocena, 17. osa, 19. Aaron, 20. Rom, 21. mameluk, 24. MLI, 25. Jim, 27. tamar, 28. RAI, 29. tapir, 31. Jakac, 33. karo, 34. B, 35. Asir, 37. požar, 38. duh, 40. vajet, 42. Iza, 43. emocija, 46. Abo, 47. Li, 48. skal, 49. šala. 51. EM, 52. onkolog, 54. Amerika, 56. Tavlor, 57. ataman N t Izžrebani reševalci: prejeli smo 77 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 dir?) dobi TILKA JOŠT, 64202 Naklo 50; 2. nagrado (40 din) ADA GAŠPERIČ, 6400 BLAGOVNICA Radovljica MODA Radovljica E L G O Lesce SAMOPOSTREŽBA Lesce SUPER MARKET UNION Jesenice urka s šolskih klopi Naši čuvarji v 30 letih osvoboditve Pred nami je 22. december, dan jugoslovanske ljudske armade. Ta praznik praznujemo vsi, ne le pripadniki vseh rodov naše armade. Za lažje razumevanje velikega pomena naše ljudske armade moram pogledati 30 let nazaj. To je bil čas, ko je po vdoru okupatorja naše ljudstvo golih rok branilo svojo svobodo, svoje otroke, svojo zemljo, svojo domovino. Za nami so bridka leta trpljenja, prelite krvi in solza, da so nam naši partizani priborili vse to. Vsak košček domovine je bil osvobojen postopoma, postopoma se je množila naša vojska, postopoma si je pridobivala puške in drugo orožje. Narodnoosvobodilna vojska je postajala vse močnejša, čete so postale divizije, divizije bataljoni, bataljoni naša vojska, naša armada, ki končno zmaga, premaga nasilne tujce. Tako je bilo rojstvo naše armade. ' Danes je naša JLA močna armada. Obsega vse rodove vojske: na nebu, na morju in na kopnem. Naše letalstvo čuva naše nebo, da bi še naprej ostalo jasno — svobodno. Mornarji čuvajo naše meje na morju, graničarji pa na kopnem. Tako kot je bil v NOB vrhovni poveljnik partizanske vojske tovariš Tito, je to tudi zdaj, zato ima tudi najvišji vojaški naziv: maršal Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naše svobode pa ne bodo branili le vojaki JLA, ampak vse ljudstvo. Vsak bo storil svoje za odpor proti sovražniku. Tako je bilo tudi v NOB. Taki skupni boji in pripravljenost proti sovražniku bodo vodile enote splošnega ljudskega odpora (SLO). Naša JLA se stalno izpopolnjuje v opremi in tehniki, da bi bila sposobna braniti in ohraniti svobodo. Fantje, ki služijo vojaški rok, se učijo mnogih spretnosti in ravnanja z orožjem in drugimi tehničnimi sredstvi. Kaj je pridobila naša JLA v svobodi, smo videli na paradi v Beogradu. Naša armada se je v 30 letih svobode pomnožila in sodobno opremila — od najmočnejšega topa do raket, podmornic in tankov. S tem orožjem bomo branili našo domovino in svobodo, za katero je padlo na tisoče ljudi. Naša vojska služi svoji domovini le za njeno obrambo. Nikogar ne bo napadla, le branila bo, če bo treba. Tako nas uči naš tovariš Tito, ki si prizadeva za mir in prijateljstvo med narodi. Naše pravilo je: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« JLA ima poudarek na »ljudska«, to se pravi naša, nas vseh, ker je bila med NOB in je sedaj tesno povezana z ljudstvom. Zato je praznik JLA tudi naš praznik, praznik vse Jugoslavije. Trilar Tatjana, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Snežinke Na suhi, rjavi travi je drobceno zapelo. Na goli vejici je veselo zacvetelo. Drobna snežinka je tiho in mirno padla na mojo roko. Pogledala sem jo. Bila je lepa. Hotela sem jo prijeti, pa se je prej stopila. Na roko, plašč in obraz so padale še druge snežinke. Poplesavale so okrog mene. Vsaka snežinka, ki sem jo prijela, se je stopila. Rada imam snežinke, ker so bele in oblik, podobnih kristalnim zvezdicam. Cilka Rozman, 5. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Spomini na Tavčarja Visoko je bilo včasih last pisatelja Ivana Tavčarja. Na posestvu so redili prašiče, imeli so konje in precej krav ter kokoši. Ker je pisatelj živel z družino v Ljubljani, je prišel na Visoko le ob počitnicah in praznikih. Sam posestva ni obdeloval. Imel je oskrbnika. Štiri leta so bili to moji prastarši, z njimi je bila tudi stara mama. Pisatelj je imel ženo Franjo, ki je bila tudi dvorna dama; štiri sinove: Ivana, Franika, Igorja in Anteja ter hčer Pipo (Jožefo). Stara mama je bila takrat, ko je prišla na Visoko, stara okoli enajst let. Trije otroci so bili starejši od nje, dva pa mlajša. Ker takrat še ni bilo avtomobilov, so se pripeljali do Škofje Loke z vlakom. Tja pa je šel ponje praded s kočijo. S Tavčarjem je prišla vedno tudi služinčad, včasih pa tudi kakšen revnejši študent. Pisatelj in starejša dva sinova so bili vneti lovci in ribiči. Imeli so svoj lovski in ribiški revir. Na ribolov je šla včasih z njimi tudi moja stara mama, da je nosila ulov, ki pa, pravi, ni bil majhen. K maši so se vozili v Poljane, kadar pa je bil pri sv. Volbenku sejem, pa so šli tja. Vedno so kupili darila tudi za tiste, ki so ostali doma. Pisatelj je imel rad domače običaje. Včasih so se peljali v Srednjo vas k Anžonovcu ali celo na Trebijo na piknik. Poleti so se zelo radi kopali v Sori. Pozno jeseni je peljal praded pridelke z Visokega v Ljubljano. Nekoč je šla z njim tudi stara mama. Tam sta prespala. Njej se je to zdelo zelo imenitno, ker se jih je takrat le malo lahko pohvalilo, da so že bili v Ljubljani. Janez Ržek, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Bilo me je strah V sobi sem pisala domačo nalogo. Zaradi vetra so se vrata odprla in začela škripati. Vsa v strahu sem čakala, kaj bo. Odložila sem pero in poslušala. Vrata so se še vedno odpirala. Že sem pograbila omelo in dregnila v vrata, ampak nič se ni premaknilo. Odprla sem vrata in Čakala. Nič. Opogumila sem se in stopila v predsobo. Nikogar ni bilo. Stopila sem na balkon in ugotovila, da je takrat pihal močan veter in mi pognal toliko strahu v kosti. Jasna Žontar, 7. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Tretji svetovni mir Tretji svetovni mir — tak je naslov televizijske nadaljevanke, ki jo lahko gledamo vsak četrtek. Oddaja govori o dogajanjih po svetu po drugi svetovni vojni, razkriva pa nam tudi zakulisje nekaterih političnih spletk med velikimi, v katerih se pravzaprav igrajo z mirom, s podobo sveta. Take in podobne oddaje so mi všeč in se mi zdijo zanimive in poučne, saj tako lahko na razumljiv način spoznavam svet v preteklih treh desetletjih, spoznam pa tudi nevarnosti in začetke nekaterih problemov, ki so še danes pereči in o katerih večkrat premišljujem. V preteklih oddajah smo zasledovali napredek oboroževalne tekme med dvema velesilama, to je obdobje hladne vojne, ki je spodbudilo še druge države, da so kmalu postale jedrske sile. Videli smo, da se je ta norost tako stopnjevala, da je svet malone zajela histerija v strahu pred jutrišnjim dnem, ki lahko pomeni konec tega sveta. Medtem ko sta ZDA in Sovjetska zveza tekmovali med seboj v oboroževanju, pa obstaja na zemeljski celini še tretji, nerazviti svet, ki ga sestavljajo mlade afriške državice, ki se s težavo otresajo kolonialnih spon. Spoznamo še zaostale južnoameriške države, ki se s krvavim davkom hočejo izvleči izpod ameriške nadoblasti. V tem času dobi v svetu pomembno vlogo zaprta, komunistična Kitajska, ki grozi Sovjetski zvezi, ki bi rada okupirala Mandžurijo. V tem času nasprotij, bogastva in revščine se pojavi v političnem življenju nova miselnost, ki pomeni za ljudi, site groženj, svetlo luč in prihodnost: neuvrščenost. V oddaji spoznamo tudi legendarne osebnosti: klan Kenedvjev, Nehruja, Naserja, tovariša Tita, Fidel Castra, Che Guevaro, dr. Allendeja itd. To so po večini ljudje, ki so se poskušali upreti imperialističnim apetitom velikih držav do malih, pa so morali za to žrtvovati tudi življenje kakor dr. Al-lende. Milena Fornazarič, 8 b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Jesensko deževje Zbudim se. V sobi je tišina. Po mokri cesti pripelje avto in voznik nestrpno potrobi. To me dokončno predrami. Skočim iz postelje in stopim k oknu. Zunaj dežuje. »Spet dež,« jezno pomislim. Ozrem se na mokre strehe in na cesto polno luž. Med potjo do kopalnice se jezim na dež, ki pada že nekaj dni zaporedoma. Hitro se umijem in oblečem. Pojem pripravljen zajtrk, vzamem torbo in grem na hodnik. Obujem čevlje in si oblečem plašč. Vzamem dežnik in že tečem po stopnicah. Nič kaj veselo ne stopim na ulico mokro od dežja. Odprem dežnik in odidem v šolo. Tudi med poukom dež ne poneha. Na poti domov me nek avto pošteno pošprica. Tako pridem domov s čisto mokrimi hlačami. Po kosilu, ko pišem nalogo, se oziram skozi okno v upanju, da bo dež ponehal. Dež pa le neutrudno pada in pada. Tudi zvečer, ko ležim v postelji, še vedno slišim šum dežja. Dež je ponehal šele naslednji dan proti večeru, pa ne za dolgo. Ponoči je spet lilo. Majda Volčini, 6. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek radio I201 4.30 8.10 9.05 9.35 9.48 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti 01) bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblorfl Milana Kerleža in Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Spoznavajmo s\ ti in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden program Sobota na valu 202 Vedri ritmi Vodomet melodij Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam. . Slovenska ročk selekcija 75 Portret orkestra Stan Kenton Naš podlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po Jugoslaviji Svet in mi Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Giuseppe Verdi: Don C ar los, opera v 4 dejanjih 22.35 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 211 6.00 8.07 8.52 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Drugi 8.05 9.35 10.05 10.35 10.50 11.33 13.17 14.00 nedelja Dobro jutro Radijska igra za otroke - D. Ilič: Lovec Bleščavec ni umrl Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvi aplavz Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — I. Potrč-V. Frantar: Na verne duše Glasbene razglednice Lahko noč. otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno V lučeh semaforjev program Zvoki za nedeljsko jutro Mladina sebi in vam S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti Naši kraji in ljudje Cocktail melodij Melodije po pašti Film, opereta, musical Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet' 23.00 Tri suite 23.55 Iz slovenske poezije 22 ponedeljek 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 20.05 23.15 Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Mali vokalni ansambli in solisti Kdaj, kam, kako in po čem Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Ob lahki glasbi Minute s triom Avgusta Stanka Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza program Ponedeljek na valu 202 Melodije in ritmi iz studia 14 Z majhnimi zabavnimi ansambli Nenavadni pogovori Godala v ritmu Pop integral Obisk pri orkestru Quincy Jones Novost na knjižni polici Panorama slovenskih popevk Ti in jaz in glasba Besede in dejanja Sprehodi instrumentov Glasbeni cocktail Jazz na II. programu Tretji program 19.05 19.30 19.50 20.35 21.00 21.15 23.00 23.55 231 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 Sprehodi po tuji zborovski literaturi Edvard Grieg: Lirična suita za orkester, op. 54 Naš eksperimentalni studio Dve partituti Maxa Regerja Ekonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije torek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20.30 21.20 22.20 23.05 23.15 Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Družba in čas Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — S. Vlajkovič: Nedeljski čeveljci z zvončki Zvočne kaskade Ob 90-letnici rojstva Edgarda Vareseja Literarni nokturno Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Torek na valu 202 S solisti in ansambli JRT Lahka glasba ' na našem valu Borci nam pripovedujejo Zabaval vas bo Ljubljanski jaz? -.artibel y *«i imena, ..lane melodije Tipke in godala Pet minut humorja Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples Tri tisoč sekund radia Študent Ljudje med seboj S pevko Tatjano Gros Parada orkestrov Popevke slovenskih avtorjev Tretji 19.05 19.15 20.35 20.05 22.35 23.30 23.55 241 program Mejniki v zgodovini Predstavljamo vam nov posnetek opere Seviljski brivec G. Rossinija Festival v Bregenzu 1975 Stari mojstri v novih tonskih preoblekah Dve koncertantni simfoniji Isang Yun: Razsežnosti za veliki orkester Iz slovenske poezije sreda 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture — Češkoslovaška Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom Bojana Adamiča in Tomaža Domicelja Lahko noč, otroci Koncert iz našega studia S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.35 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu tanga 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.15 22.15 23.30 23.55 251 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 17.30 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 Zborovska kultura predklasičnih obdobij Znanost in družbe Za ljubitelje stare glasbe Skladbe dveh hrvaških skladateljev Sodobni literarni port ret Odlomki iz opere Postiljon iz Lonjumeauja Razgledi po sodobni glasbi Sodobna glasba za kitaro Iz slovenske poezije četrtek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Zborovska glasba polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Enajsta šola Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori December 75 Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Večer umetniške besede Lepe melodije Slovenska komorna glasba od 1900 do danes Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.10 16.40 Četrtek na valu 202 Od melodije do melodije Zvoki orkestra Saarskega radia Samoupravljanje s temelji marksizma Otroci med seboj in med nami Mozaik glasov in instrumentov Radi jih poslušate Okno v svet V svetu operete Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stopples Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvok 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Slavnostne igre v Bergenu 21.42 LeošJanaček: V meglah — štiri skladbe za klavir 22.00 Edvvard Elgar: Gerontijev sen — oratorij za soliste, zbor in orkester, op. 38 23.35 Primož Ramovš: Koncert za violino, violo in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 26 4.30 8.10 9.05 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 '20.00 ^1.15 22.20 23.05 23.15 petek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje V spomin Bele Bartoka Ogledalo našega časa Zvočni signali Minute z ansamblom V i 1 i j a Petriča Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.25 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.0(T 18.40 Petek na valu 202 Glasovi v ritmu Iz filmov in glasbenih revij Radijska šola za nižjo stopnjo Glasbena medigra Za mladi svet Izložba popevk Filmski vrtiljak Z velikimi zabavnimi orkestri Glasbeni casino Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - P. Valerv: Gospod Teste 20.05 Izbrani listi iz Beethovnovega albuma 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Marij Kogoj: pfizor ob katafalku iz opere Crne maske 23.55 Iz slovenske poezije kino Kranj CENTER 19. decembra amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 16. in 20. uri 20. decembra amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema ZLATO IN WHISKY ob 22. uri 21. decembra amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. ŽELO ob 21. uri 22. decembra amer. barv. vestem ZLATO IN \VHI-SKYobl6., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 19. decembra amer. barv. vestem NEZNANI ZAŠČITNIK ob 16., 18. in 20. uri 20. decembra amer. barv. risani POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 10. uri, amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 16. uri. amer. barv. vestem NEZNANI ZAŠČITNIK ob 18. uri, amer. barv. komed. HERBIE! AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 20. uri 21. decembra jug. barv. part. mlad. MIRKO IN SLAVKO ob 10. uri, amer. pust. TARZAN IN AMAZONKE ob 14. uri, amer. barv. komed. HERBIE! AH TA ČUDOVITI AVTO ob 16. uri, franc. barv; komed PROMETNA ZMEDA ob 20. uri 22. decembra franc. barv. komed. PROMETNA ZMEDA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. decembra danski barv. erdt. ŠOLA ZA ŽENINE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 20. decembra ital.-angl. barv. pust. GUSARJI /. ZELENEGA OTOKA ob 16., 18. in 20. uri 21. decembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 15., 17. in 19. uri 22. decembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 18. uri Kamnik DOM 20. decembra hongkongški barv. pust. KARATE JONES ob 16. uri 21. decembra hongkongški barv. pust. KARATE JONES ob 15., 17. in 19. uri 22. decembra amer.-angl. barv. zgod. EL (ID ob 17 in 20. uri televizija Cerklje KRVAVEC 21. decembra amer. barv. VERAŠob 16. uri vestem SLEPI REVOL- Škofja Loka SORA 19. decembra amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 18. in 20. uri 20. decembra ital. barv. vojni HEROJI ob 18. in 20. uri 21. decembra ital. barv. vojni HEROJI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 19. decembra ital. barv. vojni HEROJI ob 20. uri 20. decembra ital. barv. komed. MALI GREH ob 20. uri 21. decembra amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 17. in 20. uri Radovljica 19. decembra ital. barv. BELI OČNJAK ob 20. uri 20. decembra amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 18. uri, ital. barv. krim. IN NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 20. uri 21. decembra amer. barv. KLIC DIVJINE ob 10. uri, ital. barv. krim. IN NA KONCU NE OSTANI'. NIHČE ob 16. uri, ital. barv. BELI OČNJAK ob 18. uri, amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 20. uri 22. decembra amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri Bled 19. decembra amer. barv. KLIC DIVJINE ob 20. uri 20. decembra ital. barv. BELI OČNJAK ob 18. in 20. uri 21. decembra ital. barv. BELI OČNJAK ob 14. uri, amer. barv. KLIC DIVJINE ob 16. in 18. uri. ital. barv. krim. IN NA KONCU NE OSTANE NIHČE ob 20. uri 22. decembra ital. barv. vestem LOS AMIGOS ob 20. uri Jesenice RADIO 19. decembra ital. barv. pust. RAZPOSAJENI 20. decembra jug. barv. pust. MALI ČUDEŽ VELIKE PRIRODE, danski barv. CS komed. AVTOCESTA V POSTELJI 21. decembra jug. barv. CS vojni SUTJESKA 22. decembra slov. barv. vojni NE JOČI, PETER Jesenice PLAVŽ 19. decembra amer. barv. vojni ORLOVSKO GNEZDO 20. decembra franc.-ital. barv. drama ANGELSKE NUNE 21. decembra slov. barv. vojni NE JOČI, PETER 22. decembra jug. barv. CS vojni SUTJESKA Dovje Mojstrana 20. decembra amer. barv. krim. PRIČE IN MORILCI 21. decembra amer.-ital. barv. vestem MOŽ Z IMENOM TRINITA Kranjska gora 20. decembra amer.-ital. barv. vestem MOŽ Z IMENOM TRINITA 21. decembra ital.barv. pust. RAZPOSAJENI 201 9.30 10.35 11.55 16.45 17.20 17.50 18.05 19.10 19.30 19.50 20.00 21.00 21.15 22.05 sobota TV v šoli: Seminar. Izobraževalna oddaja (Bg) T V v šoli: Komunistično gibanje v stari Jugoslaviji, Pravopis (Zg) Schladming: smuk za moške — prenos. B (EVR-Lj) 625 — ponovitev Po belih in črnih tipkah — 2. del Obzornik N. Ostrovski: Kako seje kalilo jeklo. B Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Mi smo mlada vojska Titova — ob dnevu JLA (Bg) Moda za vas, B Kojak — serijski film. B TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 TV novice 18.15 Radost Evrope - ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Nevarne igre Bena Akibe — predstava gledališča Jazavac Oddaj 11.10 12.00 15.30 15.50 17.00 18.00 18.15 19.30 20.00 21.00 22.30 211 9.00 9.05 nik Sljeme TV v šoli -nadaljevanje TV v šoli TV dnevnik Kapelski kresovi ponovitev Posnetek iz Schladminga TV novice Radost Evrope TV dnevnik Mi smo mlada vojska Titova Celovečerni film TV dnevnik nedelja 10.10 11.15 12.00 12.05 13.30 14.00 15.05 15.20 15.40 17.20 18.20 19.10 19.30 19.50 20.05 21.05 21.35 21.50 Poročila L. N. Tolstoj: Ana Karenina — TV nadaljevanka Otroška matineja: Klovn Ferdinand in Indijanci. Znameniti živalski vrtovi Kmetijska oddaja(Zg) Poročila Schladming: slalom za moške — posnetek in prenos. B (EVR-Lj) Pisani svet Veseli tobogan: Postojna Za konec tedna Moda za vas, B Košarka Crvena zvezda : Radnički — prenos (Zg, Bg) Proslava JLA v Ljubljani Jobv - 1. del filma, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar M. Kerstner: Gruntovčani — konec nadaljevanke 30 let armade v svobodi TV dnevnik Športni pregled (Bg) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nedeljsko popoldne: V gosteh pri JLA 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.45 24 ur 21.05 Risanka 21.15 Bombaša - domači film 22.40 Iz del A. G. Matoša Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila 9.45 Otroški spored 10.45 Narodna glasba 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Jugoslavija, dober dan Nedeljsko popoldne Disnevev svet TV dnevnik Kapelski kresovi Dokumentarna oddaja Športni pregled TV dnevnik ponedeljek 14.00 18.25 19.30 20.05 21.20 21.50 22.10 22! 8.10 T V v šoli: Pod sneženo odejo. Etnografski muzej. Dan JLA. Nemščina, Starogrška kultura, Sahara(Zg) 10.00 TV \ šoli: Zemljepis. Pravljica (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zgl 16.35 Madžarski TVD(NS) 17.20 H. C Andersen: Snežna kraljica — 2. del 17.35 Čarobna žoga— risanka. B 17.50 Obzornik 18.05 Učiteljski pevski zbor Emil Adamič 18.40 Marksizem v teoriji in praksi: SZDL — fronta socialističnih sil 19.00 Odločamo 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.05 T. Arsovski: Diogenov paradoks — drama TV Skopje 21.45 Mozaik kratkega filma 22.05 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Lutke 17.45 Mali šlager 18.00 Kronika 18.15 Koncert reprezentativnega orkestra garde 18.45 Branje 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.45 P. I. Čajkovski: Uvertura 1812 20.55 24 ur 21.10 Poligon - dok. film 21.20 Kaja, ubil te bom -celovečerni film . Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Djordjevič: Kadar puške počivajo — TV drama 21.20 Mesta: Skopje - l.del 21.55 Mladi za mlade 22.25 TV dnevnik 231 torek 8.10 TVvšoli: M. Antić, Od Jesenic do Kabarida, Računstvo, Nemščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Obleka in omara (Zg) 10.00 TVvšoli: Disnevev svet, Glasbeni pouk (Bg) 11.20 TVvšoli: Izobraževalna oddaja (Sa) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TVvšoli - ponovitev (Sa) 16.35 17.15 17.25 18.00 18.15 18.45 19.10 19.30 20.05 21.05 21.50 Madžarski TVD (NS) Kuščarji — film. B A. Lindgren: Erazem in potepuh — TV nadaljevanki) Obzornik Ama — film. B Ne prezrite: Vojaški orkester Risanka. B TV dnevnik Enakopravnost narodnosti v življenju SAP Vojvodine G. de Maupassanl: Lepi striček. B TV dnevnik U H V — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Japonska ljudska umetnost 18.00 Zagrebška kronika 18.15 Vokalna lirika 18.45 Trenutek spoznanja 19.30 TV dnevnik 20.00 Leteti cirkus 20.35 24 ur 20.50 Obzorje 21.35 V deželi DogBfl* Turistična nedelja v Moptiju — dok. filma Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Liki revolucije: Rade Vujovič 20.35 Brontejevi iz Hawortha — serijski film 21.30 Mozaik 22.00 TV dnevnik 241 8.10 10.00 16.35 17.15 17.50 18.05 18.40 19.10 19.30 20.05 21.40 21.55 sreda TV v šoli: Življenje v gozdu. Spomini na revolucijo. Pet ruška. Promet. TV vrtec. Pod sneženo odejo (Zg) T V v šoli: Predšolska vzgoja. Risanka (Bg) Madžarski TVD (Bg) Dvoživka in templarji — TV nadaljevanka Obzornik Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo Po sledeh napredka. B Risanka, B TV dnevnik Film tedna: Živel je poječi drozg Miniature: Jazz orkester RTV Beograd, B TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Pahljača 18.00 Kronika Osijeka 18.15 Narodna glasba 18.35 Znanstveni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 20.45 24 ur 21.00 Ženske v revoluciji 21.40 Helena, sodobna žena — serijski film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 De Jongovi - film 21.10 Zapiski iz NOB 21.45 TV dnevnik 22.00 Dan v institutu Jožef Štefan - oddaja TV Ljubljana 25 četrtek 8.10 TVvšoli: Od Nove Gorice do Portoroža, Funkcije, Pravopis, Nemščina, Znanost in tehnika, 10.00 14.10 15.50 15.55 17.30 18.00 18.15 19.15 19.30 20.05 20.55 21.05 21.35 21.50 Učenci pred kamero (Zg> TVvšoli. Francoščina. Risanka (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Glasbena medigra Košarka Lokomot iva : Jugoplastika — prenos (Zg) Bistrooki. B Obzornik Benetke — dok. film. B Risanka. B TV dnevnik O. Davičo: Pesem nadaljevanka TV Beograd Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Stanovanje 76 TV dnevnik Po belih in črnih tipkah — 6. del UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.30 18.00 18.15 18.35 19.05 19.30 20.00 20.45 20.55 21.10 Klesar in sinovi — otroška oddaja Kronika Splita Prijatelji glasbe Turizem Kulturni pregled TV dnevnik Svet okrog nas Profesor Baltazar 24 ur Prekletstvo — TV drama 261 petek Oddajnik Sljeme 15.50 15.55 od 17 19.30 20.00 21.00 21.50 22.10 22.20 Napoved sporeda Košarka Lokomotiva : Jugoplastika 30 do 19.30 isto kot na UHF TV dnevnik Cesta IV nadaljevanka Reflektor TV dnevnik Dokumentarni film Dubrovnik — mesto glasbe 8.10 TVvšoli: Računstvo, Žabe. Ali ste vedeli. Meritve. Promet. TV vrtec. Obleka in omara (Zg) 10.00 TVvšoli: Angleščina. Predšolska vzgoja (Bg) 14.10 T V v šoli - ponovitev (Zg) 16.35 Madžarski TVD(NS) 17.00 Od včeraj do danes v Grožnjanu. B 17.30 Obzornik 17.45 Prireditev ob .'JO-letnici telesne kulture v sv»lxxini domovini — prenos iz Velenja 19.10 Dedek Mraz 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Gospod Hulot na počitnicah - film 21.50 <;_'"> 22.25 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Neven. otroška oddaja 18.00 Kronika Reke 18.15 Narodna glasba . 18.45 Ljudje iz kolone 19.30 TV dnevnik 20.00 Smog - TV drama 21.25 24 ur 21.40 Gost urednik: Mladen Oljača 22.50 Večer k Gine Lollohrigido Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti - kviz 21.05 Pravica - serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Naši delavci na Švedskem — dok. oddaja ta teden na TV SREDA ŽIVEL JE POJOČI DROZG - sovjetski film. 1974; režiser Otar Joselijani, v gl. vlogah: Gela Kandelahi, G; Čheidze, J. Džandijeva; Gruzinski film Živel je pojoči drozg je nenavaden — nenavaden zaradi pristopa k temi o mladem »anti-junaku«. igralcu v opernem orkestru, ki ima grdo navado, da stalno zamuja. To je lik človeka, ki ga imajo vsi radi zaradi njegove družabnosti, dobre volje. Stalno je zaposlen z malenkostnimi nepomembnostmi, v bistvu pa ničesar koristnega ne stori. V filmu ni kakšne vsebine, saj gre le za analizo »izgubljanja časa«, v tem pa je največja drznost filma, saj so bile in so še takšne teme v sovjetskih kinematografijah tako rekoč tabu. PETEK GOSPOD HULOT NA POČITNICAH - francoski film, 1953; režiser Jacques Tati, v gl. vlogah: -Jacoues Tati, Nathalie Pascaud, Louis Perrault; Jacques Tati je eden redkih komikov, ki jih ne moremo primerjati z nikomer, pa čeprav tudi njegov filmski izraz temelji na tradiciji nemih burlesk. V vseh filmih je podoben, v vseh se piše gospod Hulot, stalno je v konfliktu z okoljem in predmeti, predvsem s proizvodi civilizacije. Njegov »spopad« s pridobitvami 20. stoletja vedno izzveni na.mm' zabavno, obenem pa daje vedeti, da vse te koristi v končni obliki le niso tisto, kar naj bi človeka osrečilo. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 19. decembra, ob 15. uri za osnovno šolo Simona Jenka - C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV; ob 16. uri v Voklem, ob 18. uri v Trbojah — J. Stre-da: JANKO IN METKA; SOBOTA. 20. decembra, ob 10. uri za PZZ podjetje Kranj, ob 17. uri za tovarno Sava Kranj — C Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV; NEDELJA, 21. decembra, ob 10., 15. in 17. uri za tovarno Sava Kranj - C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV; ob 10. uri na Golniku, ob 13. uri in ob 14.30 v Žabnii i. ob 17. uri v Bitnjah - J. Streda: JANKO IN METKA Otroke na vseh predstavah bo obiskal tudi dedek Mraz. družinskipomen k i Oh, darila! Če niste med tistimi, ki so vsaj pred mesecem dni že napravili spisek, koga bodo ob novem letu po lepi stari navadi obdarili in potem že tudi kupili darila in jih skrbno spravili do pravega trenutka, potem vam zdajle že teče voda v grlo. Še sreča, da ob takih priložnostih obdarujemo le tiste svoje najbližje, kijih dobro poznamo, pa še za te si razbijamo glavo z izbiranjem pravega darila; kaj bi šele bilo, če bi izbirali darila za vse, ki jih le površno poznamo. Če se ne morete nikakor odločiti, skličite družinski posvet in predlagajte letos čisto nekaj novega: zbrani denar, ki bi ga sicer porabili za darila za vsakega družinskega člana, namenite za nekaj skupnega, nekaj takega, od česar bi imel vsak član družine nekaj veselja. Morda je to izlet, morda so to drsalke za vse v družini, ki še imajo trdne noge in veselje, da se v novem letu naučijo kaj novega. Ta družinski dedek Mraz naj bo torej res tak, da bo prav vsak zadovoljen, in prav nič prikrajšan, kar se pri »individualni« obdaritvi kaj hitro zgodi. Če pa morate izbirati darilo za posameznega, naj vam z nekaj idejami pomagamo. Otroci bodo najbolj veseli športnih potrebščin in pa seveda knjig in igrač, primernih za njihovo starost, ter seveda takih igrač, s katerimi se bo dalo zares igrati. Oblačila in obutev ter sladkarije so manj primerna darila za otroke. Te predmete bolj cenijo »odrasli« otroci: zato za najstnike spletemo volnene rokavice s prsti v več barvah, ki so trenutno zelo modne, pa toplo kapo in šal tako za fanta kot za dekle. Za pletenje navdušenim dekletom kupimo kar kilogram volne, da bodo pletilke žven-kljale vso zimo. Usnjen pas je primeren tako za fanta kot dekle in če je za pas obešena še majhna torbica, bo to nadvse imenitno darilo. Če boste novo leto dočakali pri prijateljih, tja ne boste odšli praznik rok kot se reče. Morda bo dobrodošla košara pomaranč, ki bo potem, ko bodo sadje snedli, odlično rabila za nakupe; morda v družini vsi trpe za prehladi, zato jim kupite zbirko čajev in jo spravite v zanimivo škatlo ali posodo. Ce pa ste prepričani, da gospodinja peče dobre potice, ji podarite nov model za peko in ga napolnite z orehi v lupini, lešniki, figami in suhimi slivami. Tudi lonec medu vedno prav pride, pa kuharska knjiga še posebno mladoporočencem. Zbirka barvastih okrašenih sveč na pladnju razvrščenih okoli steklenice vina bo prav tako lepo in primerno darilo. Sladokusce bomo morda presenetili z majhno zbirko konzerv z redkimi jedrni (polži, rakci na primer), pridne šivilje pa bodo vesele slamnate škatle za šivalni pribor, v kateri smo »pozabili« nekaj zavitkov sukanca in zavojček vedno iskanih šivank. L. M. Lasje (4) Suho lasišče ima žleze lojnice, ki izločajo premalo maščobe: lasje dobivajo premalo maščobe, zato niso voljni, krhki so in lomljivi. Za tako lasišče so včasih krivi zunanji vzroki kot so premočno sonce, premočna trajna ondulacija, premočno topiranje, prepogosto barvanje, prevroče sušenje, premočno lakiranje itd. Zaradi teh vzrokov se lomijo tudi konice las. Za umivanje suhih las uporabljamo posebne šampone. Razen tega pa poskrbimo, da bodo lasišče in tudi lasje dobivali dovolj maščobe z raznimi pomadami in oljnimi oblogami. Pred vsakim drugim umivanjem nanesimo na suho lasišče s pipeto ricinu-sovo olje, ki ga z enakomernimi gibi vmasi-ramo. Nato glavo ovijemo z ogreto brisačo in pustimo eno uro. Lase nato operemo kot navadno. Vsak večer si lase krtačimo s krtačo iz naravnih ščetin. S tem prenašamo tisto malo maščobe, ki jo lojnice izločijo na koži lasišča po vsej dolžini las. H krtačenju lahko dodamo nekoliko lasne vode ali še bolje olja, ki ga vmasiramo. Pri tem vedno uporabljamo pipeto, da ne bomo navlažili ali namastili vseh las, ampak le lasišče, pa tudi steklenička ne bo tako hitro prazna. Za fantiča je primeren takle iz blaga sešit »pajac« kot pravimo; na ramenih je ojačan ž usnjem ali skajem ali drugim močnejšim blagom. Na hlačah in gornjem delu sta po dva vojaška žepa, zapenja pa se na zadrgo. mor t a odgovarja J Potrebujemo: 1,5 kg ohrovta, 5 dkg mastne slanine, 1 čebulo, tri četrt litra juhe iz kocke, sol, poper, čajno žličko sladkorja, pol žličke kumine, pol kg krompirja, 1 konzervo mesnega zajtrka, 2 dkg margarine, osmino litra kisle smetane. Ohrovtova enolončnica Ohrovt očistimo, opetemo in narežemo na rezance. Slanino narežemo na kocke, čebulo olupimo in sesekljamo. Oboje denemo v segreto posodo in opražimo. Dodamo ohrovt in pražimo še nekaj časa, da ohrovt odda sok. Nato prilijemo juho in jed posolimo in popramo, osladimo in začinimo s kumino. Počasi kuhamo pol ure. Nato dodamo olupljen in na koščke narezan krompir in kuhamo še pol ure. Mesni zajtrk narežemo na koščke, jih opražimo na margarini in primešamo enolončnici. Nazadnje dodamo še kislo smetano ter takoj ponudimo. Zdenka iz Kranja — Novo leto bom pričakala v hotelu, zato bi rada imela primerno obleko. Blago imam že doma, vas pa prosim za primeren model. Stara sem 27 let, visoka 167 cm in tehtam 62 kg. Marta — Obleka je maksi dolžine in širše krojena. Rokavi segajo do komolcev in so zvončasto krojeni ter vstavljeni raglan. Obleko lahko nosite tudi brez pasu. Mraz koži škodi Kakor je prijetno bivati zunaj na mrazu tudi kadar je temperatura dokaj pod ničlo, pa~ je dobro v takem primeru kožo zaščititi z mastno kremo ali tekočim pudrom ali pudrom v prahu. Še posebej velja misliti na zaščito, kadar gremo smučat višje v hribe: takrat se kože poleg hladu loteva še veter in sonce. Zdaj v decembru ga sicer res še ne bo veliko, vendar pa znata biti mraz in veter zato toliko bolj neprijetna. Kakšna bo torej nega tistih nekaj dni, če jih boste preživeli na smučanju? Zjutraj se umijemo kot običajno, lahko kožo osvežimo z lotionom, če smo tega vajeni tudi doma, nato uporabimo vlažno kremo. Preden pa gremo ven, si nanesemo na' obraz še zaščitno kremo. To naj bo mastna krema, ki obenem ščiti tudi pred sončnimi žarki. Za ustnice uporabljajmo še posebna zaščitna mazila, kožo okoli oči pa zavarujemo s kremo proti gubam za okolico oči. Čez dan zaščito še obnovimo. Namažite nos, lica in uhlje tudi svojemu spremljevalcu, ki misli, da si je z zaščito ustnic pred izsušitvijo zaščitil vse, kar bi moral. Zvečer je treba kožo očistiti kot to običajno delamo doma. Namažemo jo čez noč z debelejšo plastjo vlažne kreme. V višinah je zrak suh zato bo koži prijala tudi maska. Nekatere kože zelo slabo prenašajo nizke temperature, saj nekatere reagirajo celo z izpuščaji. Že doma je zato dobro kožo privajati na spremembe temperatur z izmeničnim prhanjem z mlačno in hladnoj vodo. V hribih si pomagamo ohranjati" vlago na koži tudi s toplimi oblogami namočenimi v čaju, na primer kamiličnem. Seveda to opravimo v topli sobi. Kožo vlažimo 20 minut pokrito s toplo brisačo, nato jo zdrgnemo do suhega in namažemo s kremo. izbrali smo za ras gorenjski kraji še Črtomir Zoreč, V OBSAVSK.H VASEH Da ne bo te večne skrbi za novoletno smre-kico, si omislimo umetno. Prav čisto nič se ne loči od prave. Le to prednost ima, da se ne osipa, ko je praznikov konec. Zložimo jo in spravimo, pa bo spet za prihodnje novo leto. V Murkinem ELGU v Lescah imajo poleg bogate izbire okraskov tudi te smrekice naprodaj. Cena: 145,65 din Da bo zimsko razpoloženje še bolj veselo, bo zagotovo pripomogel tudi vesel, drobno rožast vzorček na otroških smučarskih kompletih. Toprovi so, dobe se pa v ZAR-JINI prenovljeni otroški trgovini na Jesenicah (pri carinarnici). Velikosti: 6 do 10 let. Cena: hlače 343 do 380 din bunda 608 do 640 din Novo v sestavljivih igračkah je DIA Block, ki je prišel z Japonske. Imajo to prednost, da so nekoliko cenejše od ostalih igrač te vrste. Na Kokrinem oddelku igrač v GLOBUSU jih boste dobili. Cena: 49,70 do 309,20 din Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše Lodnasta krila so to jesen zelo priljubljena. Več modelov teh kril v treh zelenih barvah, svetlo in temno sivi, se dobi v Murkini MODI v Radovljici. Velikosti: 36 do 46. Cena: 449 in 480 din (11. zapis) Obnovljena hiša, ki stoji na mestu rojstnega doma pesnika Simona Jenka, je v snegu na prvi pogled prav lična. Nosi pa hišno številko: Podreča 29. — Sicer pa je bila pod njeno streho še pred nekaj leti prijetna gostilnica s prijazno in lepo krč-marico, pravo Mirandolino. Ni, da bi človek vzdihoval po nekdanjih vinskih tavernah — vedno manj jih je po vaseh. Kaže, da ne pijancev ne pivcev ni več. Ali pa je motorizacija, ki zahteva treznega voznika, pijančevanje omejila? Sicer pa tudi fantovskega petja po vaseh ni več, še slovitih vojska med sosednjimi srenjami ni več. Zgodnje službe po tovarnah ženejo fante spat — ne krčma, ne petje na vasi, ne fantovski pretepi, jih ne zanimajo več. Res, časi se spreminjajo. Dostikrat v dobro smer. PODREŠKI PATRONI Drugje po Slovenskem imamo cerkve posvečene bolj »domačim« svetnikom, nekateri so že kar ljudski prijatelji in priprošnjiki. Tako imamo vrsto Miklavžev, Martinov, Andrejev, Tomažev, Jožefov, Jurijev, Petrov in Pavlov pa Štefanov, Jakobov, Jernejev, Lovrencev, Tilnov, Markov, Simonov in Vidov. Tu, v skromni Podreči, pa so se najbrž zgledovali po imenitni kranjski farni cerkvi in si izbrali za svoje božje zaščitnike kar štiri tuje, maloznane svetnike: Koncija, brata njegovega Kancijana. njuno sestro Kancijanilo in učenika njihovega Prota. Cerkev jih časti skupaj, kot mučence, ker so bili vsi hkrati ujeti in 1. 303 v Ogleju obglavljeni. Bilo je to za časa rimskega cesarja Dioklecijana,- ki je vladal v času od leta 284 do 305. — Oba brata in njuna sestra so bili plemenitega rodu; ko pa so se dali krstiti, je bil njihov sklep trden: pomagati zaprtim kristjanom. Tako jih je učil tudi modri Prot. Kaj je bilo nekdanjim Podrečanom, da so zavrgli (pravzaprav odrinili v stranski oltar!) sv. Primoža in njegovega brata Felicijana, ki jima je bila cerkev prvotno posvečena? Ker se dogodek ujema (sredina 16. stoletja) s širjenjem protestantizma na Slovenskem, slutim, da zadrti protirefor-maciji ni bila všeč taka svetniška družba — slovit in osovražen je bil Primož Trubar, ničmanj vnet protestant in tudi osovražen je bil njegov sin Felicijan. Oba sta bila luteranska pridigarja, oba preganjana, oba vztrajna v svoji »veri krivi«. Res, ni bilo prav, da bi se prav po njunih imenih in še tako hkrati, imenovala božja zaščita neke rimokatoliške cerkve. In tako sta se sv. Primož in brat njegov sv. Felicijan morala umakniti maloznanim mučenikom sv. Kanciju, sveti Kancijanili in sv. Protu ... Stara podreška cerkev je znana po listinah že iz 1. 1526, pozneje pa so stavbo podrli in 1. 185$ sezidali novo, sedanjo cerkev. — Zanimivost svoje vrste je dejstvo, da so Podrecani delno spadali pod smledniško (v ljudski izgovorjavi: »smleš-ko«), drugi del pa pod šmartinsko faro. Prvih štirinajst hišnih številk je služilo gosposki v Smledniku. Šele od začetka leta 1787 sodi vsa Podreča pod novo mavško faro. Nova podreška cerkev je zelo trpela zaradi potresnih sunkov ob koncu 19. stoletja. Obnovitvenih del in popravil pa sprememb je bilo toliko, da vaška cerkev ne daje več vtisa častitljive starosti. — Znamenitega oltarnega prta z uvezenim Jezusovim imenom in z napisom Gregorius Pingav 1636, žal, nisem videl. Je pa ohranjen in skrbno čuvan. Bom še povprašal. PESNIKOV SPOMENIK Kar pa res diči Podrečo, vase zaprto vas ob Savi. ki tu ne šumi več, saj je spodaj, pod ježo, za začetek umetnega Zbiljskega jezera — je nedvomno lep, dostojen spomenik nekdanjemu sovaščanu. pesniku Simonu Jenku. Imel pa je ta, današnji podreški pesnikov spomenik svojega predhodnika, pot stavljenega na istem mestu. Postavili so ta, prvotni spomenik njegovi rojaki — torej Savci—' že 1. 1929. Kamnoseška dela je opravil Rudolf Jeglič iz Kranja, ovalna pesnikova podoba na porcelanski plošči pa je bila izdelana na Češkem. Dogodilo pa se je, da so vaški fantiči s kamenjem razbili krhko ploščo z Jenkovo podobo in treba je bilo misliti na ustrezno obnovo. Častijci Jenkovi so se odločili, da naroče iz kamna (kararskega marmorja) izklesano pesnike^ vo poprsje in ga postavijo v vrh spomenika namesto razbite porcelanske fotografije. Res, že leta 1955 je spomenik na Podreči krasilo marmornato pesnikovo poprsje. Po mavčni predlogi, ki jo hrani mavška osnovna šola še danes, je poprsje Simona Jenka izklesal kamnoseški in podobarski mojster Anton Borštnar. Spričo res solidno opravljene, a ne lahke naloge — po mavčnem modelu napraviti natanko isti obraz v trdem kamnu — ne bo narobe', če še to povem, da je Borštnar izviral iz starega podobarskega rodu, katerega mlajši potomci so se vsi šolali v kiparski in rezbarski šoli v Ljubljani. Spomenik v Podreči je bil na pobudo ravnatelja mavške osnovne šole Srečka Berglesa 1. 1969 docela obnovljen. Podrli so prešnjo neokusno kovinsko-betonsko ograjo in uredili okrog spomenika negovan park, ki naj v prihodnje dobi ime — Jenkov gaj! Hiša, ki stoji na mestu Jenkovega rojstnega doma -po obnovitvi; taka, kot je danes. Drevja ni več, tudi trte izabele ne, niti dobre »štirne« in privezovališča za konjsko in volovsko vprego ni več pred hišo. Le pusta, asfaltna cesta ... Abra kadabra in dvorana je polna Star pregovor pravi, da je v vsakem žitu nekaj plevela. In ni ravno redko, da plevel tudi lepo cvete; samo kaj ko nazadnje od njega ni nobene koristi. Nekako take misli so me obhajale, ko sva s fotoreporterjem v ponedeljek že precej čez 10. uro zvečer zapuščala polno dvorano kina Center v Kranju. Morda še malo bolj polna je bila dvorana teden dni prej, ko se je v njej predstavil priljubljeni Martin Sagner-Dudek iz televizijske nadaljevanke Gruntovčani, ali še malo prej, ko je v njej nastopala Tereza Kesovija. Tudi tokrat se je sodeč po lepakih obiskovalcem obetala zanimiva predstava. Fakirjeva glava ovita s kačami, z iglami prebodeno telo in kaj vem kaj še — vse to je obetalo grozljive prizore. Tudi 1)0 ceni vstopnic za to predstavo bi sodil, da >o res nekaj posebnega. Vstopnice za večino predstav v zadnjem času v kinu Center so bile od 30 do 40 dinarjev, tokrat pa kar po 50. Sam začetek ni bil kaj prida drugačen od kakšnega običajnega artističnega programa v nočnem lokalu, čeprav je izvajalec dosledno ponavljal, da so takšne in drugačne čarovnije v baru poceni triki, da pa so njegove točke izvirne in enkratne. Menil je tudi, da jih ni težko izpeljati, le da je treba pfci tem uporabljati magično besedo abrakadabra. Ti*o abrakadabra je bilo potem res velikokrat slišati: tako pri igralnih kartah, ko je abiakadabra pomagala, da se je vsakokrat pokazala prava karta, v posodi, v kateri je bilo na začetku malo riža, nazadnje pa veliko in ko je za nameček iz nje steklo še precej vode in še pri nekaterih tovrstnih, rekel bi profesionalnih zvijačah. Ob podobnih tovrstnih predstavah in točkah se izvajalci skoraj po pravilu sami sebe imenujejo umetnike. 40-letni Ainul Kebir, ki je tokrat nastopal v Kranju, se sicer ni prišteval med umetnike, poudaril pa je, da je edini pravi jugoslovanski fakir. Povedal je, da je rojen v Jugoslaviji, da nastopa vedno sam in da si že kar 15 let s tem poklicem služi kruh. Je pripadnik muslimanske sekte derviš in že kot tak na trenutke precej nedostopen za kakršenkoli bolj zanimiv pogovor. Zato se tudi ni dalo iz njega izvleči kaj drugega kot to, da je nastopal že v Bolgariji, Turčiji, Romuniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji. Nje- gova posebnost so kače; in to prave strupene. Menda pa mu njihovi ugrizi ne pridejo do. živega. V Dubrovniku da so ga menda ugrizle štiri strupenjače (razlagal je tako kot da je takrat kri tekla kar v potokih), a mu ni bilo nič. V primeri z vsakdanjimi in običajnimi požiralci mečev in ognja Ainul Kebir na stari indijski način meče ogenj. Gledalci so z zanimanjem pričakovali, kaj se bo zgodilo. Pa si je Ainul napolnil usta z bencinom (tako je pač sam povedal), prižgal baklo in puhnil vanjo. Ognjeni oblak ga je skoro ovil. In potem se je predstavil z iglami iz tovarne v Kobaridu. Nisem sicer preverjal, vendar jih menda samo oni delajo samo zanj. Nekajkrat se je prebodel in vzbujal srh oziroma mravljince pri gledalcih. In nazadnje je bila na programu najdaljša točka: hipnoza. Kar lepo število, lahko bi rekel radovednežev, se je prostovoljno znašlo na odru. Ainul se je potem trudil okrog njih, da bi jih uspaval. Menda S kačami se Ainul Kebir kar dobro razume; čeprav se menda včasih tudi kakšna nad njim razjezi Takole je bilo videti indijsko metanje ognja mu je pri nekaterih po slabi uri to uspelo. Kar precej pa jih je moralo z odra, ker pač niso bili dojemljivi za svojevrstno uspavanje. Bili pa so tudi takšni, ki so ostali na odru, in za katere bi skoraj prisegel, da so se samo delali, da so hipnotizirani. Kako sem že začel? Aha, tisto o žitu in o plevelu. No, na začetku oziroma bolje povedano še pred predstav.o, je kazalo, da bomo priča enkratni prireditvi. Po končani predstavi pa nisem imel ravno takšnega občutka in podobnega mnenja so bili tudi nekateri drugi gledalci, katerih komentarje sem slišal mimogrede ob odhodu iz dvorane. No, res so bile kače, res so bile igle tovarne TIK Kobarid, res smo videli nenavadno metanje ognja in nenazadnje menda tudi hipnozo. Kaj več, in kaj bolj posebnega ter zanimivega pa pravzaprav ne. Morda je za koga ali tudi za marsikoga to bilo vredno 50 dinarjev. Konec koncev je to lahko tudi pet slabih filmskih predstav. Samo nekaj se mi pa vseeno zdi, da je temu fakirju čudovito uspelo. Še preden je sploh prišel je z masovno hipnozo in čarobno besedo abrakadabra napolnil dvorano kina Center v Kranju. Besedilo: A. Žalar Slike: F. Perdan Kar lepo število radovednežev je prostovoljno sodelovalo pri hipnozi * ► želimo vam prijetno praznovanje in ^^iHffiflillilliiiiiiillliiiiii 2)I^©^F1.^^ illlliiiilllllilllillliliililliillillli A m^. VELETRGOVINA >S LOKA Skofja loka na silvestrovanje vas vabi RESTAVRACIJA PRAJERCA Škofja Loka — Spodnji trg TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu nad 300 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. NOVOLETNI POPUST 15% od 10. do 31. decembra 1975 V PRODAJALNAH Slovenija avto MOTORNA KOLESA TOMOS DVOKOLESA TOMOS PARTIZAN UNIS ROG OTROŠKA KOLESA ŠPORTNA KONFEKCIJA LAMO MOTORJI Ljubljana, Vošnjakova 14 Krško, Cesta krških žrtev 53 Koper, Nazorjev trg 5 Domžale , Ljubljanska cesta 83 Slovenske Konjice, Prevrat 7 KRANJ, Titov trg 1 JESENICE, M.Tita 28 VKhnika, Jelovškova (5 Maribor, Grajska ulica 7 Slovenija lM f§\ avto n Program Občani — ljubitelji zimskih športov mladina — otroci .— odrasli vabimo vas na Kranjski zimskošportni sejem v soboto, 20. decembra 1975, od 9. do 19. ure v nedeljo, 21. decembra 1975, od 9. do 18. ure v delavskem domu v Kranju vhod 6 prodaja rabljene opreme za vse zimske športe • rabljeno opremo — smuči, palice, čevlje, puloverje, čepice, smučarske hlače, komplete, očala, sanke, drsalke, bunde, otroško zimsko konfekcijo ipd. boste lahko zaupali v prodajo posebni posredovalnici • rabljeno opremo boste lahko prodajali tudi sami v oddelku za prosto prodajo nakup nove zimskošportne opreme po zmernih cenah • smuči vseh vrst, dolžin in kvalitet ža vsak žep • vezi za smuči, palice, rokavice, čelade, čepice itd. • konfekcijska zimskošportna oblačila, pletenine, smučarske hlače itn. prikaz smučarskih filmov z revijsko, zabavno in strokovno tematiko • predstave bodo samo v nedeljo.ob 10., 14. in 16. uri svetovanje o prodaji in nakupu, o učenju smučanja, treniranju, o tečajih smučanja itn. • nasvete vam bodo dajali člani Zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri Telesnokul-turni skupnosti Kranj zimskošportni turistični napotki in še marsikaj Pridite, čaka vas prijetno presenečenje Organizirajo in sodelujejo: Občinski sindikalni svet — Kranj, TelesnokultUrna skupnost — Kranj, Feromoto — TOZD Kolesar Ljubljana, Elan — Begunje, Alpina — Žiri, Planinsko društvo — Kranj, Turistično društvo — Kranj, Alpetour — TOZD Žičnice — Krvavec, Aerodrom Ljubljana, Servis Elan, Zvonko Debeljak — Kranj in drugi Obiščite nas paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, KRANJ, PARTIZANSKA 5. C?) Podjetje Meso Kamnik obvešča cenjene potrošnike, da prodajajo • v svoji poslovalnici Komenda pri Kamniku sveže goveje meso prve vrste nad 36 mesecev starosti po znižanih cenah za splošno potrošnjo in za vlaganje v zamrzovalne skrinje po naslednjih cenah: — cele polovice po 30,90 din/kg — zadnja četrt s flamom 33,70 din/kg — prednja četrt brez flama 26,95 din/kg Meso lahko nabavite v neomejenih količinah vsak dan od 7. do 17. ure razen nedelje in ponedeljka, koje poslovalnica zaprta. Informacije dobite na telefon 061-841-006. i LOKA KAVA^ okus in aroma vaših želja ) OO ZSMS PRIMSKOVO IN RESTAVRACIJA PARK prirejata silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom iz bara hotela Lev Ljubljana 31. decembra 1975 v zadružnem domu na Primskovem s pričetkom ob 20. uri. Za ples bo igral ansambel Tektiti. Vstopnina s konzumacijo 200 din. Bogata silvestrska večerja. Vstopnice dobite v predpro-daji: v trgovini Živila, v zadružnem domu na Primskovem in v restavraciji Park Kranj. LJUBLJANSKE r—ii-ii-ir—n t-ii-ii-1 r-ic-1 OPEKARNE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA CESTA NA VRHOVCE 2 TELEFON °6' 61-965 61-805 graditelji! NUDIMO VAM APNO V VREČAH CEMENT STROPNI ELEMENTI »MAP« OPEČNE IZDELKE VSEH VRST IN OSTALI GRADBENI MATERIAL STREŠNIK »NOVOTEKS« SCHIEDEL »JU« KAMIN J SEJEMSKI M POPUST ^ MODULARNI BLOK PREGRADNI BLOK MONTA STROPNIKE POROLITE »riimHiillit' OBIŠČITE NAS INFORMACIJE IN NAROČILA ZA GORENJSKO SMOLEJ ANDREJ Mili KRANJ OPREŠNIKOVA ULICA M NA KLANCU 5-40% IMIŽJE CENEJ 1 NA RAZPRODAJI POHIŠTVA SPALNICE — REGALI — SEDEŽNE GARNITURE — KUHINJE uniiesjj—jodprto non-stop \y REDNI PRODAJI ŠEE GOSPODINJSKI APARATI - SVETILA - TALNE OBLOGE - PREPROGE — TELEVIZORJI UGODNI KREDITI - BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km L S lesnina KRANJ - PRIMSKOVO Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Z n.Sol.O. Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %. ZA VSE VRSTE VRAT PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup! n Na podlagi 16. člena in 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, odbor za medsebojna razmerja delavcev v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Cesta JLA 6/V razpisuje prosto delovno mesto vodje finančno-ekonomskega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ter 5 let oz. 7 let delovnih izkušenj, — da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter družbenopolitične in moralno etične kvalitete za opravljanje tega dela. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Z delom je možno pričeti takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov najkasneje v 15 dneh po tej objavi. Novoletne prireditve Prešernovega gledališča Prešernovo gledališče se tudi letos vključuje v praznovanje novoletne jelke in je v ta namen pripravilo pet predstav, s katerimi bo v predno-voletnih dneh razveseljevalo otroke ne samo v Kranju, temveč po celi gorenjski regiji. V domači hiši se bo — začenši z današnjim dnem — zvrstilo do no- Vohun, ki je uničil svoje zveze Hughesov ti I ril Vohun, ki je uničil svoje zveze, je zanimiv predvsem zaradi filmske, vizualne izraznosti, zaradi slikovne pripo-vednosti, ne glede na dejstvo, da je, recimo, že v več filmih odigralo Ogledalo simbolično misel o razdvojenosti, dvojnosti akterja. Toda, film, ki je klasificiran kot kriminalka, ima poleg vrste specifično filmskih poved-nosti še razgibano in nekoliko nenavadno zgodbo. Vohun, ki je sicer univerzitetni profesor, gospodarstvenik in vladni svetnik, zaradi napredovanja, in po direktivah, doseže poboj med dotedanjimi sodelavci. Žrtev pa postane tudi sam. Vsa »napetost« akcije in seveda žanr so le oddolžitev publiki, skrb za popularnostjo in čim večjo komunikativnost ter hkrati okvir za misli kot je denimo misel o človeštvu, ki je že vseh pet tis, novinarji 21-H60. malo-oglasni in naročniški oddelek 21-1»». - Naročnina: letna 1 10 din, polletna 70 din, eena /a 1 .številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72. Prodam delovnega VOLA simen-talca in kupim največ eno leto staro TELEVIZIJO. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gor jami . 6999 Prodam debelega PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje št. 4 7000 Prodam PEČ na olje in plinsko peč. Naklo 20 7001 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in 5 mesecev brejo KRAVO. Bohinc, Sebenje 36, Tržič 7002 IZKORISTITE UGODEN NOVOLETNI POPUST! Vsi izdelki GORENJE, TV aparati, ISKRA in EI NIŠ — 8 % popusta pri plačilu za gotovino ali kredit. Za vsa gotovinska plačila nad 500 din 2 %, ELEK-TROTEHNA Kranj, Prešernova 9, telefon 21-029 6726 Prodam TERMOAKOMULACIJ-SKO PEČ AEG 2 KW. Vidmar, Medetova 5, Stražišče 7021 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 71 7022 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Naklo 100 7023 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO in LEŽIŠČE. Bukov-nik, Britof 206 7024 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Tatinec 6, Preddvor 7025 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega. Visoko 27 7026 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 16, Kranj- 7027 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom ali po izbiri in KRAVO za zakol. Zalog 62, Cerklje 7028 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje 7029 Prodam KRAVO za zakol in plemenskega VOLA. Apno 6, Cerklje 7030 Prodam PRAŠIČA, mesnatega, 140 kg težkega in JABOLKA. Zalog 43, Cerklje 7031 Po ugodni ceni prodam malo rabljeno TELEVIZIJO evropa. Poizve se v trafiki Cerklje 7032 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Dvorje 41, Cerklje 7033 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za dopitanje. Pšenična polica 4, Cerklje 7034 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič telila. Zg. Brnik 15, Cerklje 7035 Prodam dva PRAŠIČA od 130 do 150 kg težka. Cerklje 97 7036 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare, enega 35 kg in večjo količino REPE. Grad 43, Cerklje 7037 Prodam PRAŠIČA, 130 kg težkega. Sp. Brnik 17, Cerklje 7038 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Grad 5, Cerklje 7039 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Cerklje 33 7040 Prodam domači »ŠPEH«. Zalog 46, Cerklje 7041 Prodam KRAVO za zakol. Zg. Brnik 70, Cerklje 7042 Prodam kompleten »GRUŠT« za streho, bankine, punte, , deske in bukove klaftre. Šenturska gora 3, Cerklje . - 7043 Prodam HLADILNO SKRINJO, 380-litrsko in SPALNICO MEBLO s posteljnimi vložki. Bernik, Cesta talcev 9, Škofja Loka 7044 Prodam mlado KRAVO za meso ali zamenjam za brejo. Franc Eržen, Bukovščica 13, Selca nad Škofjo Loko 7045 Prodam novo, 3 KW TERMO-AKOMULACIJSKO PEČ. Škarja, Kidričeva 11, Kranj 7046 Prodam dva PRAŠIČA. Dorfar-je 21, Žabnica 7047 Poceni prodam STROJ za izdelavo strešne opeke, format 32 x 40 z modeli — 250 kosov, špicami, polovicami — krovi. Vse je v zelo dobrem stanju. Špec Stanko, Pod gozdom 10, Jesenice 7048 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Studenčice 14, Lesce 7049 Prodam leto in pol starega KONJA. Žvan, Žirovnica 11 7050 Prodam kompletni CIRKULAR. Jagodic Silvester, Vodice 37 7051 Prodam PRAŠIČA za zakol. 130 kg težkega. Sp. Bela 9 7052 Prodam večjo količino zimskega ČESNA. Naslov v oglasnem oddelku 7053 Prodam novo diatonično HARMONIKO BES-_ AS. Debeljak Zdravko, Trnje 4, Železniki 7054 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol, 3 kub. m suhih borovih PLOHOV, bankine in strešno opeko bobrovec. Oselj. Jernej, Voglje 45, Šenčur 7055 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO z vložki in nov trajno žareč ŠTEDILNIK. Škrl Alojzij, Kidričeva 45, Kranj 7056 Poceni prodam malo rabljeno PEČ na trdo gorivo. Senično 7 7057 Prodam KONJA ali zamenjam za govedo. Jamnik, Podreča 24, Kranj 7058 Prodam 8 tednov starega BIKCA za rejo ali pleme. Šlibar, Mošnje 4, Radovljica 7059 Prodam KRAVI po izbiri, suha DRVA in PUNTE. Srednja vas 14, Golnik 7060 Prodam drobni KROMPIR. Voglje 39, Šenčur 7061 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 7062 Prodam suha DRVA in PRAŠIČA za zakol. Selo 20, Bled 7063 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Gmaj-nica 6, Komenda 7064 Ugodno prodam ORODJE za plastiko. Delo zagotovljeno. Telefon 22-210 Kranj 7065 vozila Zaradi odhoda k vojakom prodam malo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1970. Kalan, Zapoge 11, Vodice 6985 Prodam OPEL REKORD 1500, letnik 1957, registriran do aprila 1976. Je v dobrem stanju, samo za 5000 din. Ogled vsak popoldan in nedeljo dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 7004 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, registrirano, v voznem stanju za 3000 din in vse rezervne dele. Pušar, Puštal 104, Škofja Loka 7005 Prodam KOMBI - tovorni 850, letnik december 1970. Peklaj Jože, Zminec 13, Škofja Loka 7006 Manjšo tovorno PRIKOLICO za osebni avto prodam. Cesta JLA 27, Kranj 7007 Prodam ZASTAVO 750. Naklo št. 150 7008 - Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Zupan, Podhom 9, Zg. Gorje 7009 Prodam KAROSERIJO za simeo 1000 komplet ali po delih. Špenko Jože, Vodice 149 7010 Prodam 4 kompletna KOLESA za avto R 6 TL ali R12, Sava MS 5,60 X 13 s spajki. Hlebš Ruda, Kranj, Telefon 21-249 7011 Prodam R 4, letnik 1965, generalno obnovljen v voznem stanju. Cena po dogovoru. Britof 52 7012 Prodam FIAT 1300, letnik 1968, v voznem stanju. Štular Anton, Gradnikova 3, Kranj 7066 Prodam avto VOLKSVVAGEN 1200 v voznem stanju, starejši letnik, zelo poceni. Zalog 60, Cerklje 7067 Prodam osebni avto PRINZ NSU 110, letnik 1967. Starman, Gode-šič 18, Škofja Loka 7068 Prodam AMI 8 po delih. Sv. Duh 130, Škofja Loka 7069 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1970. Ogled vsak dan v Stari Loki 33, pri Škofji Loki 7070 Ugodno prodam R 8, letnik 1968, po delih. Kovačič Anton, Ul. prvoborca 11, Javornik, Jesenice 7071 Prodam avto VOLKSVVAGEN, malo karamboliran, po delih ali skupaj. Boštar Ivan, Visoko 41, Šenčur 7072 ZASTAVO 750, letnik 1971 dalje kupim. Lahko je tudi karamboliran ali v nevoznem stanju. Navedite ceno. Slavko Bevc, Kamna gorica 61, 64246 Kamna gorica 7073 Prodam VW KOMBI, letnik 1964, malo karamboliran, motor letnik 1970. Bere Ludvik; Zeleška 15, Bled, poleg hotela Golf 7074 16 x*m Petek, 19. decembra 1975 TRGOVSKO PODJETJE murlia obvešča cenjene kupce, da bodo vse poslovalnice v Lescah, Radovljici, in na Bledu l v SOBOTO, dne 20. in v SOBOTO, dne 27. decembra odprte neprekinjeno od 7. do 18. ure Izkoristite možnost novoletnih nakupov v poslovalnicah murhe Dedek Mraz kupuje DARILA Kranj • oblačila • perilo • pletenine • krzno • nogavice • modni dodatki • ure • kozme tika • fotomaterial • igrače • Darila vam na željo aranžiramo □ Ugodno prodam malo karamboliran FIAT 124. Bohinc, Žiganja vas 7, Tržič, telefon 50-361 7075 kupim KŽK KRANJ - TOZD KMETIJSTVO - VRTNARIJA Vrtnarija kupi RŽENO SLAMO po dnevni ceni. Ponudbe sporočite na vrtnarijo Zlato polje, Kranj, Cesta JLA 11 a 7013 Kupim KLAVIR. Ponudbe pod »Gotovina« 7014 Kupim TRAVERZE (šine), 77,50 metra. Zalog 17. Cerklje 7076 Kupim rabljene PANCERJE številka 43 ali 44. Burger Janez, Potočnikova 11, Škofja Loka 7077 stanovanja V predmestju KOPRA ZAMENJAMO družbeno trosobno STANOVANJE v novi vrstni hiši z garažo in vrtom za enako ali lahko tudi v malo starejši hiši, le da je dobro ohranjena, na Bledu, Radovljici ali vmes. Ponudbe oddati pod »Zamenjava« 6914 Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti ali dva fanta. Naslov v oglasnem oddelku 7078 Prodam dvosobno STANOVANJE, svoj vhod z vrtom. Vseljivo takoj. Informacije: Rozman Franc, Kranj, Skalica 2 7079 Samsko dekle išče ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 7080 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe oddati pod »Dober plačnik« 6840 UGODNO, zaradi zdravstvenih razlogov, nujno prodam del nedovršene HIŠE, 180 kv. m v širši periferiji Bleda. Ugodno za stanovanje, vikend ali obrtno dejavnost tihe prirode. Ponudbe pod »Sava Bohinjka« 7015 Prodam po ugodni ceni ohdelo-valno ZEMLJO med Šenčurjem in Voklom. Naslov v oglasnem oddelku. 7016 Kupim HIŠO, lahko nedograjeno, -v okolici Škofje Loke ali Kranja. Naslov v oblasnem oddelku 7081 Oddam GARAŽO v Stražišču -Kalvarija. Kocjanova 22 7082 zaposlitve Iščemo ansambel za SILVESTROVANJE. Ponudbe poslati na DPI) SVOBODA PODNART, telefon 70-034 7017 Instruiram osnovnošolsko, srednješolsko in višješolsko MATEMATIKO. Uranič, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 7018 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Zagmajster Štefka, Kranj, Gubčeva 7 7083 prireditve NA SILVESTROVANJE v hotelu POŠTA JESENICE vas vabi ansambel PRAPROTNIK. Rezervacije v hotelu Pošla Jesenice, telefon 84-845 7019 V soboto ob 20. uri priredijo DRUŽBENE ORGANIZACIJE POLJAN v počastitev krajevnega praznika VELIKO VESELICO V POLJANAH. Vabljeni! 7084 VSAKO NEDELJO ob 18. uri je v Poljanah PLES. Igra ansambel JEVSEK. Vabljeni! 7085 00 ZSMS DRAŽGOŠE priredi v soboto. 20. 12. 1975, ob 20. uri v Dražgošah PLES. Igra ansambel SELŠKI FANTJE. Vabljeni! 7086 Vsako nedeljo PLES NA KOKRI-CI. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti 7087 MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo PLES ob 19. uri. Igrajo TURISTI! 7088 Prijetno boste SILVESTROVALI v domu Partizana Ljubno. Za ples bodo igrali LJUBENSKI FANTJE. Rezervacije so vam na voljo v trgovini na Posavcu in v Ljubnem 7089 obvestila BAGAT TEČAJ KROJENJA iN ŠIVANJA obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni .tečaj 22. 12. 1975 ob 15. uri ali 25. 12. 1975 ob 7. uri, Delavski dom, vhodi Kranj 7090 OBIŠČITE GOSTIŠČE NA LETALIŠČU v Lescah. Domače spe-cialitete, pristna domača vina. SPREJEMAMO NAROČILA f ohceti in zaključne družbe. Za SILVESTROVANJE vam bo igral NARODNI TRIO. Za obisk se pnp?; ročamo. 685/ Cenjene stranke obveščamo, da bomo s 1. januarjem pričeli poslovati za stranke z NOVIM DELOVNIM ČASOM, in sicer razen sobote in nedelje vsak dan od 10. do 15. ure. ISKRA SERVIS! 6858 ostalo Našla se je ZAPESTNA URA v trgovini Sukno — Zapuže v Kranju. Dobi se v prodajalni Koroška 21 7020 Popravek Pri zahvali za pokojno Marijo Je-rina je pomotoma izostalo: Iskrena hvala družini TILKOVI iz Šmart-nega 7091 loterija o 85750 43280 19960 612980 232800 643360 [66910 91 301 0061 97241 74431 45541 72 232 0493 302313 364993 440223 .14 244 7;t774 18694 62434 31984 .'(22404 35 95 1825 60546 04775 47555 1 * s j C C T. "U 10 800 1.000 l.ooo 5.000 10.000 10.000 150.000 20 80 300 600 800 800 40 100 200 5.000 5.000 6.000 20 80 600 600 600 800 5.0(K) 20 20 300 600 600 800 '■i 02215 385825 36 «« 71546 5i 1086 91266 45876 7922(> 4147« ■7 09357 37057 43937 225097 4 38 28 88 71678 55318 83998 395088 664918 09 629 079 8239 3369 183 19 21139 L64878 182509 «38349 Na novoletnem sejmu v Kranju val'1 nudi bogato izbiro moških, ionskiH in otroških copat ter ortopedski" copat po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIZ KATARIN*' Hečanova 1, Tr>.ič Zaradi eksplozije 4 mesece zapora Zaradi eksplozije, do katere je Prišlo letos v noči od 4. na 5. ja-Jjuar na Mlinem na Bledu, ko je dobesedno razneslo osebni avtomobil, je bilo med prebivalci Bleda in okolice precej različnih govoric in ugibanj. Nenavadna zadeva, ki je v javnosti (kot rečeno) naletela na precejšen odmev, je novembra letos dobila epilog na okrožnem sodišču v Kranju, potem ko je o tem razpravljalo septembra na prvi stopnji občinsko sodišče v Radovljici. V noči od 4. na 5. januar letos se je z osebnim avtomobilom, v katerem je bila tudi sopotnica, Preljal od Bohinja proti Bledu 47-letni Anton Kavčič iz Celja, Po poklicu zasebnik-posojevalec ?agra. Kasneje se je izkazalo, da Je v avtomobilu prevažal razstrelivo (primerno za miniranje) kamnetit. Na Mlinem na Bledu je sopotnica v avtu začutila neprijeten vonj zaradi vžiga oziroma 18krenja in oba z voznikom sta že naslednji hip skočila iz avtomobila. Le nekaj trenutkov zatem je prišlo do močne eksplo-rije, ki je avto popolnoma uničila, poškodovani pa so bili tudi nekateri sosednji stanovanjski objekti in električni vod. Voznik Anton Kavčič (s sopotnico na srečo nista bila ranjena) le potem na oddelku milice na Bledu oddal krivo prijavo. Zatrjeval je, da mu je neznanec ukradel osebni avtomobil. Najbrž je mislil, da se bo tako izognil Neprijetnim posledicam oziroma kazni zaradi eksplozije. Vendar se je v preiskovalnem postopku izkazalo, da je on dal eksplozivo v avto. Ko so mu preiskovalni organi to dokazali, se je izgovarjal, da je eksplozivo v avtu pozabil. Ugotovili so tudi, da je do nenavadnega vžiga in eksplozije prišlo, ker je bilo eksplozivo v neposrednem stiku z akumulatorjem in električnim regulatorjem. Tako se je vžgala zažigalna vrvica, nakar je detonator povzročil eksplozijo. Senat občinskega sodišča v Radovljici je spoznal Antona Kavčiča za krivega zoper splošno varnost in povzročitev nevarnosti za premoženje in zoper krivo ovadbo in ga 19. oktobra obsodil na enotno kazen šest mesecev zapora. Na pritožbo pa je potem okrožno sodišče v Kranju novembra kazen Antonu Kavčiču znižalo na 4 mesece zapora. Sodba okrožnega sodišča v Kranju je že pravnomočna. A. Ž. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE POKLONITE DRAGOCENO DARILO POKLONITE KNJIGO! Ob svoji 30-letnici vam Državna založba Slovenije nudi ugodnost 20 % popusta za leposlovne izdaje DZS V vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije: Poslovalnice v Ljubljani (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Čopova 3, Titova 25, Titova 71, Celovška 163), Mariboru (Tyrševa 2), Celju, Kranju, Kočevju, na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki, Radovljici, Krškem, Brežicah, Trebnjem, Črnomlju, Tržiču in Litiji. Odvzem vozniškega dovoljenja (d Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa predvideva za nekatere prometne prekrške tudi odvzem vozniškega dovoljenja za čas od enega meseca do enega leta ali več. Na kraju prekrška sme pooblaščena oseba — miličnik odvzeti vozniško dovoljenje ter o tem tudi napiše vozniku potrdilo. S tem potrdilom sme voznik voziti še 24 ur, razen če ni šlo za prometne prekrške, o katerih govori zakon v členih 144, 145 in 192. Miličnik mora, potem ko je odvzel vozniško dovoljenje, najkasneje v treh dneh poslati dovoljenje skupaj z zahtevo za uvedbo postopka sodni- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinega dragega sina in brata Jožeta Lotriča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, za izrečena sožalja ter za številno spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu ALPLES, Gasilskemu društvu, moškemu Pevskemu zboru za zapete žalostinke, gospodu kaplanu za Pogrebni obred in poslovilni govor, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem govornikom za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata, brat Janez z družino in sorodniki. Železniki, Corby, 16. decembra 1975 ku za prekrške, ki potem odloča o kazni. V omenjenih treh primerih, ko je odvzeto vozniško dovoljenje, pa voznik ne sme nadaljevati vožnje. Poglejmo te primere. 1. Po členu 144 ne sme voznik, ki je tako utrujen, bolan ali je v takem duševnem stanju, da ni zmožen voziti zanesljivo vozila kot tudi voznik, ki je pod vplivom mamil ali psihoak-tivnih zdravil, voziti vozila v javnem prometu. Voznik, ki kljub temu sede za volan v takšnem stanju, je takoj ob vozniško dovoljenje in mora zapustiti svoje vozilo oziroma volan prepustiti drugemu vozniku. 2. Zakon v 145. členu govori, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola pa je takrat, kadar se z analizo krvi, urina ali po kaki drugi znanstveni metodi ugotovi, da je v krvi več kot 0,5 promile alkohola: voznik se ima tudi za vinjenega, kadar se ne glede na količino alkohola v krvi s strokovnim pregledom (zdravniškim) ugotovi, da kaže znake alkoholnih motenj. Takemu vozniku se takoj odvzame vozniško dovoljenje in ne sme nadaljevati vožnje. 3. Vozniku se tudi odvzame vozniško dovoljenje na mestu in ne sme nadaljevati vožnje tudi takrat, kadar voznik odkloni zahtevo miličnika za preizkus treznosti z ustreznimi sredstvi ali zavrne napotilo na strokovni pregled, da se ugotovi, če ima v organizmu alkohol ali sledove mamil ali psihoaktivnih zdravil. O tem govori 192. člen zakona. -VEK V SPOMIN Žalostno pretresla me je novica, a žal prepozno, da bi se uresničila njegova želja, da bi tudi jaz prišh na zadnje slovo očeta, deda in pradeda Silvestra Pogačnika Vertežovega iz Podnarta Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremili na zadnjo pot, prisrčna hvala. Hčerka Anica, vnuk mag. Krešimir Slavko, dipl. oee, z ženo dr. Vero, pravnuka Kristina in Janko. Zagreb, 8. decembra 1975 nesreče Nezgoda na prehodu V ponedeljek, 15. decembra, ob 13.20 se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Benjamin Jeruc (roj. 1946) iz Kranja je peljal od Stražišča proti centru mesta. Pri Iskri je opazil tri pešce, ki so prečkali cesto po prehodu za pešce. Takoj je zaviral, vendar mu je zadnje kolo blokiralo, tako da je avtobus neslo naprej. Pešci so to opazili, eden je skočil nazaj na pločnik, dva pa sta stekla čez cesto. Pri tem je avtobus Jožeta Teodo-roviča (roj. 1960) iz Kranja zadel, tako da si je zlomil roko. Zaneslo ga je v desno V ponedeljek, 15. decembra, ob 9.20 se je na regionalni cesti v Selcah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Srečko Kenda (roj. 1947) z Golnika je peljal od Škofje Loke proti Selcam. V ostrem levem ovinku je zmanjševal hitrost, na zasneženem delu ceste pa ga je •začelo zanašati in ga je neslo v desno, kjer je zadel Slavo Troha (roj. 1915) iz Selc, ki je šla po desni strani proti Železnikom. V nesreči je bila Trohova huje ranjena in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. L. M. Zaboden obležal V torek, 16. decembra, nekaj po 14. uri so za stavbo sodišča v Kranju našli zabodenega Daneta Bogunoviča (roj. 1947) iz Kranja. Dejanja sta osumljena M. M. star 24 let, iz Kranja in A. M., star 20 let, brez stalnega bivališča. Pred tem se je Bogunovič zadrževal v slaščičarni Šampion, kamor sta prišla tudi M. M. in A. M. Začeli so se prepirati zaradi nekih starih dogodkov. Ko so šli ven, je menda Bogunovič izzival k pretepu, na kar pa oba izzivanca nista reagirala. Ko se je Bogunovič z nekima svojima znancema oddaljil, sta jih čez čas A. M. in M. M. dohitela. A. M. se je začel z Bogunovičem pretepati, vmešal pa se je tudi M. M., ki je Bogunoviča trikrat zabodel v hrbet. Nato sta A. M. in M. M. zbežala in ju še niso našli. V bolnišnici so ugotovili, da rane Daneta Bogunoviča niso hude. Požar V noči na 15. december 'je začelo goreti v hiši Jožeta Ravniharja na Cešnjici. Ogenj je nastal zaradi prekomernega kurjenja v kmečki peči. Zaradi tega se je vnela blazina na peči polnjena z morsko travo. Ogenj se je razširil na vse spodnje prostore, tako da je pogorela vsa oprema in pohištvo. Lastnik in dva podnajemnika, ki so v tem prostoru spali, so se uspeli rešiti. Požar so lokalizirali prostovoljni gasilci. Škode je za 150.000 Upravni odbor Vzgojnega zavoda v Preddvoru pri Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. psihologa visoka izobrazba; 2. vzgojitelja — specialnega pedagoga (3 delovna mesta) višja izobrazba Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju OD. Stanovanj ni. Rok prijave do zasedbe delovnih mest. SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI! Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvali tetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice, krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Anice Nadižar Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili v njen zadnji dom, darovali vence in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči brat in nečaki. Kranj, 17. decembra 1975 S Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto lada 2101, leto izdelave 1973, z 61.000 prevoz, km ^^^^^^^^ Začetna cena 25.000 din 2. osebni avto AMI-8, leto izdelave 1970, prevoz. 74.000 km Začetna cena 7500 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 24. decembra 1975, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete Marije Eržen roj. Dolenc se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavkam, ki so darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hri-berniku za dolgoletno zdravljenje in prizadevnost ter gospodu župniku Brulcu za cerkveni obred in tople besede. Žalujoči: hčerka Mara, sestre: Frančiška, Ančka, Pavla in ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 15. decembra 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage in ljubljene sestre in tete Mile Poljanec iz Sebenj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali ustno in pismeno sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Delovni skupnosti Peko Tržič za veliko pozornost, njenim sodelavkam za tople besede ob grobu, domačemu g. župniku, kriškim pevcem ter vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat, sestre ter ostalo sorodstvo. Sebenje, Ziganja vas, Koroška Bela, Medvode, Kropa, 15. decembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Frančiške Peternelj Žagarjeve mame se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izraze osebnega in pismenega sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Martinčiču za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Pavla in Lojzka z družino ter ostalo sorodstvo. Križe, Kranj, 17. decembra 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi 93-letne drage mame, babice, prababice, tete in sestre Frančiške Veternik roj. Jenko se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za cerkveni obred. Žalujoči: hčerke Anica z družino, Julka z družino, Francka z z družino ter ostalo sorodstvo. Mavčiče, Drulovka, Letence, Tenetiše, Ljubljana, Jesenice, 11. decembra 1975 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Ane Nahtigal roj. Bitenc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, osebju instituta za pljučne bolezni Golnik, g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in tistim ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena bvala. Žalujoči: sin Ivo, hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo. Cirčiče, 17. decembra 1975 Simbolu slovenskega naroda, Triglavu, dajmo mesto, ki mu pripada Na sobotnem, dolgo pričakovanem posvetu v domu slovenskih planincev Zlatorog v Ljubljani so predstavniki slovenskih planinskih društev sprejeli program akcij in usmeritev propagandne dejavnosti za bodoče obdobje. Manifestacija planinstva ob priliki dvestoletnice prvega vzpona na Triglav. Dajmo planinstvu in alpinizmu mesto, ki jima kot športnima in rekreativnima panogama v slovenski družbi pripada Knjižnica PZS je bila premajhna, da bi lahko sprejela veliko število planinskih delavcev iz vse Slovenije, ki so se zbrali v želji, da bi bolj povezano, intenzivneje in vsestransko poživili propagando planinske dejavnosti, planinske organizacije in obisk gora. V uvodu je načelnik kul-turnopropagandne komisije mg. Tone Strojin podelil mg. Mirku Kam-biču zlati, poleg tega pa še pet srebrnih častnih znakov najzaslužnejšim kulturnim delavcem slovenske planinske organizacije. Plodna razprava predstavnikov vseh slovenskih planinskih društev, katero je vseskozi navduševal pravi gorniški duh, je bila sklenjena z mislijo: dajmo planinstvu mesto v slovenski družbi, ki mu pripada, alpinizem pa uvrstimo med enakopravne športne panoge. F. Šter Organizacija vsakoletne manifestacije — dneva planincev — je bila za naslednje leto zaupana zasavskim planincem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki bo na Kalu, namerava prevzeti hrastniški rudnik. Poleg centralne manifestacije, katere naj bi se v okviru možnosti udeležilo čim večje število planincev, iz oddaljenejših krajev pa vsaj delegacije, nameravajo posamezna planinska društva organizirati tudi samostojne zbore in proslave. Starejši planinci se še prav dobro spominjajo enkratne prireditve, ki je bila pred 30 leti v Vratih in želijo, da bi nekaj podobnega kljub popolnoma drugim pogojem ponovili tudi v današnjem času. Manifestacija — dan planincev 1977 — pa bo predvidoma v Prekmurju. V zimskem času bosta organizirani tradicionalni akciji: po poteh Jelovice, ki bo 10. in 11. januarja z izhodiščem iz dveh smeri, prva iz Soteske, druga pa iz Kranja, ter pohod na Stol, ki bo 21. in 22. februarja. Največji del razprave pa je bil namenjen proslavitvi dvestoletnice prvega vzpona na Triglav. Triglav je dolgo časa veljal za prepovedan kraj — domovanje bogov. Prvi, ki so se upali približati mogočni vršni piramidi triglavskega kraljestva, so bili domačini, bohinjski pastirji in lovci. Šele kasneje je Triglav pritegnil redke botanike in zemljemerce, ki so ga dlje časa naskakovali in iskali prehode do vrha. Za osvojitev vrha, kot tudi kasneje za vzpone preko pomembnejših stebrov mogočne triglavske stene, so se potegovali tako slovenski kot tudi nemški gorniki. 26. 8. 1978 bo minilo 200 let, ko se je Luka Korošec iz Koprivnika kot prvi Slovenec povzpel na vrh Triglava. Ta jubilej namerava celotna planinska organizacija primerno proslaviti. V ta namen je bil že razpisan nagradni natečaj za barvne diapozitive in črno-bele fotografije na temo: »Triglav in njegova okolica«, katerega namen je dobiti gradivo, ki bo uporabljeno ob praznovanju 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Prof. Evgen Lovšin v sodelovanju s planinsko zvezo že dalj časa pri-'pravlja zbornik o Triglavu, ki naj bi zajel celotno zgodovino osvajanj Triglava in boj za njegovo steno. V njem bodo zajeti vsi najpomembnejši avtorji in gorniki celotne slovenske planinske zgodovine kot tudi drugi mojstri slovenske pisane besede — Župančič, Finžgar itd. Zbornik bo sestavljen iz 12 poglavij, ki so deloma že zajeta v Kugvjevi knjigi »Pet stoletij Triglava« in drugi literaturi. Povsem novo, doslej še neobdelano, bo 8. poglavje, kateremu pripisuje prof. Lovšin zelo velik pomen. To je poglavje z naslovom, »30 let alpinizma v svobodi«. S članki v tem poglavju sodelujejo vsi najvidnejši plezalci slovenske povojne generacije. Znani mojster planinske fotografije Jaka Čop, povsem samostojno pripravlja »Knjigo o Trenti«, dokumentirano s 300 fotografijami. Za primerno proslavitev tega jubileja je predvidena še vrsta filmov, TV nadaljevanka o Triglavu, različne edicije, revije, fotoalbum, vodniki, razglednice in podobno. Prav tako se pripravlja izdaja zakona o razširitvi triglavskega narodnega parka in izdaja odloka, s katerim bi vrh Triglava proglasili za nacionalni spomenik. V Bohinju, od koder so se začela prva osvajanja Triglava, nameravajo ob tej priliki postaviti spomenik »srčnim možem«. Spomenik je najlepši, trajen spomin na pomembne dogodke zgodovine nekega naroda. Prav tako naj bi v Mojstrani odkrili spomenik Jakobu Aljažu, ki je prav tako opravil veliko delo za Slovence z izgradnjo triglavskih objektov in glasbenimi prispevki. Tudi posamezna društva, predvsem tista, katerih dejavnost sega na območje Triglava naj bi prav tako prispevala svoj delež k proslavitvi tega jubileja. V razpravi o bodoči usmeritvi propagande se je izoblikovalo mnenje, da bi moral večji del propagandnih akcij izvirati s terena, kjer je stik z gorami neposreden in se tudi problemi kažejo jasneje kot pa odmaknjeni v raznih odborih in organih planinske organizacije, seveda pa bi za to morale prihajati pobude tudi s terena. Alpinistične novice ZBOR ALPINISTOV V prostorih hotela Park v Novi Gorici je bil v soboto, 13. decembra, kljub precejšnji oddaljenosti dobro obiskan vsakoletni zbor alpinistov. V prvem — delovnem delu — Je načelnik komisije za alpinizem Tone Sazo-nov prebral poročilo o delu komisije od prevzema dolžnosti novosestavljene komisije, v kateri pa kljub precejšnjemu številu odsekov na tem področju ni nobenega Gorenjca. Precejšnji del razprave je bil namenjen kategorizaciji alpinistov, ki se vedno ni dokončno izdelana. Problem uskladitve in vrednotenja alpinističnih dosežkov je namreč precejšen. Nepopolna kategorizacija pa lahko prinese več negativnega kot pa pozitivnega v alpinistične/ vrste. Vendar pa je kategorizacija zaradi vključitve alpinizma kot enakopravne športne panoge tako v vrhunskem merilu kot tudi v širših vrstah predvsem zaradi ureditve načina finansiranja nujna. Po razdelitvi skromnih nadomestil stroškov najuspešnejšim alpinistom je bil ob diapozitivih še pregled največjih uspehov v letu 1975. Stane Belak je najprej predstavil zbranim alpinistom enega največjih dosežkov v svetovnem merilu — vzpon prek južne stene Makaluja. Nato pa so sledili se diapozitivi z nekaterih pomembnejših zimskih vzponov — razmere so bile v letošnjem letu dokaj ugodne - nekaterih pomembnejših individualnih vzponov v tujih g°r" stvih ter z odprav na Kavkaz in Ande. Zaključek je popestril še film s Trnovskega maratona. Tek na smučeh je namreč dober dopolnilni šport k alpinizmu. TRANGO TO VER Tehnično zahtevne južne stene 6250 m visokega vrha Trango v Himalaji se je v letošnjem letu lotila šestčlanska angleška odprava. Pot jih je vodila skozi »zel<' tehnično nezahteven koluarnad ledenikom Trango pod težko steno gore, kjer so postavili bazni tabor. Po trdem delu v suhi skali in ledu so dosegli snežni plato na eni tretjini stene, kjer so postavili tabor 2. Smer Ji" je nato vodila skozi izrazit kamin. Vendar pa so imeli smolo. Bavsen si je kot prvi v navezi v enem težjih detajlov zagozdil nogo v razpoko. Tovariša sta mu skušala pomagati, vendar jim je to reševanje iztrošilo zadnje moči, zato so morali obrniti le slabih 200 m pod vrhom. Neljubi dogodek je bil poleg pomanjkanja hrane in časa vzrok, da prvi poizkus v zanimivi himalajski steni ni uspel. , F. Šter ; Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju Radovljica — Športni komisiji občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica in zveze telesno-kultur-nih organizacij sta od 2. do 7. decembra organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Tekmovanje je bilo na kegljišču v Bohinju in so ga organizirali člani osnovne organizacije sindikata Alpetour — Hoteli Bohinj. Sodelovalo je 309 članov sindikata iz 49 osnovnih organizacij v radovljiški občini. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in zanimivo. To potrjuje tudi podatek, da je kar 49 moških tekmovalcev s 50 lučaji podrlo prek 200 kegljev. Najboljše rezultate v posamezni oziroma ekipni uvrstitvi so dosegli. Ženske posamezno: 1. Marjana Zore (210), OOS Iskra Otoče, 2. Anica Šparovec (205), OOS Iskra Lipni-ca, 3. Majda Pogačnik (196), 4. Nada Dežman (193) in 5. Danica Majsto-rovič (180), vse tri iz OOS Iskra Otoče. — Moški posamezno: 1. Jože Dijak (228), 2. Franc Zemva (224) oba OOS Hotel Jelovica Bled, 3. Janez Beravs (224), OOS Knjigoveznica Radovljica, 4. Alojz Hladnik (222), OOS Gradbeno podjetje Bohinj in 5. Janez Bešter (219), OOS Veriga Lesce. — Ženske ekipno: 1. OOS Iskra Otoče (599), 2. OOS Iskra Lipnica (539) in 3. OOS Elan Begu- nje (499). - Ekipno moški: L OOS Veriga Lesce (1039), 2. OOS SGP Gorenje Radovljica (1035), 3. OOb Iskra Otoče (1032), 4. OOS Hotel Jelovica Bled (1024) in 5. OOS Elan Begunje (1023). V skupni uvrstitvi (pri upoštevanju vseh nastopajočih) je prvo mesto zasedla OOS Iskra Otoče, ki zbrala 97 točk. Druga je bila 00» Veriga Lesce (65) in tretja OOS Elan Begunje (44). v. Matjašič Košarkarji za dan JLA Kasarna Staneta Žagarja Kranj in košarkarski klub Tri; glav bosta v soboto v telovadnic1 osnovne šole Franceta Prešerna organizatorja kvalitetnega turnirja. Za prehodni pokal JLA se bodo potegovale košarkarske vrste kranjske garnizije, škofjeloške* ga Kroja, ljubljanske Jezice »° kranjskega Triglava. Turnir se bo pričel ob 15. uri » tekmo Triglava in Jezice, 0j? 16.30 pa se bosta pomerila ol^* in Kroj, medtem ko bo ob 18. ur finalni del turnirja. -dh ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega moža Jožeta Eljona iz Žabnice št. 72 se zahvaljujem vsem, ki so mu darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala godbi in govorniku iz Litostroja, tov. Hafner Lojzetu za poslovilne besede, pevcem in tov. Suhiju za zadnji pozdrav. Lepa hvala tov. Pokornovi, Logarjevim in Roparjevim za vsestransko pomoč ob njegovi siniti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Mara. Žabnica, 4. decembra 1975 Križaj odstopil Na redni letni skupščini kolesarskega kluba Sava Kranj so bili med gosti tudi predstavniki kolesarske zveze Slovenije, tovarniškega kolektiva Save, športnega društva Sava in drugi. Kolesarji Save so zborovali Na sobotni redni skupščini kolesarskega kluba Sava Kranj na Kokrici so bili enotni, da je ta kranjski kolesarski kolektiv pod vodstvom trenerja Francija Hvastija v letošnji kolesarski sezoni doma in v tujini žel izjemne uspehe. Kot ekipa je osvojil državni naslov na 100 km v cestni dirki, bili pa so tudi osvajalci prvega mesta stezne vožnje na 4000 m. Poleg teh dveh osvojenih zlatih odličij na prvenstvu SFRJ so dobili še dirko »Po poteh Avnoja« in »Po ulicah Kranja«. Tudi med posamezniki so se odlično odrezali, saj je Jože Valenčič prvak SFRJ v cestni vožnji, Miro Kraker pa je osvojil dve prvi mesti za državni naslov. Bil je najboljši v vožnji na kronometer in na 4000 m. Mirko Rakuš pa je bil tretji v sprintu na 1000 m. Poleg osvojenih državnih naslovov pa so Savčani med posamezniki dobili še vrsto domačih dirk, dobro pa so se držali tudi na mednarodnih cestah in v reprezentančnem dresu — Jože Valenčič in Slavko Žagar. V svojih vrstah pa imajo tudi najboljšega mladinca Bojana Ropreta, trikratnega državnega prvaka, ki je za nameček osvojil še osemindvajset dirk. Na skupščini niso pozabili na tovarniški kolektiv, saj so jim Poklonili najdražji ekipni pokal, ki so ga osvojili na državnem Prvenstvu. Nagradili pa so tudi svoje tekmovalce. V srednjeroč-nem programu imajo v načrtu, da kupijo delavnico, izdelovalca ogrodij koles Valanta, na katerih Savčani tudi vozijo in ki so obenem tudi kvalitetna. Vsi zborovalci in gostje kolesarske zveze Slovenije, Predstavniki tovarniškega kolektiva in športnega društva Save, So si za zaključek ogledali film, ki ga je posnel predsednik kolesarske sekcije na Kokrici Dežman. To je odličen dokument — kolesarstvo na Kokrici ter dirke »Po ulicah Kranja« in splošna rekreacija na Kokrici — za ustanavljanje novih kolesarskih sekcij in klubov v kranjski občini. Pred kolesarji Save so nove naloge. S svojim delom in UsPehi v tej sezoni so že dokazali, da je njihovo delo dobro zastavljeno. Zavedajo pa se tudi, da se ne smejo zanašati na uspehe, ki so jih že dosegli. Zato se bodo še bolj zagrizli v delo, Pri čemer bodo dosegli lahko še več kot pa so doslej. — Na čelu Upravnega odbora bo ponovno direktor kranjske tovarne Sava Filip Majcen. D. Humer Rekordna žetev Za plavalce in plavalke kranjskega Plavalnega kolektiva Triglav ni počitka. Po petdnevnem tedenskem treningu imajo vsako soboto v zimskem baze nu še uradne interne nastope, kjer na podlagi rezultatov primerjajo izboljšane dosežke. Zavedajo se namreč, da bodo le tako napredovali. Čakajo pa jih tudi nastopi v zimski sezoni za leto 1975/76. r .Na zadnjem sobotnem nastopu, kJer so pregledali delo minulega ted-na, so nastopili pionirji v vseh kategorijah. Reci in piši, žetev rekordnih d°sežkov je bila dokaj obilna, saj so »zboljšali kar tri državne in trinajst rePubliŠkih rekordov. Rezultati - pionirji: 200 m Prsno: 1. Mihelič 3:09,2, 2. S. Šali *gw.2 (rekord SFRJ za ml. pio-gwje B), 3. Dolenc 3:34,6 (rekord £RS za ml. pionirje C), 200 m kravl: 1. Vene 2:47,8, 2. Koželj 5*3,1, 3. Kosi 2:59,0, 4 X 50 m kravi: 1. Triglav B I (Kadoič, ff'Rus, S. Šali, Celar) 2:31,5 (re-*°rd SRS za ml. pionirje B), 2. lr'glav B II 2:48,0, 3. Triglav B III g5l,3, 4 Triglav C 3:03,2 (rekord bRS za ml. pionirje C), 4 X 50 m J^ešano: 1. Triglav B 1 (Celar, £-Sali, Jerman, Kadoič) 2:53,8 (re- fc-««Mi, .Jerman, Kadoič) Z:o,s,tt (re-Kord SRS za ml. pionirje B), 2. Triglav B II 3:13,0, 3. Triglav B III 3:22,4, 4. Triglav C 3:25,0, (rekord SRS za ml. pionirje C); pionirke: 200 m prsno: 1. N. Pajntar 2:20,3 (rekord SRS za ml. pionirke B), 2. Dvoršak 3:21,1, 3. Valjavec 4:02,7 (rekord SRS za ml. pionirke C), 200 m kravi: 1. I. Berložnik 2:59,3, 2. K. Berložnik 3:01,0, 3. Bertoncelj 3:01,4, 4. Jugovic 3:02,3 (rekord SRS za pionirke B in C), 200 m hrbtno: 1. Kolman 3:03,3, 2. Drak-sler 3:04,2, 3. Poljka 3:13,8 (rekord SRS za ml. pionirke B), 4 X 50 m kravi: 1. Triglav B (Rakovec, Pajntar, Praprotnik, Dvoršak) 2:33,2 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Triglav C 2:54,0 (rekord SRS za ml. pionirke C), 3. Triglav B II 4:01,2, 4 X 50 m mešano: 1. Triglav B I (Rakovec, Pajntar, Praprotnik, Dvoršak) 2:50,7 (rekord SFRJ za ml. pionirke B in SRS za ml. pionirke A), 2. Triglav C 3:18,8 (rekord SRS za ml. pionirke C), 3. Triglav B II 3:50,5; pionirji B: 100 m prsno: 1. Jocič 1:43,5, 2. Završnik 1:55,0, 3. Pintar 2:06,0, 10.0 m kravi: 1. G.Rus 1:23,6, 2. Kadoič 1:24,8, 3. Celar 1:32,0,; pionirke: 100 m kravi: 1. Š.Rebolj 1:46,7, 2. Kosirnik 1:53,8, 3. Jeretina 1:54,1. -dh V italijanskem smučarskem središču Vipiteno je bil na sporedu prvi letošnji slalom za, svetovni pokal. Na dokaj težki in precej ledeni progi je prvič v letošnji sezoni zmagal Šved Ingemar Stenmark. Stenmark je prevzel tudi vodstvo v svetovnem pokalu. Bojan Križaj tudi v tem nastopu ni imel sreče. Po prvi vožnji je bil z visoko startno številko 54 na dobrem 24. mestu. V drugi vožnji pa je že kmalu po startu naredil napako in odstopil, čeprav je kazalo, da se bo uvrstil okrog 15. mesta. Edini Jugoslovan ki je srečno prevozil obe progi, je bil Roma Holzl, ki se je uvrstil na 27. mesto. REZULTATI: 1. Stenmark (Švedska), 2. Hinterseer (Avstrija), 3. Gros, 4. Radici (oba Italija), 5. Sorli (Norveška). V tekmovanju za svetovni pokal je vrstni red naslednji: 1. Stenmark (Švedska) 46 točk, 2. Gros 45, 3. G. Thoeni (oba Italija) 31, 4. Good 28, 5. Roux 26, 6. Pargatzi (vsi Švica) 25, 7. Klammer (Avstrija) 25, 8. Read 25, 9. Irvin (oba Canada) 22, 10. Hinterseer (Avstrija) 22, itd. V Cortini d'Ampezzo pa so ženske tekmovale v smuku in slalomu. V smuku je povsem nepričakovano zmagala Evi Mitermaier. To je tudi njena prva zmaga v svetovnem pokalu. Naši tekmovalki Gortner in Jezernik sta dosegli enak čas in bili na koncu na 49. do 50. mestu. REZULTATI: 1. E. Mitermaier (ZRN), 2. Totsching (Avstrija), 3. Zurbrig-gen (Švica), 4. Drexel (Avstrija), 5. I. Epple (ZRN). V slalomu je zmagala Francozinja Serrat, medtem ko je zmagovalka prvega slaloma Morerod odstopila. Izmed Jugoslovank je nastopila Šest ekip startalo V letošnji sezoni bo prvič potekalo tekmovanje v občinski kranjski ligi v kegljanju. Nastopili bodo predstavniki štirih klubov in dveh sekcij. V 1. kolu je Iskra premagala Merkurja s 3623:3522. V drugem srečanju pa je KK Simon Jenko odpravil Savo s 3315:3238. A. J. Gostitelj najboljši Ob srebrnem jubileju organizirane košarke v Kranju je košarkarski klub Triglav Kranj v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna pripravil kvalitetni turnir. Nastopili so košarkarji Jesenic, ljubljanski Bežigrad 74 in domači Triglav. ' Tri košarkarske vrste so prikazale za mrtvo obdobje, ki je namenjeno vsem za priprave, dokaj kvalitetno in zanimivo košarkarsko znanje. Med temi tremi vrstami so največ uspeha imeli gostitelji, saj so pokazali največ, premagali pa so tudi oba nasprotnika. Izidi: Bežigrad 74 : Triglav 62:68 (27:34), Bežigrad 74 : Jesenice 62:52 (30:20), Triglav : Jesenice 69:66 (37:38). Lestvica: Triglav 2 2 0 137:128 4 Bežigrad 74 2 1 1 124:120 2 Jesenice 2 0 2 118:131 0 Najboljši strelci: Zupan (Triglav) 43, D. Pirih (Jesenice) 34, Andrejašič (Bežigrad 74) 30, Skubic (Triglav) 21 ter Vauhnik (Jesenice), Košir (Triglav) in Hladnik (Bežigrad 74) 20. -dh Občinska namizno-teniška liga v Škofji Loki Pred dnevi se je pričelo tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Škofja Loka. Letos nastopa šest ekip. 1. kolo se je končalo brez večjih presenečenj. Rezultati: Trata : Gor. vas 3:5, Reteče : Kondor II 4:5, Grče ' Iskra Reteče 3:5. J. S. Kr. gora : Alpina Ziri 4:6 gava in Matjašič ■ » gorenjski šahovski ligi se odvija F "»stre borbe za prvo mesto. Do je bilo odigranih pet kol, iz *®terih je razvidno, da imajo za prvo |*esto Še možnost štirje klubi oz. "^Stva, pa čeprav je prostora samo Pa enega, ki se bo uvrstil v višji ja/red. Največji favoriti za prvo 1)u'*to so ŠI) Radovljica, ki še do Ndaj ni poraženo in ŠK Kranjska |0|,a, ŠK Alpina Žiri ter ŠK Šenčur, Katere ekipe so pa že bile poražene. I.Za ta turnir je bilo prijavljenih in stavljenih z žrebom v Bergerjevo £a,belo devet društev, klubov in sek-Vendar je že takoj p<> drugem iz tega i umirja izstopila šahov-?K;i sekcija Slovenski Javornik tUl';uli nepopolni' ekipe igralcev pa ;*di finančna sredstva jim niso bila aKotovljena. Ostalo je še osem.ekip, ?1(4