Književnost in umetnost. G. Freytags Verkehrskarte von Ostcrrelch-Ungarn 1911. Ta zemljevid avstroogrskih občil je izšel na Dunaju v zalogi znane tvrdke G. Freytag & Berndt. Oua 2 40 K. Glavni del zeraljevida je risan v merilu 1:1,500.000 in predočuj« na jako pregledoii nafin enotirne iu dvotirne železuiške proge z navadnirni in glavnimi postajami ter s postaja lišči. Na glavuem zeraljevidu so zaznamovaue tudi progre. ki jih baš grade ter tudi take. ki jim je še'e podeljeua koncesija. Med temi zanimajo zlasti naa Slovence proga VrhnikaIdrija-Sv. Luei.ia-Tolmin-Kobarid, proga Novo mesto-Črnoinelj-Metlika-Karlovec ter proga Kamnik-Polzela. Tudi cestne, gorske in industrijske železnice ter ceste, po katerih vozijo poštni vozovi, poštni avtoraobili in dalje proge raznih avstro-ogrskih paroplovuih družb so razvidne z glavnega zeml.jevida. Kraji, v kattrih se nahajajo ravnateljstva c. kr. avstrijskih iu kr. ogrnkih železnic, so. podčrtani. Ob vsaki progi povedo številkf razdaljo postajp od postaje v kilometrih. — Glavnemu zemlievidu so prideiani mnogoštevilui postr&nski zemljevidi, tako zeraljevid dunaj-kih lokalnih ohčil; dunajska niHStna želmiica ter Budim-IVšta z okolico imata vsaka po svojo kartico; postranski znnljevidi imajo tudi dalje železnice severne Oi-ške ter bolgarske, črnogorske, rumuuske, ruske in turške kot obmejne železnice naše mooarhije. Ob strani glavnega zemljevida so d*l.je še razpredelbe, ki grafično kažejo avstroogrsko trgovino v inozemstvu v 1. 1909. ter — kar je sedaj t času draginie aktualno zvižanje cen glavnih ž?vil od 1830. do 1910. 1. Jako pregleden je tudi oddelek, ki predočuje avstroogrski uvoz in izvoz najvažuejših živil 1909. 1. Ker se nahaja ob strani še pnpolen koledar za 1911. 1. in ker je dalje priložena zeruljevidu se posebna knjižica, ki vsebuje vse avstro ogrske postaje po abecednem redu, bo Frevtagov zernljevid avstro-ogrskih občil vsakomur, ki se hoče glede njih natančneje informirati, s svojo bogato vsebino gotovo dobro služil. —e Uzgajanje djece. Napisao D a v o r i n Trstenjak. — Kot 5. zvezek BKojižaiee za narodnu prosvjetu i narodno zdravlje", ki jo izdaje BDruštvo hrv. sveučilišnih gradjana za pouku analfabeta" ? Zagrebu. je izšlo imenovaoo delo vrlega na*ega prijatelja DavoriDa Trstenjaka. Odlični hrvaški pedagog govori v poljudni besedi o važoosti vzgoje. Ni dvoraa, da bo knjiga med širokimi masami, ki jim je DameDJena, rodila obilo lepega sadu. Saj obrav« nava vsa poglavja, ki se tičejo parnetoe vzgoje otrok. Trstenjakova knjiga govori prepričevalno, saj sta jo narekovali izkušoja in razsodnost Zato ji je uspeh zagotovljea. Gl. Spako. Satire, bumoreske in drugo. Spisal dr. V. K o r u n. V Ljubljani 1910. Natisnila in založila Ig. pl. Kleiumayer & Fed. Baraberg. — V kritikah, ki so jih objavili elovenski listi te iu one barve o Korunovih BSpakah", so se zopet uveljavile Zupaučičeve besede: B. . , Kritiki, to so modri možie, oni imajo nazore ..." Sam Vsevedež zuaj, kaj vse 60 izteknili v tej nedolžui knjigi! Sami pa nikoli ue sedpjo, da bi napisali kaj takega, kar bi bilo popolno v vsakem pogledu! — ŽivljeDJe je dovoli bridko in dovolj žalostno, zato je res prava dobrota, če pride človeku v roko knjiga kakor je ta Korunova, ki ni niti globoka oiti visoka, ki pa ima en vse hvale vreden Dameo, da človeka odtrga od mračnih misli, flkrbi iu nadlog io mu s svojim kramljanjein in porednim besedičenjem pripravi vsaj en prijeten, razposajen vežer. Brez učenega iskauja defiaicije, kaj je humor in kaj ni, prihajamo oaravnost do zabave. BParabola", BBudoar naše Minke", BVafeka idila", ,Moj B.jafček" ali celo ^Grobar Jakež" so vendar — če se smerao tako izraziti — dovolj čedDe reči! Na straai 87. ^itamo stavek: nSploh sem bil že tedaj zdravega miieDJa, da se vozi najlaglje in privozi najdalje, ako se v vsem posnemajo predstojoiki in se ima vrhutega še nekaj hofratstva pod srajco". Že ta stavek je nekaj vreden. Morda je pa zbodel nazoruike tako, da ga s celo kujigo vred sujejo od sebe! fiesnica pa ostaue vendai ln! Gl. Zbirka slorensklh citator tn aforizmoT. Nabral in uredil Slavko Klepec. V Liubljani 1910. Natisuila Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Baraberg. Oena 2"50 K, str. 212. — Skrbuo izbraui citati in aforizmi so tudi ekrbno urejeni. Vsth je 1086, deloma v vezani besedi, deloma v prozi. Mislimo, da pouuja kojiga vsakemu to, kar se mu ravuo prilega, kar potrebuje v bipih ljubezni iu nesreče in tedaj, če je treba temu ali ouemu dekletu kaj piimernega zapisati — v album 1 Zbirka kaže bugastvo raisli in globino čuvstev naših književmkov. Ni vse zlato iu biser, kar je r kujigi. pa smo zadovoljni. ker nerazvajeni, tudi s blagom poštene domače cene. — Kajpada bo inural Slavko Kleptc — iniel je res precnj klepanja po slovenskih knjigah in listib ! — za uekaj let priložiti tej zbirki no?o zbirko, zakaj čedalje bolj se krešejo misli in kipe čuv^tva po sloveuBkem literaruem polju. Treba je prestr^zati, da se Butri»ki plamena večnega" ne razjiube in m po7.abijo v zaprašenih zalogah nesrečnikov — knjigotržcev iu založnikov. Taka zbirka je sieer subjekiivuega zuačaja, a čitatelja utegue tuiutam pnvesti do spoznauja: BGlej, L«vstika, Medveda, Znpanfiča, tega in onega sern čital, a oko mi je švignilo preko teh verzov, ki jih vidim tu, ker jih tam ni videlo — srce". Tako se utegnemo spozuavati. Ljudje božji, vsako sredstvo je dobro! Erhebnngen fiher dle Klnderarbelt ln Osterreleh 1m Jahre 1908. I. Teil. Tabellen, Wien, 1910. Alfred Holder. (k. k. Arbeitsstatistiscb.es Amtim Handelsministerium ) Poslušajte: 424 strani velikega formata samih tabel in samih številk! To je treba pač nebeškega potrpljeuja in časa na preostajanje, kdor boče preraleti ta material. Vprašanje je sarao : bo li s tem ogromnim delom in stroškom v razmerju tudi uspeh? Alt pridemo kdaj od Bgovorečih šteTilk" do — de.janj ? Morda se o priliki vrnemo k tema vprašanjema. Gl.