Po it ni na plačana v gotovini, V LJubljani, dne 15. junija 1933. ' Yf 'JdO(-4 '^Oo Posamezna Etev. Din V— Leto XVI. Naročnini za tmemstvo: četrtletno D Din, polletno IS Din, celoletno 30 Din; ta Ino« lemstvo raze« Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice v Ljnbllanl, it 10.711. ..!■■■ . I..II- — Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Vsi moramo biti na fronti proti jetiki V nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor Osrednje protijetične lige, ki je zdaj izpremenila svoj naslov v Narodno ligo proti jetiki. Zbor je pokazal, da vrši to društvo veliko nalogo na poprišču narodnega zdravstva. Naj ob tej priliki navedemo nekaj podatkov, ki nam pokažejo, kako številne so žrtve te bolezni in kako je zato potrebno, da vsi pomagamo Narodni ligi proti jetiki v njeni borbi proti strašni uničevalki človeštva. V naši urzavi umrje na leto za jetiko okrog 50.000 ljudi, skoro 140 dnevno. Od teh odpade na Slovence v Jugoslaviji okoli 3000 smrtnih primerov (8 do 9 na dan). Za jetiko bolnih je v naši državi skupno okrog 200.000 ljudi. Pravi izvor jetike so male paličaste glivice (bacili). Bolniki jih izkašljujejo iz načetih pljuč, izločajo pa jih v manjši meri tudi razne druge kužne rane. Tudi živali so lahko vir jetične oku-žitve (na primer krave s kužnim mlekom). Bolezenske kali vdihavamo iz ozračja v pljuča, z jedjo pomešane jih moremo užiti in z njim okužiti čreva. Do 15. leta starosti je že vsak izmed nas doživel prvi spopad s kalmi te bolezni. Pa tudi v poznejših letih zaidejo večkrat te kužne klice v naše telo. Vendar vsako takojšnje okuženje še ne pomeni bolezni. Oboli namreč le ono človeško telo, ki se ne more dovolj upirati vtihotap-ljenim bacilom. Tudi pri zdravih se klice bolezni lahko nekje v telesu skrivajo ter čakajo usodnega trenutka, ko usahne notranja telesna moč, da se kali hitro razplodijo in začnejo razjedati pljuča ali kak drug ud telesa. Jetika je v najtesnejši zvezi z načinom ljudskega življenja, ki odloča o tem, ali ima telo povoljne pogoje za življenje ali ne. Najbolj je udomačena tam, kjer so dani le slabi pogoji za zdravo, redno in mirno življenje. Kjer vladajo nravnost, pravičnost, gospodarsko blagostanje, kjer se širi prava omika in se dejansko izvaja dobra zdravstvena zakonodaja, tam se jetika povsod umika. Jetika se ne podeduje, podeduje se lahko le slabši telesni ustroj, ki je podvržen bolezni. Gotovo pa je po trajnem, nepazljivem občevanju z bolnikom v isti hiši več priložnosti za okuženje in obolenje. Zato umrje toliko članov takih družin, kjer je že kdo umrl za jetiko. Vse, kar ruši telesno moč in zdravje, Kar moti ubrano sodelovanje njegovih sestavnih delov, pospešuje tudi razvoj te bolezni: nezadostna prehrana, nezdrava stanovanja, naporno delo, zlasti v zaprtih prostorih s premalim gibanjem na solncu in zraku, neredno življenje in podobno. Nešteto je činiteljev, ki vplivajo na postanek in razmah jetike. Obsežna, na vse strani razpredena mora torej biti naša borba proti njej. Vsi mi moramo v tem boju sodelovati, zakaj vsak človek se pri nas po jetiki okuži, vsakdo lahko zboli ter postane vir okuževanja za druge. Kdorkoli omalovažuje življenjsko važna načela, kdor krši zdravstvena navodila in predpise, vsak tak pospešuje jetiko. Zavedajmo se vsi brez izjeme velikih dolžnosti, ki jih imamo v bolezni in zdravju do sebe in drugih, pa bo tudi jetična pošast primorana k naglemu umiku! Zdaj pa še besedo bolniku samemu. Zavedaj se, da si lahko ti vzrok in povod za okužitev in obolenja drugih. Zavedaj se, da so že nešteti zakonci, bratje, sestre bili s svojim neprimernim ponašanjem v bolezni vzrok smrti svojih otrok, bratov, sester. Zato pa se moraš v primeru, če si za jetiko bolan, po svoji vesti najpazliiveje ravnati po predpisih, ki ti jih daje zdravnik ali druga poučena oseba. Bistvena tozadevna navodila se glase: Ako le mogoče, imej sobo sam zase. Kadar kašljaš, drži glavo vstran, a pred usti imej robec. Tvoje perilo, posoda, jedilno orodje naj se dajejo zase, pri čiščenju ali pranju naj se prekuhavajo v vreli vodi. Vsako jutro naj ti strežna oseba z vlažno krpo obriše posteljo, pohištvo, stene. Pljuvanje bodi dovoljeno le v pljuvalnik, ki imej razkuževalno tekočino (malo lizola ali sanitola v vodi). Okna imej po možnosti vedno odprta. Zdravih ljudi ne puščaj bliže od dva metra k sebi, zlasti ne otrok. V primeru, da nimaš sobe zase, naj bodo ležišča vsaj dva metra oddaljena drugo od drugega. Bratovska skladnica je zborovala V petek in soboto se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani glavna skupščina delavske socialnozavarovalne ustanove, bratov-ske skladnice, v kateri so organizirani predvsem rudarji in plavžarji. Iz vseh revirjev Slovenije se je sešlo v Ljublani 43 delavskih odposlancev in 23 zastopnikov podjetij. Najprej je v petek posvetovalni sestanek vseh delavskih odposlancev, ki mu je predsedoval podpredsednik rudar g. Šober iz Zagorja, pripravil vse gradivo in predloge za skupščino samo. Odposlanci so posebej naglašali brezupni in vsaki socialni pravici v obraz bijoči položaj rudarjev, ki so po 15, po 20, celo po 30 let opravljali naj- hujša dela v rudniku, ves čas plačevali prispevke za pokojninski sklad, nazadnje pa so jih vrgli na cesto brez beliča odškodnine ali pokojnine. Odposlanci so izražali nezadovoljstvo delavstva, da nima odločilne besede v zavodu, ki je namenjen predvsem zaščiti delavstva. Za težkoče, s katerimi se bratovska skladnica bori v tej stiski, je značilno dejstvo, da premogovnika v Velenju in Zabukovci dolgujeta skladnici 1,800.000 Din na neplačanih prispevkih. V pokojninski sklad plačujeta po zakonu delavec in delodajalec vsak polovico in velenjski in zabukovški rudnik sta od rudarjev pobrala njihove dolžne prispevke, ne da bi jih bila dostavila bratovski skladnici. Med važnejšimi predlogi, ki jih je sestanek pripravil za skupščino, je tudi predlog, da se sme podpredsednik po svoji spoznavnosti udeleževati vseh sej in zborovanj krajevnih bratovskih skladnic in vseh shodov, kjer se govori o socialni zaščiti delavstva. Živahna razprava se je vnela o novem pravilniku o bratovskih skladnicah, ki je pred kratkim izšel in ki predpisuje najmanj 35 službenih let in 60 let starosti, da ima delavec pravico do pokojnine. Rudarski odposlanci so ostro grajali, da se od rudarja, ki mu delo nalaga najhujše napore in ki se v jami telesno izčrpa pač že davno prej kakor s 60. letom, zahtevajo tako dolgotrajne delovne dobe. Po novem pravilniku rudar še po 60. letu starosti ne more brez zdravniškega dovoljenja v pokoj, če je njegov zavarovalni prispevek znašal nad 10 odstotkov plače. Spričo sklepa, da se pokojninski prispevek vobče zviša na 14 odstotkov, poslej noben delavec, ki je zavarovan pri bratovski skladnici, ne bo mogel niti po 60. letu v pokoj, če mu zdravnik ne ! bo izdal izpričevala o onemoglosti ali bolezni. Delavski odposlanci so zato zahtevali, da se delovna doba zniža od 35 na 30 let, starostna doba pa od 60 na 55 let. Dopoldne v soboto se je vršila glavna skupščina, ki jo je namesto zadržanega predsednika generalnega ravnatelja TPD g. Skubca vodil podpredsednik g. Šober. Skupščine sta se poleg zastopnikov delavstva in industrije udeležila tudi rudarski glavar dvorni svetnik g. Strgar in kot gost tajnik Delavske zbornice g. Uratnik. Skupščina je v glavnem odobrila predloge, ki jih je bil pripravil posvetovalni sestanek. Poleg sklepa, da se pokojninski prispevek zviša na 14 odstotkov (7 odstotkov plačajo delavci, 7 odstotkov podjetja), je skupščina naložila upravnemu odboru, naj stori vse potrebno, da se v ugodnem smislu izpremene posamezni členi novega pravilnika o bratovskih skladnicah, to je, da se karenčna doba, ki jo je pravilnik zvišal od 5 na 10 let, zniža nazaj na 5 in tako naprej. Glede zdravljenja zob, o katerem so delavski odposlanci zahtevali, da se uvrsti med običajno zdravljenje, se izda poseben pravilnik, ki se bo izkušal vsaj v 50 odstotkih izvajati. Nekaj važnejših določb iz novega občinskega zakona V zadnji številki smo razpravljali o domovin-stvu po novem občinskem zakonu, danes pa si hočemo ogledati nekatere druge važne določbe tega zakona. Kakor je večini že znano, ne pozna novi zakon majhnih občin, temveč predpisuje kot najnižje število prebivicev ene občine 3000 oseb. Izjema velja le za redko naseljene gorske kraje, kjer ni mogoče doseči tega števila prebivalstva, ker bi bila sicer občina prerazsežna. Seveda se čujejo zaradi združitve manjših občin v eno samo | veliko občino ugovori, ki pa- izvirajo po večini iz nepoznanja novega zakona, odnosno iz krivega razlagnja njegovih določb. Vemo, da imajo na ■deželi okolnosti glede na premoženje posamez-jnih občin in srenj veliko vlogo, mnogokrat večjo kakor v mestih. Dosedanje občine bodo pač iz-kušale ohraniti vsaka svoje premoženje ter se bodo upirale premoženjski zložitvi. Novi zakon lato ne stavlja premoženjske združitve za prvi pogoj politične spojitve in določa, da se more dosedanje vaško, pa tudi občinsko premoženje opravljati ločeno in se smejo tudi dohodki vasi starih sotesk ali srenj in bivših občin uporabljati «golj za namene dotičnih krajev. Zakon določa krajevne zbore (dosedanje soseske) in krajevne starešine (dosedanje rihtarje), ki bodo upravljali t bodoči občini imovino posameznih delov, ki bo mogla ostati samostojna. S tem je vprašanje združitve občin bistveno olajšano. Tudi v številu odbornikov po velikosti občin ima novi zakon drugačne določbe, kakor smo jih bili dosedaj vajeni. Občine od 3000 do 5000 prebivalcev volijo 24 odbornikov, občine od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov, še večje občine pa največ 36 odbornikov. Tiste občine, ki štejejo izjemoma manj kakor 300 prebivalcev, pa volijo 18 odbornikov. Za odbornika je lahko izvoljen dotični član občine, ki je v volilnem zapisniku, pa je izpolnil 25. leto in ni izkjučen od volitev. Voljeni pa ne morejo biti: 1.) aktivni (službujoči) občinski uslužbenci, 2.) uradniki tistih oblastev, ki neposredno nadzirajo občino, 3.) tisti, ki so v pravdi z občino, dokler ni pravda končana, 4.) občinski dobavitelji, prevzemniki občinskih del in zakupniki občinskih podjetij in dohodkov, 5.) tisti, ki imajo obračune z občino, dokler teh reči ne uredijo, 6.) tisti, ki niso brez pravega razloga sprejeli izvolitve pri zadnjih volitvah, 7.) tisti, ki stalno uživajo podporo iz občinskih in drugih javnih sredstev razen državnih, 8.) tisti, ki so s predsednikom ali člani občinske uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega ali v svaštvu do všetega drugega kolena. Prav važna je sestava kandidatnih list za občinske volitve, ker se župan, odnosno predsednik občine ne voli več od občinskega odbora, temveč postane župan nosilec dotične liste, ki je dobila pri volitvah največ glasov. S tem dobi ta lista tudi dve tretjini vseh odbornikov. Novi občinski zakon uvaja poleg župana in občinskega odbora še nov organ, sličen dosedanjim občinskim svetovalcem, ter ga imenuje občinsko upravo, ki sestoji iz najmanj dveh do največ petih članov, ki se vzamejo z večinske liste po vrstnem redu za nosilcem liste. Glede teh važnih občinskih funkcionarjev določa zakon, da v upravi ne mo- rejo biti osebe, ki ne govore in ne pišejo državnega jezika ali ki se nahajajo v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti postavljeni kot kandidati na prva tri mesta kandidatnih list. Občinsko upravo sestavljajo predsednik in člani, ki pa ne smejo biti med seboj v krvnem sorodstvu, kakor je gori pod 8.) točko navedeno. V primeru takšnega sorodstva ali če to sorodstvo pozneje nastane, izgubi član svoje mesto in pride naslednji ra listi na njegovo mesto. Uprava se sestane na poziv predsednika. Področje občinske uprave obsega vse posle, ki se tičejo občinske skupnosti in se nanašajo na gospodarski, prosvetni in socialni napredek v občini. Tako sestavlja uprava proračun, razipola-ga z občinskimi dokladami, najema posojila, kupuje, prodaja in daje v zakup občinsko imovino in ustanavlja občinska podjetja. Uprava skrbi za uerejvanje prometnih naprav. V njeno področje spada preskrba ubožcev in bolnikov in vzgoja siromašne dece. Občinska uprava se mora brigati za dobro zdravstveno stanje prebivalstva in skrbeti za delovanje zdravstvenih ustanov. Njena briga mora biti napredek splošnega gospodarstva in širjenje in poglabljanje narodne prosvete. Politični pregled Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je bil sklep dogovora štirih velesil: Anglije, Italije, Francije in Nemčije, ki je nastal iz močno izpremenjenega Mussolini-jevega predloga. Bistvo dogovora štirih velesil je sodelovanje podpisnikov za ohranitev miru. Ker je Francija zagotovila v pogodbi Mali antanti primerno stališče, je tudi Mala antanta pristala na ta dogovor, ki je sklenjen za dobo desetih let. Zato obstaja upanje, da je s tem zagotovljen mir za vso to dobo. Sklep tega dogovora je napravil prav ugoden vtisk po vsem svetu in se napoveduje konec dosedanje napetosti med narodi. V Londonu se je začela v ponedeljek največja konferenca, kar jih je kdaj videl svet, to je svetovna gospodarska konferenca. Konferenco je otvoril sam angleški kralj Jurij z govorom, v katerem je poudarjal naloge te konference. Iz načrta za posvetovanje je videti, da gre predvsem za to, da bi se svetovna trgovina, ki je v zadnjih letih zelo oslabela, spet povzpela na primerno višino in bi se tako mogli zaposliti brezposelni, ki jih šteje svet okrog 30 milijonov. Mimo tega se bo razpravljalo tudi o vprašanju mednarodnih dolgov in o vravno-vesenju razmerja raznih valut med seboj. Čeprav so se sestali odposlanci iz vseh držav sveta z najboljšo voljo, da ustvarijo znosljivejše gospen darske razmere, vendar Angleži ne kažejo mncH go upanja, da bi se zaključila svetovna gospodarska konferenca s posebnimi uspehi. Našo državo zastopa na tej konferenci zunanji minister Jevtic, ki so mu prideljeni razni gospodarski strokov-« njaki, med njimi tudi glavni tajnik ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič V Grčiji so odkrili obširno zaroto proti pristašem Veniaelosa, na katerega je bil izvršen atentat, pri katerem je ostal Venizelos nepoškodovan, pač pa je njegova žena dobila hude poškodbe. Na čelu zarote je bil načelnik atenske policije, ki so ga aretirali z njegovimi pomagači vred. Kakor je videti, ima zarota globoke korenine, zato je vojska v stalni pripravljenosti. Te dni sta avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss in pravosodni minister dr. Schuschnigg v Rimu podpisala konkordat, sklenjen med Vatikanom in Avstrijo. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je po povratku iz Rima izjavil novinarjem, da je z uspehom svojega bivanja v Rimu zelo zadovoljen. Musolini mu je izrečno izjavil, da ima avstrijski narod, ki se bori za svojo samostojnost, v njem in v italijanskem narodu prave prijatelje. V Avstriji so pričeli po nemških zgledih močno rogoviliti hitlerjevski narodni socijalisti. Po vsej Avstriji se vršijo spopadi med hitlerjevci in pristaši Heimwehra. V Innsbrucku so izvršili napad na znanega vcki^o tega društva dr. Stetdleja, ki ga je krogla zadela v desno roko. Tudi na štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena so pripravljali atentat, ki so ga pa še pravočasno odkrili. Zato je avstrijska vlada sklenila razpustiti vse narodnosocialistične organizacije in proglasiti po vsej republiki obsedno stanje. Da se preprečijo nadaljnji izgredi, je policija na Dunaju zasedla vse hiše, kjer imajo hitlerjevci svoje prostore, tako zvane rjave hiše. Ivan Albreht: Bogastvo zvestobe Da, dobrota! Bog ve, koliko gorja razlije zahrbtna zloba pod njeno zaščito! V imenu dobrote mora Pavla, ta sveži cvet, zatreti samo sebe. Ko srce gori v zvestobi, morajo usta govoriti o ločitvi. Pavla, Pavla, kam te vodi pot? Tako je že vsa zapletena, da ubožica sama sebe več ne razume. Krošnetova ji včasih piše, kako je zdaj v mestu lepo in kako nestrpno jo že pričakuje. «Bo le res šla*, se veseli Plaznička. Seve, ženica ne more spoznati, kam podi rejenko. Nemara bi si le premislila, ako bi vedela, kaj čaka Pavlo in kaj čaka Klemena. Seveda bi si premislila, toda mati Matilda je res slepa in gluha. Samo to ve, da je Dreven že tedaj posekal gozd, ko je les še kaj veljal. Težke tisočake je takrat pospravil in dobršen del jih pride s Cilo k Plaznikovim. V tej veseli zavesti potolaži še na večer pred Šmarnom sosedo, ki ji gre vse prepočasi: «Prav v kratkem pojde, v kratkem. Le brez skrbi! Potlej bo hitro urejeno.* Zjutraj na praznik je Pavla kakor mrlič. «Ali si bolna?* se začudi celo botra in na tihem misli: «Kje bi bila verjela, da jo bo tako zadelo!* «Pisanja čakam*, se potaji Pavla. Pred mašo se vznemiri Klemen: «Dekle, če ne bo drugače, boš morala k zdravniku.* «Če bi ti vedel*, toži Pavlino srce, a usta samo branijo: «Saj mi ni nič.* «Pa imej ti ključe,* meni Plaznička, ko odhaja v cerkev, «da moreš vsaj domov, ako bi ne mogla prestajati v cerkvi.* Rejenki se zdi kakor migljaj usode. Klemen gleda mrko in mrmra: «Zmeraj imata nekšne skrivnosti. Le glej, Pavla, da te še ne bo skominalo.* Mati je že zunaj in tudi Klemen stopi proti vratom. «Klemen*, omaguje Pavla sredi sobe. Plaznik se ozre. cKlemen.. .* «Kaj ti pa je?* «Oh.. .* «Zakaj si zdaj nenadno tako čudna?* «Ne vem. Ali si jezen name?* «Skoro.* «Odpusti, Klemen, odpusti!* sklene dekle roke. «Kakor pred božjim obličjem ti povem: Za tvojo srečo, samo za tvojo!* «Kaj vendar?* Pavla odkima. Iz zvonika zavabi zvon. «Po maši se morava do kraja pomeniti*, reče Klemen in stopi na piano. «Tako ne gre več.* Pavla molči. cZadnji boj je dokončan*, ji kljuje misel, ko [zasuče ključ in odhiti v cerkev. «Zdaj moram*, se odloči, še pred evangelijem pritisne robec na usta in se prerine iz cerkve. Apneno bleda je in vse se ozira za njo. «Samo proč, le proč*, si prigovarja, ko hiti proti Plaznikovini. Pod istim kostanjem kakor pred nekaj tedni ji zastopi gospod Podveznik pot. In je pravil Klemenu, kako si je bil brezvestni lopov znal preskrbeti potrebne listine na izmišljeno ime in kam so bila dekleta namenjena. Klemen bi bil najrajši stri v prah to zver v človeški podobi, toda uradnik ga je ljubeznivo pomiril, češ: In je bil Klemen res vesel! Ko sta potovala s Pavlo nazaj v Prelom, mu je vso pot pripovedo vala, kaj je morala prestati in kako se je borila, da je ohranila svojo čast. Klemenu so se včasih od studi in groze jezili lasje in se še doma potem ni mogel brzdati, da ne bi bil opovrgel materi: «Le poslušajte, da boste videli, kam ste jo hoteli panniti!» Plaznička je poslušala in se je marsikdaj razjokala ob Pavlinem pripovedovanju. Objemala je rejenko in jo prosila odpuščanja. «Saj veš, da sama nisem mislila tako.* Natakar škodoželjno: «V trenutku, ko ste se gospodarju pritoževali, da sem vam slabo po-stregel.> Pri zdravniku. Bolnik: «Gospod doktor, včasih me trga po desni nogi. Kaj je temu vzrok?» Zdravnik: Bolnik: «Cudno, jaz sem pa vedno mislil, da je moja desna noga enako stara kakor leva...» nekaj storiti v varstvo vlagateljev. Ukreniti bo treba vse potrebno, da se zopet vrne zaupanje v denarne zavode. Vlagatelji-varčevalci si morajo pomagati sami. Ker pa je samopomoč za poedin-ce neuspešna, če niso organizirani, je vznikla misel, da se ustanovi Društvo za zaščito vlagateljev, ki bo po zakonitem potu ščitilo korist svojih članov. G. dr. Gregorič je podal glavne smernice glede delovanja organizacije. Društvo mora najprej zahtevati, da se valuta, v kateri je dobil dolžnik posojilo, pred zmanjšanjem svoje vrednosti zagotovi. Naravne razmere se bodo vrnile le tedaj, če se bo povrnilo zaupanje občinstva v denarne zavode, ki ga je izgubilo v teh razmerah in rajši drži denar doma. Poročevalec je povedal še svoje mnenje glede sestave pregledovalne komisije, ki naj bodo v nji ugledni knjigovodstveni strokovnjaki in odlični poznavalci naših gospodarskih razmer. Tak pregled je potreben seveda v glavnem pri večjih denarnih zavodih. Na ta način se bo ugotovilo, kaj je zdravega in bolnega. Le tako je mogoče ozdravljenje. Seveda brez žrtev ne bo šlo. Pa tudi država bo morala odločno poseči vmes. Polomi denarnih zavodov so bili cesto posledice dejstva, da so bili zavodi tudi industrijski podjetniki. Take industrije so bile j zavodom često v breme in v pogubo. Ce imajo J denarni zavodi zdaj kaka industrijska podjetja, j morajo postopno tako posest opuščati. Seveda je vzeti ta razmotrivanja kot delno mnenje o potrebni preosnovi denarnih zavodov. Take preosnove morajo biti uzakonjene in zakon temeljito proučen, preden stopi v veljavo. Pri morebitni preosnovi denarnih zavodov bodo imeli vlagatelji važno vlogo in zato je ustanovitev Drušiva za zaščito vlagateljev nujno potrebna. Društvo je ustanovljeno samo za dravsko banovino, ker bi imelo za vso kraljevino preobširno območje. Besede g. dr. Gregoriča so bile sprejete s toplim priznajem. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen dr. Vinko Gregorič, za podpredsednika g. Jakob Zadravec, industrijec iz Središča ob Dravi, za tajnika g. Ernest Vargazon, načelnik iirekcije državnih železnic v pokoju iz Ljubljane, v odbor pa veletrgovec Avgust Volk, restav-rater Ciril Majcen, veletrgovec Fran Hrehorič, vsi iz Ljubljane, in Božidar Malešič, restavrater i Jesenic, za namestnika Jožko Veber, industrijec iz Škofje Loke, in Fran Kobenter, uradnik iz Ljubljane; v nadzorni odbcr Hieronim Demšar, industrijec iz Ljubljane, inž. Mihael Mihor, inšpektor dela v pokoju iz Ljubljane, inž. Jernej Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo že prej in tako je še danes: Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. CHKOT TERPENTINOVO MILO st] 1-3 j PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Zupane, lesni trgovec iz Lancovega pri Radovljici. Letna članarina je bila določena na 20 Din. * Za občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je dovoljena po železnici četrtinska vožnja. * 821etni starček v Dravi. V bližini ptujske mestne klavnice je strmoglavil po strmem nabrežju v Dravo 821etni Tomaž Gregorec od Sv. Trojice v Halozah. Njegov padec so videli mimoidoči, ki so ga še pravočasno rešili iz nevarne kopeli ter spravili v ptujsko bolnišnico. Mirko Brodnik: 21 Goljava Dvanajsto poglavje. ' Vlak se pelje iz Zagreba. Težko sope ogromna lokomotiva. Dosti vagonov so ji pripeli. Vleči jih mora v hrib, skozi ozke soteske, kjer se Sava peni med skalovjem. Jutri je sveti večer... Anica se pelje. Premotilo jo je. Nekaj jo je prijelo, da mora iti na materin grob. Mora jo prositi odpuščanja. Šopek poznih rož nosi s seboj. Kje so rasle? Kje so vzcvetele? Ne ve. Moralo je biti nekje daleč, kjer je solnce. Solnce! Dolgo ga že ni videla. In tudi če je Bijalo, ni moglo presvetiti njenega srca. Tam je bil mraz, mraz. Enakomerno butajo kolesa ob tir. Z vsakim ; sunkom je bliže domu, materinemu grobu... Zvečer se pripelje. V trgu prenoči. Drugo dopoldne pojde v domačo vas. Samo na grob, če ga bo našla. Samo tja. Potem se vrne, nazaj v Zagreb se odpelje, in spet bo delala, delala... Misli ji hite k domu. Spomni se, kako je takrat bežala. Kako se je s srcem, polnim obupa in upanja, vozila v Zagreb. Spomni se vseh razočaranj, hude preizkušnje, ko je sedela v zaporu, vsega se ljK>mui. Grenak nasmešek se ji razlije po licu. Vlak hiti. Kakor njeno življenie. Vse bliže mu... Ljubljana. Kar mimo nje gre. Spomni se posedanja v posredovalnici za služkinje, stare služkinje, ki jo je spravila v Zagreb. Tavanja po ulicah, čakanja, iskanja. Zdaj je že vse mimo. Hitelo je, kakor hiti zdaj vlak. Kam hiti vlak? Domov... Kam hiti njeno življenje? Vzdrhti. Kam jo vodi pot? Kaj ji še morejo dati leta, ki pridejo? Kako bodo zabrisala spomin na vse, kar je že za njo? Ali bo mogla pozabiti strašna razočaranja v letih, ki bodo tekla enakomerno, kakor teče ta vlak? Ne bo jih mogla... In jutri bo od daleč videla Goljavo. Tam gospodari Janez z drugo... Vlak se ustavi. Za danes je na cilju... V gostilni dobi mirno sobo. Jutri zjutraj se odpelje na vse zgodaj na grob ... Tudi Janez ni pozabil na grobove. Božič je. S prvim denarjem, ki mu je ostal, je naročil dva kamna. Enega za svojega oSeta, enega za Aničino mater. In prav tisti dan pred svetim večerom mu je prišel povedat kamnosek, da ju je že oklesal. Jutri ju postavi. Samo pomočnika nima nobenega. Janez bi moral koga najeti ali pa sam pomagati, da bo čez dan delo opravljeno. cSam pridem in vam pomorem*, pravi Janez. Črno je oblečena Anica. Bled je njen obraz. Mesto pije kri... Težko bi jo bil spoznal, kdor je pred dobrim letom videl njena rdeča lica. Jutro je. Na vse zgodaj se je že zbudila. Ni mogla spati. Prehuda izkušnja za njo je bila ta pot. Ob sedmih je že hlapec napregel, da jo odpelje. Ko je stopila na prag, je prebledela. Spoznala ga je. Sin nekega goljavskega soseda je biL Dobro, da je ni opazil, ko se je baš ukvarjal 8 konjem. Naglo je potegnila čez obraz črno kopreno. In pognal je. Sani so bile take, kakršne imajo na kmetih. Voznik in Anica sta skupaj sedela* «Kje bom pa ustavil, gospa ?> je vprašal. Kje naj ustavi? V zadrego je prišla. Da bi čakal pred pokopališčem? «Kje? Pred gostilno pri cerkvi... No, kako se že pravi...» Dobro je vedela, pa ni hotela reči. h «Ali se prvič peljete v našo vas, gospa?* Jo je vprašal. Spet ni vedela, kaj naj reče. Ko bi mogla kaf izvedeti od njega, ne da bi se izdala! Toda kako? «Pred nekaj leti sem bila dalje časa tu>, je naposled rekla. Moj brat je bil učitelj. Precej poznam ljudi na vasi.. .> «Pa se vas prav nič ne spomnim*, je odkima-val voznik. <1, seveda. Saj me takrat ni bilo ve? doma. Četrto leto sem že v trgu.* «Jaz sem bila pa pred tremi leti tu*, je olajšano rekla in se oddahnila. Potem se je novi? obrnila k njemu: «Ali je dosti novega?* * Za tekmo kosccv, ki jo priredi Zveza kmečkih fantov in deklet v nedeljo 18. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano, bo veljala četrtinska vožnja. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji z legitimacijo polovično karto, katere pri izstopu v Ljubljani ne odda, temveč jo shrani, ker bo veljala ta karta z legitimacijo za vožnjo nazaj. Cetrtinska vožnja velja od dne 16. do 20. t. m. * Ogromna škoda na Ljubljanskem Barju. Zadnja povodenj je na Barju in v vrhniški okolici povzročila velikansko škodo na vseh poljskih pridelkih. Zdaj, ko je voda s travnikov in njiv izginila, je lahko presoditi, kakšno škodo so utrpeli Barjani in drugi kmetje. Po njivah je fižol postal zaradi močne pripeke kar črn, kakor bi ga kdo posmodil. Isto je s krompirjem. Na Barju je uničenih okoli 75 odstotkov poljskih pridelkov. * Škoda po povodnji ob Krki. Ko se je Krka vrnila va svojo strugo, je šele vidna škoda, ki jo je voda napravila na polju in travnikih. Uničen je ves pridelek pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, krompirja, pese in detelje, Trava je tako prevlečena z blatom, da je za krmo nerabna. Posestniki bodo morali pokositi sve žito in vso travo. Če bi prišla povodenj v zgodnji pomladi, bi mogli nadomestiti uničeno žito z drugimi posevki, zdaj pa je že prepozno. Preostane jim samo posejanje z ajdo in prosom, a ti pridelki jim ne morejo nadomestiti napravljene škode. Enako jim tudi na travnikih sama otava ne more zadostovati za krmljenje živine. Poplavljenci so hudo prizadeti, ker sami nimajo denarja, da bi si kupili žita in sena, je javna pomoč neizogibno potrebna. Oblast-va naj bednim poplavljencem priskočijo na pomoč, davčno oblastvo pa naj jim za letos odpiše davke. * Sadovnjaki ptujske okolice ogroženi. Ptujski okraj, ki slovi po dobrem sadju, je letos zadela huda nadloga. Zelo so se razširile po sadnem drevju gosenice in uši. Sreski cestni odbor se je skupno s sreskim načelništvom že lotil dela in daje ljudstvu strokovna navodila za pokončavanje mrčesa. Cestni odbor je svoje obcestne nasade dal poškropiti s primernimi sredstvi, vendar škropljenje baje ne zaleže mnogo. Sadjarjem bi svetovali, da škropljenje vedno temeljito opravijo. če hočejo škodljivce res uničiti. * Naliv s točo nad Ljutomerom. Te dni je bil nad Ljutomerom strašen naliv s točo. Toča je padala pet minut, debela kakor lešniki. Na Cve-nu pri Ljutomeru je strela treščila v drevo, pod katerim je vedrilo 5 ljudi, ki so sušili seno. Vsi so omamljeni popadali na tla. Domači hlapec je dobil hujše poškodbe, sic6r pa so ostali vsi pri življenju. * Smrt spoštovanega moža. Pred dnevi je umrl Janez Ferk, posestnik pri Sv. Urhu in župan občine Tinja, ki ji je načeloval skozi 27 let. Na binkoštno soboto je šel na sejem v Slov. Bistrico. Na poti domov se je ustavil v Pernatovi gostilni na Zg. Bistrici. Tam ga je dohitela nesreča. Neki njegov tovariš iz Planine, ki je sedel poleg njega, je poizkušal samokres, ki ga je nameraval kupiti od nekega znanca, v trdnem prepričanju, da je revolver prazen; bil pa je v njem še en naboj. Naenkrat je odjeknil v gostilniški sobi strel in po naključju zadel župana Ferka v trebuh. Ranjenca so prepeljali takoj v bolnišnico v Maribor, kjer je bil operiran še isti večer. Bolnik je bil zelo slab in je bilo glede na njegovo starost 70 let le malo upanja v okrevanje. Ker se je pridružila poškodbam še pljučnica, je bilo izgubljeno vsako upanje. Zato je odredila njegova žena na bolnikovo željo njegov prevoz domov. Mož pa je že med potjo preminil. Bil je obče spoštovan mož. Blag mu spomin! * Štiriletno dete na rogovih krave. V ptujsko bolnišnico so pripeljali štiriietno Marijo Jurano-vičevo od Sv. Barbare v Halozah. Otrok ima hude poškodbe na glavi. Zadala mu jih je domača krava, ki je v trenutku besnosti navalila z rogovi na otroka, da so ga komaj oteli. * Vlak je povozil tri krave. Vlak, ki vozi iz Jesenic proti Ljubljani, je med postajama Radovljico in Otočami blizu čuvajnice 49 povozil tri krave posestnika Reša, ki so pastirjem ušle na nasip. Na progi je bilo v usodnem času osem glav živine. Pet krav je še v zadnjem hipu uteklo, tri pa je vlak zagrabil. * Smrten izid avtomobilske nesreč:;. Poročali smo, da sta zavozila nedavno v brzojavni drog z avtomobilom mariborski trgovec Usar in pa 501etni ključavničar Ignacij Ledvinka, ki se je vozil ž njim. Medtem ko se zdravi Usar v domači oskrbi, je Ledvinka v mariborski bolnišnici na binkoštno nedeljo ponoči podlegel hudim poškodbam. * Zopet požar v Lokovici pri Šoštanju. V Lo- kovici se požari kar vrste. Nekdo požiga, je soglasna sodba ljudi. Te dni je zagorel ogenj na Cevzarjevem vrhu. Mogočno Cevzarjevo gospodarsko poslopje so od pol 9. zjutraj objeli plameni in ga uničil. Domači so bili vsi na njivi. Ko so na krik sosedov prihiteli domov, je bilo že vse poslopje v ognju. Vsako gašenje in reševanje je bilo zaman. * Žrtev strele. Predzadnji torek popoldne je udarila strela v oreh posestnika Franca Trčka, po domače Prinčka, na Stari Vrhniki. Odtod je šla strela skozi deblo oreha v zemljo, potem pod zemljo v hlev, kjer je švignila v prednje noge krave. Ko je poškodovala kravo, je strela švignila v vodovod in pokvarila eno cev, odkoder pa je naposled izginila v zemljo. * Vlak je usmrtil neznanega starčka. Te dni se je po jevniški okolici v litijskem srezu raz-nesel glas o žaloigri, ki se je odigrala ponoči na železniškem tiru. Sever Franc, železničar iz Kres-niških Poljan, je bil na službenem obhodu in je našel na kose razmesarjeno truplo. Preiskava je ugotovila, da je podrl nesrečnika vlak, ki vozi z Zidanega mosta v Ljubljano. Pri poizvedbah so ugotovili, da se je dan poprej potikal po okolici Kresnic in Jevnice grbast starec, ki mu je bilo okrog 70 do 80 let. Bil je majhne postave, v po-nošeni sivi obleki in pokrit s sivim klobukom. * Smrt na travniku. Te dni so kosili na Vre-čarjevem travniku v Vojniku seno. Med drugimi je kosil tudi 751etni Jakob Rednak. Takoj po mali južini je brusil koso, ki pa mu je nenadno padla iz rok. Sam je padel vznak in bil na mestu mrtev. Zadela ga je srčna kap. Blag mu spomin! * Dve poškodbi s koso. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 81etnega Janeza Plohla iz Bukovcev, ki se je igral s koso, pa si je nevarno poškodoval levo peto. — Jakob Pišek iz Borovcev je bil zaposlen pri košnji. Pa se je preveč približal kose-čemu bratu, ki je prav v tistem trenutku zamahnil s koso in ga zadel v levo nogo. * Žrtev strele. V petek se je razbesnela nad Ptujem in okolico silna nevihta. Po močnem dežju se je vsula še toča, ki je napravila precej škode. Zal je nevihta zahtevala tudi človeško žrtev. 461etna Terezija Zupaničeva z Brega je na njivi okopavala krompir. Ploha jo je prisilila, da je šla pod streho mogočne akacije. Med nevihto je treskalo in strela je udarila tudi v akacijo, pod katero je vedrila Zupaničeva. Obležala je mrtva, po telesu vsa osmojena. Truplo nesrečnice so prepeljali v hajdinsko mrtvašnico. * Nesreča pri gašenju. Pri velikem požaru v Kuršencih pri Radoslavcih se je nevarno ponesrečil 421etni Anton Jaušovec. Pri gašenju je padel iz višine petih metrov z lestve, si zlomil levico in prizadejal nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnica «Ne vem dosti», je odvrnil. cČasih me ves mesec ni domov. Drugače pa prihajam samo ob nedeljah. Samo to vem, da je stari nadučitelj šel v pokoj in se preselil v Ljubljano.* «V Ljubljano? Škoda! Tudi njega sem mislila obiskati.* Vse večja je bila tesnoba okoli njenega srca. «Da, če se ne motim, sem ga nekajkrat videla. Ali ni imel prav zalega sina?* Slednja beseda ji je bila muka in vendar jo je spretno skrila. Tako preprosto je govorila, kakor bi bil to zanjo najbolj vsakdanji pogovor... razkraja zobno sklenino* Posledica tega je majhna* luknjica. Dnevna nega a Chlorodont zobno pasto* ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jihi zdrave in dela sjajne bele* Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-. Vstala je izza mize in jo jela objemati. «Tak, kje je? Povejte, brž!> Skoraj odrinila jo je od sebe in pogledala proti vratom, ki so vodila v Janezovo sobo. Ali se ne bodo ta vrata pravkar odprla? Ali ne bo stopil Janez v sobo?... «Na pokopališču je.. .> Kar so ji dale moči, je Anica zoežala iz hiše. Na sani. je kriknil Janez. Skočil je k njej, jo zgrabil okoli pasu in poljubil vpričo kamnoseka. Kar pozabil je, da stoji na pokopališču... In potem sta se peljala na Goljavo... In konec? Jutro se je že delalo in vendar sta Janez in Anica še zmeraj bedela. Preveč je bilo sreče, da ji ne bi žrtvovala noči. «Na sveti večer sem te dobil.. .> je rekel Janez. «Da, na sveti večer... In nikdar več me ne boš izgubil.» In ko je prišel drugi sveti večer, sta bila že mož in žena. Goljava je dobila kraljico. Meta je ni dočakala. Poleti, ko je bilo življenje najlepše, so jo dobili nekega dne na vrtu mrtvo. Smehljala se je, z nasmeškom je nričakala smrt. In Goljava je zrasla. Spet je bila mogočna, nad vasjo je kraljevala. Širila, bohotila se je, zakaj na njej je bila ljubezen, dve ljubezni in vendar samo ena. Oba sta ji dala srce, Janez in Anica. Tam doli v Slavoniji pa je zrasla na nepregledni ravnini skromna hišica. Andrejec jo je postavil. V njej živi s Perso, ki je postala njegova žena. Srečna sta. Andrejec že ziblje mladega Sla-vonč-ka, ki mu ga je Persa dala. In veste, kako sta ga krstila? Za Janeza! Konec. biča na Krasni gori v občini Tolstem vrhu pri Vojniku. Nenadoma se je vsula težka plast zemlje na 201etnega kočarjevega sina Franca Ribiča, ki je stal v jami, ga pokopala pod seboj in mu zlomila hrbtenico. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Nočni požar. V eni zadnjih noči je nastal ogenj v drvarnici mizarskega mojstra Klamnika v Dolgi vasi pri Kočevju. Iz drvarnice se je razširil ogenj na hlev, kjer je bilo nekaj sena, in odtod na hišo posestnika Jožeta Staudacherja. Ogenj je začel lizati še streho skednja posestnika Schleimeria in streho Miheličeve hiše, toda v tem so prihiteli že gasilci iz Dolge vasi, ki so začeli neumorno gasiti z vodo iz dveh v bližni stoječih vodnjakov. V kratkem se jim je posrečilo požar omejiti. Vzrok požara še ni pojasnjen, vendar se splošno domneva, da je bil podtaknjen. * Po nesreči ustreljen. Obstrelil se je na bin-koštni ponedeljek po nesreči s puško Ivan Jenič,, posestnikov sin v Podgradu. Strel ga je zadel v levo stran prsi. Ko so ga peljali v bolnišnico, je po potu umrl zaradi notranje izkrvavitve. Star je bil 28 let in zapušča vdovo in dva otrocih v°i počiva v miru! * Strela jc ubila deklico. Nedavno je strela ubila v sobi 141etno Frančiško Kožarjevo v Za-gorici. Dekličina mati je bila samo dober korak od hčerke in jo je puh samo podrl, a ji ni na-pravil ničesar hudega. Istega dne je strela udarila na Mali Ilovi v šupo, ki ie s sen«", zgorela do tal. * Smrtnonosen padec s podstrešja. Marija Ši-škova v Cogetincih je imela opravka na podstrešju. Na vrhu stopnic pa ji je spodrsnilo ter je padla z znatne višine v vežo. Priletela je tako nesrečno, da si je zlomila tilnik ter je v nekaj trenutkih izdihnila. Blag ji spomin! * Nesreča rudarja. Iz trboveljskega rudnika so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 341etnega rudarja Ferdinanda Kunstlja, ki se je v rudniku nanj vdrlo tramov je ter ga pokopalo pod seboj. Nanj je padlo tudi več kamenja. Kunstelj ima nevarne poškodbe na glavi. * Smrt na cesti. V zadnjem času je beračil po topliški okolici neki slaboumen ubožec, ki je bil tudi slaboviden in nem. Te dni pa je ležal pri vasi Gornjem Polju ob cesti in menda spal. Mimo je peljal neki voznik voz desk iz Javornikove žage na Dvoru na železniško postajo Stražo. Voznik sam je sedel na vozu in ni mogel opaziti na cesti ležečega siromaka. Konj je beraču stopil na glavo in v tem trenutku je šele opazil voznik nesrečo; hitro je ustavil konja, pa bilo je že prepozno. Ponesrečenec je dobil tako hude poškodbe na glavi, da je v nekaj trenutkih izd^nil. Njegove istovetnosti ni bilo moči dognati. * Žaloigra mlade dijakinje. V soboto si je hotela v samomorilnem namenu baje zaradi neuspeha pri maturi končati življenje 21 letna di- jakinja mariborskega učiteljišča Rozika K. Pognala si je iz samokresa kroglo v glavo. Krogla P je prebila lobanjo na desnem sencu in so jo našli nezavestno. Poklicani reševalci so jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je vsaka pomoč zaman. O žalostnem dogodku so bili obveščeni starši nesrečnega dekleta, ki so prosili, naj mladenko prepeljejo domov v Ormož, kar se je z reševalnim avtom tudi zgodilo, prepeljal v Ormož. * V vročici si je prerezala vrat. V ljubljanski elektrarni zaposleni ključavničar Zevnik si je jpred leti ustanovil rodbinski dom. Kot marljiv delavec je skrbel za svojo ženo Avguštino, ki mu $e porodila otroka. Pred nedavnimi dnevi pa je mlada mati zboieia za pljučnico. Popadla jo je huda vročica, v kateri je prijela za britev in si prerezala vrat. Reševalni avto jo je odpeljal v bolnišnico, kjer pa je umrla. * Dva tuja komunista aretirana. Nedavno sta se pojavila v Gornjem gradu dva mlada moška iz Avstrije. Ker sta bila oblečena v preprosti tu-ristovski obleki s kratkimi hlačami, sta vzbujala povsod pozornost. Nekdo ju je po naključju opazil, da sta hodila okrog poštnih nabiralnikov in ;vanje metala pisma. Obnašala sta se zelo sumljivo, zato ju je opazovalec naznanil oblastvom, ki so se začela zanimati za vsebino teh pisem. ;!V največje presenečenje so dognala oblastva, da vsebujejo pisma komunistične letake. Oba tujca eo potem aretirali orožniki v Kamniku in ju odvedli v zapore sreskega sodišča v Gornjem gradu, j * V ječo je hotel. Te dni dopoldne je prišel na trboveljsko občino brezposelnik Alojz Renko iz Njive, da bi dobil podporo ali pa kako delo. Ker mu niso mogli ustreči, je na cesti obrnil palico in začel z ročajem razbijati po oknih trgovinskih in drugih izložb od Mola do Škerbca in na-tpravil na tisoče škode. Renko se je lansko leto vrnil iz Francije in Holandije, koder je nekaj gasa delal. Doma je živel pri bratu, ki pa ima svojo družino in ga je vedno težje vzdrževal. Dan ipoprej se je nasproti prijateljem izrazil, da bo šel na občino in če ne dobi podpore ali dela, se :bo pa že pobrigal za to, da bo v ječi preskrbljen. To zadnje se mu bo res izpolnilo, zakaj orožniki ;so ga že odvedli: S tem pa še ni rešeno vprašanje brezposelnih, ki jih je v trboveljski občini okoli •1500, ki telesno, a tudi duševno propadajo in polčasi izgubljajo smisel za redno življenje. * Družba ponarejevalcev 20dinarskih novcev »pod ključem. V celjski okolici je bila izsledena .družba ponarejevalcev 20dinarskih kovancev. Nekateri ponarejevalci so že pod ključem. Pri njih »najdeni 20dinarski novci so tisti, ki so se bili jprvi pred časom pojavili v Celju. * Brezsrčna mati. Na dan sejma 6. t. m. je jnašla ga. Somerjeva pred hišo na pragu v Lahkem ovoj, iz katerega je gledalo dvoje' očesc približno dvomesečnega otroka. Pri detetu je [pasla gospa listič, na katerem sporoča otrokova Eiti, da je otroku ime Angela in da ga ne more eživljati, zaradi česar prosi, da ga prevzame jditeljica. * Tatovi so zanetili požar. V petek ponoči je požar zajel domačijo posestnika Franca Strm-|žka po domače Marinška, v Poljčanah in jo uničil, jtfe le gasilci z motorko, nego tudi drugi so hiteli pomagati reševat, pa je bilo že skoro vse pri lira ju. Ognjeni plameni so s tako naglico objeli leseno in s slamo krito domačijo, da sta gospo-tiar in gospodinja, ki sta že spala, rešila komaj jgolo življenje in pa živino iz gospodarskega poslopja, ki se je držalo hiše in prav tako postalo jžrtev plamenov. Od vse domačije je ostal le kup pepela. Zgoreli so velika množina krme, ves 'živež, vsa obleka, oprava in sploh vse, kar je bilo pri hiši, zraven pa tudi nekaj denarja. Popokali so tudi sodi z vinom. Gasilcem je bilo zaradi po-Inanjkanja vode gašenje nemogoče. Gospodinja Be je pri reševanju močno opekla. Ogenj so baje ianetili neki nepridipravi, ki so hoteli krasti kokoši. Ko so slišali iz hiše šum, so vrgli gorečo fcvečo v kokošnjak, kjer je tudi nastal požar, in &a odkurili v noč. * Dolgoprstniki v škofjeloški okolici. Zelo neprijeten obisk so imeli pri nekem posestniku v Rovtah nad Sv. Lenartom v Selški dolini. Neznani dolgoprstniki so ponoči vlomili v hišo in prav temeljito izpraznili vse predale, miznice, zlasti pa omare. Odnesli so vse perilo in obleko, tako da se domači zjutraj niso imeli s čim obleči. Izginili so s tatovi tudi vsi čevlji in pa mnogo živeža. Mast so grabili kar z rokami. Vloma so osumljeni cigani, ki so se potikali po gozdovih okoli Rovt. — Podjetne rokomavhe so imeli na obisku tudi pri gostilničarju gmidu v Dražgošah. Z vlomilci so šli deža slanine, 24 klobas in velika gnjat. Vse nakradeno blago so stlačili tatovi v koš, ki so ga kajpak tudi ukradli. — Velikega prijatelja tujih vrtnic je imela Selška dolina te dneve. Neznanec se je spravil najprej na vrt šolskega upravitelja g. Finka na Bukovici in mu poruval celo vrsto vrtnic. Nato se je neznanec odpravil še v Dolenjo vas in Selca ter prav tako odnesel s seboj mnogo vrtnic. Storilcu so za petami. * Otroci so zanetili požar. V Razvanju pri Mariboru je gorelo pri znanem čebelarju in posestniku Lašiču. Vnel se je hlev, kjer so zanetili igrajoči se otroci. Na pomoč so takoj prihiteli raz-vanjski gasilci, za njimi pa še gasilni društvi iz Hoč in Bohove, ki pa nista imeli dela, ker so že domačini opravili glavno nalogo. Hlev, ki je bil | lesen in s slamo krit, je pogorel do tal. Vnemala | pa so se tudi že sosednja poslopja, toda gasilci I so požarno nevarnost še pravočasno zadušili. Po-! sestnik Lašič trpi občutno škodo. * Tatič v celjski cerkvi. Prejšnji četrtek se je skril v Marijino cerkev v Celju 151etni Ernest R. iz Ljubljane in se dal zvečer zapreti v cerkev. Ponoči je prižgal svečo, vzel železen klin, ki ga je imel pri sebi, in še neko železo, ki ga je našel v cerkvi, ter se spravil nad pušici in vzel iz njiju 50.60 Din, nato pa je poizkusil vlomiti še v tretjo pušico. Medtem je služkinja ravnatelja Glasbene Matice g. Sancina z okna v sosednjem poslopju opazila v cerkvi luč. Obvestila je o tem stražnika, ki je poklical cerkovnika. Odprla sta cerkvena vrata, prižgala vse luči in našla tatu skritega v neki klopi. Izprijenega dečka je stražnik odvedel na stražnico. Mladi tat je izjavil, da je prišel v Celje s približno 20 let starim, neznanim moškim, s katerim je 7. t. m. vlomil v pušico v domžalski cerkvi. E. R. pravi, da se je neznanec odpeljal iz Celja v Maribor. * Cigani Brajdiči pred sodiščem. V mali raz-pravni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu so sedeli na zatožni klopi cigani Pavle, Valentin in Martin Brajdič. Zagovarjati so se morali zaradi tatvin, ki so jih izvršili v zadnjem času v novomeški okolici. Vsi trije so kradli kmetom prekajeno svinjsko meso, slanino, mast in platno. Sodišče je obsodilo Pavla Brajdiča na dve leti in šest mesecev robije. Valentina na dve leti in Martina na eno leto in šest mesecev robije. * Roparski vlom pri belem dnevu. Nedavno je na Svetini pri Celju bil izvršen pri belem dnevu vlom v hišo župana Zimška. Zupan je bil pred dnevi odšel k sinu v Karlovac, žena s starejšimi otroki pa je usodnega dne delala na polju. Samo dva mala otroka sta se pred hišo igrala. Naenkrat je zaslišal eden otrok v hiši močan ropot in je hitel to materi na njivo naznanit. Starejši sin je Šel pogledat, kaj bi bilo. Hišna vrata so bila pravilno zaklenjena; ko pa je stopil v veliko sobo, Je z grozo zapazil, da so bila mala vrata v uradno sobo vlomljena in po sobi je bilo vse razmetano. Tat je moral biti dobro poučen o vseh hišnih razmerah; odnesel je nad tisoč dinarjev drobiža. Če bi ga ne bil prepodil domači sin, bi bil odnesel tudi občinski denar v znesku 6560 dinarjev, ki je bil shranjen v še ne odprtem predalu. Orožniki iz Štor, ki so bili kmalu obveščeni o vlomu, so predrznemu roparju že na sledu. * Pohajač čez mejo pred sodiščem. Veliki senat v Ljubljani je te dni končal prekinjeno razpravo proti Antonu Stermcu in tovarišem. Glavni obtoženec, 321etni samski delavec, rojen v Prevaljah, je lani dal povod za majhen spor med našo državo in Avstrijo. Ko je bil namreč od na- ših varnostnih oblastev prijet kot komunističen pomagač, je zatrjeval, da je avstrijski državljan, in posrečilo se mu je, da so se koroška oblastva začela zanj zavzemati. Da izsili njegovo oprostitev iz zapora, je Celovec zabranil koroškim pevcem pohod po naših krajih. Razprava je dalje pokazala, kako imajo komunisti, organizirani v osrednjem odboru komunistične stranke za Jugoslavijo na Dunaju, na važnih prehodnih točkah ob koroški meji svoje zaupnike in pomagače, ki vtihotapljajo komunističen tisk v Jugoslavijo. Glavni sedež komunistične agitacije za Jugoslavijo je v prvi vrsti Celovec. Anton Stermec je bil obtožen, da je v Labudu, kjer je služil kot hlapec, izposloval raznim agitatorjem prost prehod čez mejo, da se je udeleževal raznih komunističnih sestankov, enkrat celo na Dunaju, naposled da je sprejel preko Celovca razne komunistične knjižice, letake, orožje in municijo. Vse to je potem iz Labuda prenašal čez mejo v naše -kraje in oddajal nekim osebam, ki so zopet vse pošiljke spravljale naprej v notranjost države. Nekatere knjižice so imele na videz prav nedolžne naslove. Druga dva obtoženca, Ivan Ko-lar, oženjen rudar iz Mežice, in Alojzij Antoličič, oženjen železničar iz Maribora, sta bila Sterm-čeva pomagača. Stermec je priznal vsa dejanja. Zelo obširno je pripovedoval, kako je prišel v stike s komunisti. Čez mejo je iz Labuda privedel pet komunističnih oglednikov, med njimi nekega Pavla Debeljaka. Ta je nosil s seboj peklenski stroj. Debeljak mu je zelo ugajal, ker je kazal hrabro srce. Čez mejo je dalje prevedel Jovana Veselinova-Turatova, dalje nekega Petra in nekega Turšaka. Za vsakega je prejel 50 do 100 šilingov. Prejemal je dalje nagrade za prenos komunističnega tiska v Jugoslavijo. Pripovedoval je tudi, kako je prišel na Dunaj k osrednjemu odboru, kjer se je sestal z nekim Lovrom Kuharjem, s katerim je imel stalne stike. Bil je tudi v Celovcu, kjer je vodila vso akcijo neka Bergerca. Druga dva obtoženca sta prav tako vse priznala. Antoličič se je samo zagovarjal, da ni vedel, da so na njegov naslov pošiljali komunističen tisk Obsojena sta bila Anton Stermec na eno leto in tri mesece robije in v izgubo častnih pravic za dve leti in Ivan Kolar na štiri mesece strogega zapora, Antoličič pa je bil oproščen. IZ POPOTNIKOVE TORBE J ZBOROVANJE ZAUPNIKOV JRKD IZ LJUTOMERSKEGA SREZA. Ljutomer, junija. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Ljutomeru zborovanje zaupnikov JRKD, ki so se ga udeležili najodličnejši predstavniki iz vsega sreza. Navzočni so bili tudi minister g. dr. Albert Kra-mer, banov pomočnik g. dr. Pirkmajer, senator g. dr. Ploj, narodni poslanci gg. Zemljič, Benko, Krejči in Petovar, član banovinskega sveta in predsednik sreske organizacije JRKD g. Fran Skuhala, mariborski župan g. dr. Lipold, ptujski župan g. dr. Senčar in ljutomerski župan gosp. dr. Žmavc. Minister g. dr. Kramer je na zborovanju obrazložil razvoj političnega položaja v zadnjih letih in organizacije JRKD. Podrobneje je govoril o naših gospodarskih razmerah, o splošni gospodarski stiski in o sredstvih za njeno ozdravljenje kakor tudi o ukrepih, ki jih pripravlja naša vlada za njeno omiljenje. Govoreč o zunanji politiki je poudarjal važnost Male antante in politične uspehe, ki jih je ta dosegla zlasti v zadnjem času. Poročilo ministra g. dr. Kramerja so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem na znanje. Posebno navdušeno so odobravali politiko narodnega edinstva, ki jo izvaja JRKD. Tajnik sreske organizacije JRKD g. Lukačič je nato pozval zborovalce, naj se v čim večjem številu udeleže manifestacijske skupščine JRKD, ki bo 2. julija v Beogradu. Zatem je predsednik sreske organizacije g. Skuhala zaključil lepo uspelo zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 200 najuglednejših predstavnikov stranke iz vsega sreza. SVEČANA PROSLAVA 30LETNEGA DELA LJUTOMERSKEGA SOKOLA. Ljutomer, junija. Ljutomerski Sokol je proslavil svojo 301etnico Izredno svečano. Obenem je bil v Ljutomeru delni zlet mariborske sokolske župe. Pričetek slavnosti so oznanili v soboto zvečer topovi, ki so zagrmeli na bližnjih gričih, okoliška društva in čete pa so priredile zvezdno štafeto, pri kateri je teklo nad sto tekačev z gorečimi baklami Prva je pritekla v Ljutomer štafeta od Sv. Jurija, druga iz Male Nedelje, tretja iz Veržeja. Po štafeti je bila baklada z malonedeljsko sokolsko godbo na čelu, ki ji je v mesto sledilo več tisoč ljudi. Ob 21. je bila v Sokolskem domu uspela akademija, po njej pa prijeten družabni večer. Zvoki malonedeljske sokolske godbe so v nedeljo zgodaj zjutraj zdramili Ljutomerčane. Ob 7. so se Sokoli poklonili spominom pokojnih bratov na mestnem pokopališču, kjer je imel starosta br. dr. Stajnko spominski nagovor in je položil na grobove pokojnih Sokolov krasen šopek. Lep venec je prinesel tudi varaždinski Sokol, ki ga je položil na grob bivšega staroste dr. Rajha. Sokoli in gostje so prihiteli z dvema vlakoma. Med odličnimi gosti so bili tudi minister gospod dr. Albert Kramer, kraljev zastopnik poveljnik pionirskega polbataljona podpolkovnik g. Šarac, podban g. dr. Pirkmajer, senator g. dr. Ploj, narodni poslanci gg. dr. Krejči, Petovar in Benko, direktor «Jutra» g. Virant, banovinski svetnik g. Senčar, mariborski župan g. dr. Lipold, sreski načelnik g. Makar, ptujski mestni župan g. Jerše, starosta ptujske sokolske župe br. dr. Šalamun, gornjeradgonski župan g. dr. Boezio in drugi. Na kolodvoru so priredili došlim gostom prisrčen sprejem. Po izkušnjah za popoldanski javni nastop se je sestavil pred Sokolskim domom slavnostni sokolski sprevod, ki je korakal po mestnih ulicah. Vsega skupaj je bilo v sprevodu nad 2000 oseb. Stik sprevoda je bil na zletišču. Zbrane Sokole, vojake in vse goste je pozdravil br. dr. Gorišek, nato pa ie čestital Sokolu kraljev zastopnik podpolkovnik g. Šarac in privezal na prapor krasen trak, ki ga je poklonil pokrovitelj prireditve Nj. Vel. kralj. Čestital je ljutomerskemu Sokolu tudi starosta varaždinskega Sokola br. Novakovič in privezal na prapor trak. Nato je pozdravil kraljevega zastopnika in Sokolstvo savezni odposlanec br. Lubej, ki je med drugim dejal, da naj bo trak, ki ga je poklonil društvu- kralj, priznanje za 301etno narodu in državi posvečeno delo in iz-podbuda za nadaljnje delo. V imenu ljubljanskega Sokola je čestital društvu br. Spindler in v imenu mesta Ljutomera župan g. Žmavc. Popoldne je bil na lepo okrašenem telovadi-šču telovadni nastop, ki je sijajno uspel. Po nastopu se je vršila na telovadišču prijetna sokol-ska zabava. časa pod loškim gospodstvom frizinških škofov in je bila že tedaj dobro naseljena, kakor nam priča še danes ohranjeno domače ime dotičnega kmeta. Kaj pa se je zgodilo z ostalimi kmeti ustno izročilo ne ve. Delno v ustnem izročilu je med ljudstvom tudi še župnik Jurij Holmar, ki je v letih 1858. do 1862. župnikoval v Stari Ose-lici in je bil znan pozneje kot primskovski gospod. Slovel je kot čudodelec in jasnovidec. O njem se slišijo najrazličnejše zgodbe, ki so pa pretežno pravljično prebarvane, saj vse govore o veliki nadnaravni moči slovečega župnika. Ob koncu aprila je umrl v Osilnici pri Kočevju župnik g. Janez Pirkovič. Pokojnik je svo-ječasno kaplanoval dalje časa v Poljanah, kjer je bil znan kot dober pridigar, izvrsten pevec in vljuden do vsakogar, ki je prišel z njim v dotiko. Za politične prepire se ni brigal, Blasj soomin vzornemu duhovniku! Pred tedni je pa umrl v Vinharjah posestnik g. France Kos, oče številnim otrokom, od katerih pa je polovica že pomrla. Mož je živel skromno in je bil zelo delaven. Bodi mu blag spomin! Predzadnjo nedeljo je bil pokopan na poljanskem pokopališču g. Nace Čadež, Anžonovec, posestnik in gostilničar iz Srednje vasi. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, kakršnega Poljane še niso videle. Zadnjo čast so mu prišli izkazat ne le domačini, nego tudi iz vse doline do Zirov, iz Škofje Loke, Kranja, Ljubljane in Selške doline. Na čelu sprevoda do groba je korakal škofjeloški Sokol s praporom. Krsto iz sredi vasi, kjer se je pričel sprevod, so prenesli kot večkratnega poljanskega župana občinski svetovalci. Pogreba so se udeležili tudi sreski načelnik iz Škofje Loke g. Legat, več županov in častna dvorna dama ga. Tavčarjeva z Visokega. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika njegov prijatelj, šolski upravitelj v pokoju g. Lovro Perko. Pokojni Nace Čadež je bil poštenjak, neomahljiv naprednjsk in zaveden Jugosloven. Bil je vedno naročnik na napredne časopise in velik prijatelj «Domovine>. Bodi mu blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Čujemo, da se misli ustanoviti v dolini mle karna. Če je to res, moramo ta pokret pozdraviti. Mnogo mleka je v dolini, a ne vemo kam z njim. Ne moremo sicer pričakovati, da bi se nam mleko plačevalo po ceni, ki je nekdaj bila, ali pri-lično primerna cena bo le, če se načrt uresniči. Ob nedavni nevihti je udarila strela v hišo nekaea posestnika v Vinharjah, te dni pa pri Divjaku v Hotovljab. Škode ni napravila posebne, ker bila je, kakor pravimo, vodena. DOGODKI IZ POLJANSKE DOLINE. Poljane, junija. Vreme imamo nagajivo. Doslej nam sicer še ni napravilo škode, če pa bo vedno deževje, ne bo dobro za letino. Za letos pričakujemo v našo dolino več leto-viščarjev kakor sicer, ker so pri nas cene nižje kakor drugod. Zastopniki Rdečega križa se pogajajo, kakor čujemo, za nakup Zganjarjovega poslopja na Dobravi, ki ga mislijo preurediti v letovišče siromašnim trboveljskim in drugim otrokom. Prostor je za otroke prav primeren, saj je v neposredni bližini smrekovih gozdov in ob izlivu studenčnega potoka v Soro in na solncu od iutra do večera. Pred nedavnim časom smo slavili 3601etnico stare pravde. Pri starejših ljudeh je še ustno izročilo, da je bilo takrat, ko so se kmetje puntali, Hrvatu iz Gorenje vasi prizaneseno, da ga niso obesili. Ne vemo pa, ali se to nanaša na tolminske ali polhovgrajske upore ali pa na Gub-ževe čase. Kakor znano je bila naša dolina dalj SHOD DRŽAVNE STRANKE V OBMEJNEM ŠT. ILJU. Š t. 11 j v Slovenskih goricah, junija. Na binkoštni ponedeljek je bil pri nas javen shod, ki ga je sklicala domača krajevna organizacija JRKD. Šentiljčani in okoličani so se vabilu v častnem številu odzvali. Navzočna sta bila tudi narodni poslanec g. dr. Pivko in sreski načelnik g. dr. 1 p a v e c. Shod je otvoril predsednik g. Ivan Mermolja, vodil pa ga je veleposestnik in poštar g. Gabrijel Sviligoj. Po pozdravnem nagovoru je prvi izpre-govoril narodni poslanec g. dr. Pivko, ki je izčrpno poročal o zakonodajnem delu v narodnf skupščini, o trošarinskem zakonu, ki je navzočne najbolj zanimal, o prodaji vina v vinotočih in izraznih drugih zadevah. Izjavil je, da mora biti kmet prost vseh neprijetnosti v svoji kleti. Govoril je tudi o notranji in zunanji politiki in so vsi. navzočni njegova izvajanja z zadovoljstvom vzeli na znanje. Po njegovem poročilu se je razvila živahna^ razprava zlasti glede obmejnega prometa vs desetkilometrskem pasu. Navzočni so prosili poslanca, naj se zavzame za obnovitev pogodbe zj Avstrijo. Avstrijci prihajajo namreč kupovat čez mejo, s čimer je precej pomagano našemu kmetu, obrtniku, trgovcu in gostilničarju. Prav zaradi tega pa avstrijski obrtniki z vso silo pritiskajo na svojo vlado, da prepove promet v tem prostemi pasu. Z gospodarskega stališča bi bilo koristno, če bi tudi naša oblastva nekoliko popustila in ner bi tako strogo postopala. Ker nimamo na našit strani Mure mlinov in žag, naj bi se dovolilo na-» šim kmetom posluževati se obojih onstran meječi Na ta način bi se ublažil odpor avstrijskih o^rt-' nikov, ki tako črno gledajo na našo stran. Resen razgovor se je razvil tudi pri razpravis o zakonu za zaščito kmeta. Volilci so opozorili! svojega poslanca na resnost položaja kmečkega! stanu. Vprašanju kmečkih dol^v *v> ."--"lat posvetiti vso pozornost. Prav resna razprava je bila glede obrestne mere, ki se namerava določiti do največ 7 od stoti kov, kar pa je še preveč. V zaključnem govoru je predsednik g. Sviligoj ponovno poudaril željo^ naj bi se poslanec a. dr. Pivko zavzel za vse njihove težnje. NARODNI POSLANEC G. SPINDLER MFDi NARODOM. Š m a r j e pri Jelšah, junija* Tudi v teku zadnjih dni se je narodni poslanec g. Spindler ponovno mudil v našem srezu in bil v stalnih stikih z organizacijami JRKD. Za zadnjo nedeljo v maju je imel napovedana zbora pri Sv. Petru pod Svetimi gorami in v Zagorju nad Pilštanjem, vendar pa je zaradi neprestanega deževja moral oba shoda odgoditi na poznejši čas. Pač pa je imel v soboto 27. maja na Pokleku nad Rajhenburgom pri županu g. Škrbcu sestanek zastopnikov občin Koprivnice, Gorjan, Križ in Pod-srede, zastopnikov krajevnih organizacij JRKD iz navedenih Občin in predsednika okrajnega pododbora JRKD za kozjanski okraj g. dr. Kloarja zaradi novih cestnih zvez s Pokleka preko Križ proti Vidmu, odnosfio proti Brežicam. Vsi navzočni so se izrekli za gradnjo banovinske ceste Gorjane—Križe—Videm in za gradnjo občinske ceste prvega reda Poklek—Goli vrh—Pečice—» Močnik na že obstoječo cesto proti Brežicam. Naslednjo nedeljo si je narodni poslanec ogledal razdejanje zaradi poplav Sotle in Bistrice pri Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si boste dobavili poceni blago ali storjene oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik Trgovskemu domu teriuectL Celje št. S7, kateri Vam nudi gorenje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelujejo po meri v lastni tovarni. V Sv. Petru pod Svetimi gorami. Poplave so pri-j zadejale hudo škodo kmetovalcem, ki imajo zem-' lio ob obeh vodah. Pri ogledu so bili navzočni Skoro vsi prizadeti kmetovalci iz občine Sv. Pe-ira. Narodni poslanec je takoj zaprosil odločilno oblastvo, da je poslalo na lice mesta svojega zastopnika, ki je škodo pregledal in ocenil. Na binkoštni ponedeljek je zboroval g. narodni poslanec v Rogatcu v Špornovi dvorani, v kateri se je zbralo nad 200 oseb obojega spola iz občin Rogatca, Donačke gore, Sv. Roka in Sv. Florijana. Po izčrpnem poročilu narodnega [■poslanca o gospodarskih in političnih vprašanjih so se vrstili razni predlogi in vprašanja zboro-valcev. Zlasti je v okolici R jgatca pereče vprašanje industrije brusnih kamnov, ki je bila nekoč cvetoča, a je v zadnjih letih zavoljo izrednih prilik skoro čisto zaspala in je na .totine rodbin izpostavljenih veliki bedi. Tudi so zborovalci navedli več primerov nepremišljene in gospodarsko škodljive davčne prakse. Zbor je vodil župan in predsednik krajevne organizacije JRKD gosp. Gajšek. Zadnjo nedeljo zjutraj po maši je bil pri fZdolšku na Ponikvi lep zbor tamošnjih volil-cev. ki ga je vodil predsednik krajevne organizacije JRKD in župan g. Štor. Tudi tu je g. narodni poslanec izčrpno razpravljal o perečih gospodarskih vprašanjih, zlasti tudi o vprašanju denarne stiske, v zvezi s tem pa o nujni potrebi složnega dela vsega naroda v veliki in močni politični organizaciji. Navzočni so b:'ii tudi bivši poslanec g. Vrečko, bivši župan g. Zličar in drugi, ki so izrekli razne želje in predloge. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri priznavajo potrebo davkov, zahtevajo pa izpremembo davčnega zakona s pravično razdelitvijo davčnih bremen, dalje zahtevajo obzirno in spoznavno postopanje davčnih organov proti vsem, ki bi radi plačali davke, pa jih ne morejo, neobzirno , in nepopustljivo postopanje pa proti vsem, o katerih se dokaže, da imajo denar in bi lahko pla-ičali, a nočejo. Dalje zahtevajo odpomoč glede pomanjkanja denarja in povratek zaupanja v denarne zavode. Naposled izreka soglasno sprejeta resolucija zahteva, da se ukine splošna oprostitev plačevanja davkov za osebe z devetimi otroki, ker to prinaša hudo škodo našim občinam. Zborovalci so tudi iskreno pozdravili sklepe zunanjih ministrov Male antante v Pragi glede gnsiodar-skega sodelovanja vseh treh držav. Popoldne se je g. narodni poslanec udeležil tekme k o s c e v, ki jo je na Gobčevem travniku pri kolodvoru na Ponikvi priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet iz Dramelj ob navzočnosti velikega števila domače in sosedne kmečke mladine, pa tudi velikega števila starejših Ponkovljanov obojega spola. Kot predsednik Zveze kulturnih društev v Mariboru in kot zastopnik naroda je g. Spindler toplo pozdravil mladino in njeno delo za povzdigo stanovske samozavesti in splošne izobrazbe. PREKMURSKI GLASNIK Sokol v Murski Soboti bo imel v nedeljo dne 18. t. m. javni nastop. Da se omogoči obisk prireditve tudi prebivalstvu zgornjega Prekmurja, bo vozil ta dan poseben vlak proti Hodošu, ki bo odhajal iz Murske Sobote od 19.30. Ta nastop bo zadnja preizkušnja za ljubljanski zlet. Dolnjelendavsko gasilno društvo priredi 28. in 29. t. m. proslavo 601etnice svojega delovanja. Polovična vožnja je dovoljena za dravsko in za savsko banovino od 26. t. m. do 2. julija. Ob tej priliki bosta tudi blagoslovljeni društvena zastava in motorna brizgalna (manjša). Prekmurski gasilci so reševali madžarsko vas. Nedavno je nastal okrog polnoči velik požar v vasi Belso Sadu na Madžarskem. Dobrih dvajset minut nato so bili marljivi dolnjelendavski gasilci že na kraju požara. Prihiteli so tja prej ko madžarski gasilci. Dolnjelendavski gasilci so s svojo motorko rešili vas. Zgorelo je pet hiš in 16 gospodarskih poslopij. Bil je veter in gotovo bi pogorela vsa vas, če bi naši gasilci z veliko požrtvovalnostjo ne bili omejili požara. Lansko leto so dobili naši gasilci od madžarskih oblastev zahvalo za svoje požrtvovalno delo. Tudi v Prekmurju imamo slavčke. Veliki uspehi, ki jih dosegajo trboveljski slavčki, so dali učiteljem pri nas pobudo, da so začeli ustanavljati na šolah mladinske pevske zbore. Prav uspešno se je v tem pravcu uveljavila gdč. Županova iz Gornje Lendave, ki je izurila svoj zbor že do lepe stopnje. Nastop zbora je že pri-zadnjem učiteljskem zborovanju vzbudil največje zanimanje. Na binkoštne praznike pa je nastopila s svojimi pevci v Tišini in pozneje v Radencih. Zdaj pripravlja večji koncert v Murski Soboti, ki bo na večer pred nastopom mursko-soboškega Sokola. Za koncert vlada med prebivalstvom največje zanimanje. Koncert bo v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti v soboto 17. t. m. ob 20. NASI NA TUJEM { ZDRAVSTVENA RAZSTAVA V ŠMARSKEM SREZU. Šmarje pri Jelšah, junija. S pomočjo banske uprave in Zdravstvenega doma v Mariboru se prireja v središčih šmar-skega sreza zdravstvena razstava. Kolikšnega zanimanja je bila deležna razstava, se je videlo v Šmarju pri Jelšah, kjer je bila razstava od 24. do 31. maja. V tem času je obiskalo razstavo nad 8000 ljudi. Velika šolska soba je bila pretesna. Brezplačen dostop je omogočil obisk najširšim plastem naroda, katerim je bila razstava v prvi vrsti namenjena. Razstavo so tudi obiskale vse Sole v okolici. Da bi razstava nudila obiskovalcem čim več koristi, je imel g. dr. Lorger dnevno v večernih urah zdravstvena predavanja, ponazorjena z razstavljenimi predmeti in skioptiS-nimi slikami. Razstava je imela popoln uspeh. Zadnje dni je bila ta razstava v Podčetrtku in odtam prepeljana v Kozje. Iz Kozjega pride k Sv. Petru pod Svetimi gorami. SMRT ROJAKA V TUJINI. Herne-Sodingen, junija. Nedavno smo spremili k zadnjemu počitku rojaka, člana Slovenskega društva sv. Barbare v Gerthi g. Franca Peterlina, starega 55 let, po rodu iz Kamnika. Pokojnik je prišel v Nemčijo leta 1903. in je delal najprej v Sodingenu, nazadnje pa v Gerthi. Bil je delaven društveni član, vnet čitatelj pa so tiskali poprej v 6000 izvodih in se je zdaj naklada znižala na 4850. Edini vzrok padca naročnikov je pomanjkanje dela in zaslužka. Dokler se razmere ne bodo popravile, ni pričakovati napredka, pač pa še poslabšanja. «Mladinski list* se tiska v 7600 izvodih in se je število naročnikov znižalo za okrog 600. Najmanj prometa ima cKnjiževna matica SNPJ* in se bo ta ustanova morala opustiti, ker ni dovolj čitateljev za slovenske knjige. Mladina posega po angleških knjigah, starši pa v teh hudih časih ne morejo naročevati knjig. Dobro pa se je obnesla tiskarna SNPJ. S svojimi dobički pomaga še vedno tiskovnemu skladu. Skupna imovina vseh oddelkov in ustanov društva znaša z zaključkom lanskega leta blizu pet in pol milijona dolarjev. Premoženje je vloženo največ v vrednostnih papirjih. Poslopje, v katerem so uradi, tiskarna in zborovalna dvorana je ocenjeno s stavbiščem vred na 108.093 dolarjev, Zavarovalninski oddelki poslujejo uspešno. Naj« večjo rezervo ima posmrtninski sklad. Oddelek za bolniške podpore je najvažnejši in se iz njegovega sklada že vrsto let izplačuje podpora. V teku gospodarske stiske je odpadlo več tisoč čla* nov. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po napi» boljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj* « kulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, H°lain . diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše c®«« kovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Fran* « cija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1438-66; Ned. „ Dienst; Luksemburg: št. 5967, Lusembourg. — Na t zahtevo pošl jemo brezplačno naše čekovne nakaz- -niče. 56» ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Jagodova pogača. Mešaj v skledi, da naraste, osminko kile sirovega masla, 10 dek sladkorja in dve jajci, nato prilij malo mlačnega mleka, dodaj Se 30 dek moke, dve deki shajanega kvasa in soli. (Testo naj je bolj mehko.) Testo zdaj dobro stepaj, da se lepo loči od kuhalnice (kakor za krofe, bobe). Stepeno testo postavi pokrito na toplo, da vzhaja. Shajano testo razvaljaj za mezinec na debelo, ga položi v pomazano pekačo in napolni s 'temle nadevom: četrt kile sira (skute), en rumenjak, malo sladkorja, naribane limonove lupinice in žlico ruma, vse to dobro zmešaj in potem še primešaj sneg enega beljaka. S tem nadevom po-maži po testu, po nadevu pa natresi na gosto jagod (jagode poprej malo posladkaj), po vrhu pa pokapaj še malo sladke smetane, nakar pogačo speci. Pečeno potresi s sladkorjem; poljubno zreži in daj toplo ali hladno na mizo__Namesto jagod vzameš lahko vsako drugo sadje, katero pa je treba po potrebi drobno zrezati; pri košči-častem sadju je treba odstraniti koščice. Vsako sadje pa poprej nekoliko posladkaj. Kipnik s črešnjami. Mešaj v skledi, da naraste, pet rumenjakov, eno celo jajce, 14 dek sladkorja in malo naribane limonove lupinice. Nato primešaj 14 dek moke in 7 dek črešenj, katerim si odstranila pečke in jim odcedila sok na situ. Kozo ali skledo dobro namaži, posuj z moko, stresi pripravljeno ^me«; nr>w in speci v nenrev^čl pečici. Jetrni kipnik. 40 dek svinjskih ali pa telečjih jeter nastrgaj z nožem na krožniku. 10 dek slanine zreži na kocke in jo prepraži ter potem shladi. Dvema žemljama oribaj skorjo in ju namoči v mleku, nato ju iztisni in pretlači skozi sito. Hladno prepraženo slanino in mast, kar jo je dala slanina, ter dva rumenjaka, pretlačene žemlje, nastrgana jetra, malo soli, popra, maja-rona, malo drobno sesekljane čebule, malo pe-teršilja in pet žlic v slanem kropu kuhanega graha. Vse to skupaj dobro zmešaj, nato dodaj še sneg dveh beljakov in eno žlico drobtin. Kozo ali pa skledo dobro namaži, potresi z drobtinami in stresi pripravljeno zmes noter, nakar speci. Je toplo ali hladno zelo dobro. Daš kot samostojno jed s solato na mizo. Stare mastne madeže odpravimo iz parketnih tal s terpentinom. Madeže namažemo s terpen-tinom in pustimo, da se vleze, maščoba pa pride na površje, na kar jo z lahkoto ostrgamo z nožem. Potem pa še umijemo z vročo milnico. Ako so madeži zelo stari, je treba postopanje ponoviti. Kako osnažimo umazane igralne karte. Na litru vode skuhamo 20 gramov pralnega mila in ko vre, primešamo 15 gramov škroba in 15 gramov v malo vode razredčenega boraksa. Po desetih minutah postavimo to zmes na hladno in jo nato precedimo skozi krpo (filtriramo). Kvarte zbrišemo z gobico, namočeno v tej tekočini. Nato položimo kvarte posamič pod kak težek predmet, da se ne skrivijo. Praktični nasveti Polži po kleteh. Da preženemo nadležne polže iz kleti, kjer nam napadajo zelenjavo, je treba ravnati na več načinov. Okrog zelenjave natre-semo v ozkem pasu živega apnenega prahu; tudi droben mavec ali živinska (rdeča) sol učinkuje enako. Ako pa nimamo teh stvari na razpolago, si pomagamo s pivom. Pivo denemo v ploščato skledo in nanjo poveznemo preluknjan pokrov kake škatle iz lepenke, tako da se na vseh straneh dotika tal. Pivo privabi polže, ki zlezejo na pokrov in padejo skozi luknje v skledo, kjer utonejo. Pomaga tudi, če namažemo vse špranje in luknje po kotih z vodo klorovega apna. Tudi z živalmi si lahko pomagamo v boju proti polžem, kar nam tudi na prostem prav pride. V klet denemo eno ali dve krastači, ki kmalu pospravijo vse polže; tudi ježi so za to zelo koristni. Da se nam pa sploh polži ne zaredijo v kleti, jih je treba vedno dobro in skrbeti, da preženemo vlago iz kleti. Predmete iz jelenje kože najlepše umijemo na tale način: pripravimo mlačno milnico in stepamo, da nastane pena. Rokavice, hlače in slično narahlo tlačimo v milnici, katero toliko časa menjamo, da ni več umazana, nato denemo predmete med suhe krpe in še nekoliko iztisnemo ter na hladnem prostoru sušimo. Ko je koža napol suha, jo drgnemo, da postane spet mehka in prožna. X Žaloigra vojnega ujetnika. Pred dobrim tednom se je vrnil v Novo vas na Moravskem iz Rusije bivši avstrijski vojni ujetnik Jan Salajka. Mož se je vrnil k svoji ženi, ki se je pa ta čas drugič omožila in ima z drugim možem pet otrok, ker je bil prvi mož uradno proglašen za mrtvega. Kakor tisoči drugih je moral tudi Salajka v začetku vojne na rusko bojišče, kjer je bil ujet in odveden v Sibirijo. Tam je preživel padec cara in boljševiško revolucijo. Pred strahotami revolucije je bežal daleč v skrito vasico, kjer je pričakoval mirnejših časov. Cesto je pisal svoji ženi, toda pisma so se najbrž izgubila, kajti odgovora nikoli ni dobil. Preživljal se je s priložnostnim delom in zbiral denar za povratek v domovino. Tako je minilo skoro 20 let in naposled !je napočil pričakovani dan, ko se je mož napotil j v domovino. Ta čas je njegova žena zaman poiz-; vedovala za možem in ker ni bilo o njem ne duha ! ne sluha, so ga uradno proglasili za mrtvega. Mlada vdova se je pozneje drugič omožila. Lahko | si pa mislimo njeno presenečenje, ko se je nenadno vrnil prvi mož. V ujetništvu se je tako i izpremenil, da ga ni mogla spoznati. Moral ji • je obuditi spomin na nekatere podrobnosti iz prvih let zakona in šele tedaj ga je spoznala. Cim je mož zvedel, da je žena drugič omožena, je odšel iz domače vasi. Zdaj bo moralo sodišče odločiti, kaj je s pravicami ubogega moža do posestva, kjer je nekoč gospodaril, pa tudi do i ki ji je ostal zvest X Važnost materinega mleka. Dr. Scharfnagel je odkril bistvo dragocene prednosti materinega mleka nasproti kravjemu mleku, ki se je doslej poudarjalo samo po izkustvu. Medtem ko kravje mleko, čeprav sirovo, ne more razpustiti gostega j škrobovega kleja, se začne leta pri navzočnosti materinega mleka razpuščati že v nekaj minutah in je čez četrt ali pol ure popolnoma zredčen. Ta učinek izvira od neke snovi, ki je potrebna za preosnovo škroba in ki je v kravjem mleku manjka. Z materinim mlekom prihaja torej v otrokov želodec snov, ki močno podpira prebavo, kar je tem bolj važno, ker je množina te snovi, imenovane diasta^e. v "-i dojenčkih še ""'o majhna. X Kar 745 žensk je osleparil. O sreči pri ženskah bi lahko pripovedoval Parižan Emil Achour. Moral bi napisati knjigo, kako je vplivati na ženske, da se zaljubijo v nas in nam zaupajo tako, da nam izroče celo svoje prihranke, če jih poprosimo za denar. Emil Achour je namreč slepar velikega kova. Lotil se je bil sleparstva s posredovanjem med zaljubljenci, ki silijo v zakonski jarem. Mož je bil obtožen, da je opeharil za denar 745 lahkovernih žensk. Žrtve si je izbiral prav v vseh slojih, bilo mu je vseeno, ali ima opraviti z bankirjevo hčerko ali s služkinjo, z mladim dekletom ali s priletno vdovo. Nasedlo mu je tudi nekaj 601etnih vdov. Zadovoljil se je včasih tudi kar s stotakom. Po poklicu je Achour brivski pomočnik in kot tak zna uglajeno občevati z ljudmi. Seveda je po potrebi izpreminjal svoje ime in tudi svoj nSslov. Zda j je bil grof Ireux, zdaj markiz de la Ferondie, zdaj zopet specijalist za ženske bolezni dr. Ivon. Cesto je zadostoval en dan, da je ujel novo žrtev v svoje mreže. O svojih žrtvah je vodil točen seznamek, nekakšno trgovinsko knjigo, kjer so bila zabeležena imena osle-parjenih žensk in nagrade, ki jih je dobil za svoje sleparsko posredovanje. Žrtve je iskal po plesnih lokalih, po ulicah, po poštnih uradih in po javnih lokalih, če pa ni šlo drugače, jim je izmikal tudi nakit. Ko je nekega dne prodajal ukradeni nakit, ga je policija zasačila. Obsojen je pa bil samo na pet let ječe. X Nespametno strašenje otrok. Že zelo stara je navada, da matere ali varučke strašijo poredne otroke z izmišljotinami, češ, da jih bo vzel stražnik, dimnikar ali pa celo sam črni hudobec. Tako je neka varučka v Geldernu na sprehodu postrašila triletnega sinčka svojega gospodarja z grožnjo, da ga bo odnesel črn mož. V naslednjem trenutku se je izza ogla resnično pojavil dimnikar. Otrok se je črne postave tako ustrašil, da je planil v stran in padel v tamkajšnji ribnik, v katerem je utonil. X Lepotna kraljica morilka nedolžnih otrok. Porotno sodišče v Banski Bistrici na Češkoslovaškem je te dni obravnavalo prav zanimiv dogodek, ki priča o nravnosti ene tistih lepotnih kraljic, ki jih tako radi izbirajo na plesnih prireditvah. Takšna kraljjca je bila 231etna Marija Alschova, ki je zdaj stala pred sodiščem kot morilka. Za obravnavo je bilo takšno zanimanje, da sta morala delati red policija in orožništvo. Davčni uradnik Jožef Alsch se je kot vdovec in oče treh otrok leta 1931. poročil z lepim dekletom iz Banske Stavnice, z lepotno kraljico Marijo. Kmalu po poroki so pričeli otroci hirati. Oktobra leta 1932. je umrla hčerka, stara 18 mesecev. Takoj nato je hotel uradnik vložiti tožbo za ločitev, toda žena se je temu ustavila. Nekega dne je očetu štiriletni sinček Frih pokazal nekaj bonbonov, ki mu jih je dala mačeha. Alschu so se videli sumljivi, zato jih je nesel k bližnjemu lekarnarju in ga prosil, naj jih preišče. Lekarnar je ugotovil, da je v njih strup arzen. Mačeha je bila seveda aretirana. Še med preiskavo je Alsch umrl za jetiko. Sodišče je dognalo, da je bila hčerka zastrupljena. Ko so pripeljali štiriletnega Eriha pred sodišče, je ta v obraz zaklical mačehi: