ihibliBhed and digtribntednnde^rmit (No. 556) author! led by the Act of October 6,1917, on file at the Port Office of New York, H. Y. — By order of the Preridrit, 3L B. Bnrieaon, Postmartef General.
j	Največji slovenski dnevnik 1 v Zed in jenih državah j
I	Velja za vse leto . .. $3.50 |
j	Za pol leta......$2.00
In	ii	n n ' m ■
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily	(0
< in the United States:-	Jjj
| Issued every day except Sundays	S
I	and Legal Holidays.	I
50,000 Readers	|
Hlephoue: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: 2876 CORTLANDT.
NO. 243. — STEV. 243.	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 16, 1918. — SREDA, 16. OKTOBRA, 1918	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
I Iz Washingtona
WASHINGTONU SE JE IZVEDELO, DA JE BIL H1NDENBURG | NI. KI JE NASVilTOVAL TAKOJŠNI SKLEP PREMIRJA. — SPOZNAL JE NAMREČ. DA JE PORAZ NEIZOGIBEN.
Washington, l> < .. 1 .">. oktobra. Meduenarodne politi."no r;o. ■">r" v N Mariji T« t ' tuli v A' Obiski t«>r vojaški položaj na za ■adni front!: — vse t<« bo določilo naravo in čas nemškega odgovor;-■a včerajšnje sporočilo predsednika Wilson:«, s katerim se j«- defini
■	vno /uprla \ rata l. mirovnim pogajanjem / nemško avtnkracijo Hredscdiiiltova poslanica .j» nabrž že dospela v B-rlin potom šviear
zunanjega u raci a. Poročila, ki »o h»spe!a dane^ v Washington potoni <»fieij«'lnih ■.r<>\ i/ nevtralnih leže!. kažejo obstoj skoio kaotičnih razmer v de '
■	lah centralnih si! r v tudi izjavlja, da jo 1 >i 1 maršal Hindenburj:
■	<ru. ki jo bil odgovn-n /a to, .1.» je nemška vlada -»prejela predsed
■	k«• v«' mirovno pogoje tej skuša dn<,p,"-i neposredno premirjf.
Poročalo se jo. d;« j.- llindenhurg na /.adnjom sestanku vojaških ■■oilitoljov ter načelnikov strank v nemškem državnem zboru po-■iium.i izjavil, da mora imeti Nemčija mir takoj in da <j;i mora do ■iti / najboljšimi poboji, ni m> sedaj sploh mogoči. Rekol je, da ni ■iaj<< armada ve,* potrebne munii-ie Ter maTerijala. }•»i uudaljeva | | bojem in da manjka tudi v s.-}, drugih pripomočkov, v k..]ikor-H- poučen o tem on .--am.
V	luei topa polo/ajii je i/javil ILindenbure. da jo prišel čas ko ■< treba najprvo naprositi za premirje in nato /a mir.	i
Heko j.-. • i JI ji ; , iimpfKf storiti s tem. da -e da k<me.-sije s.,ei H.iH-stoiu ill paeifisto,,; \ Nemčiji. I\>rot"a se. da j.* temu zelo moeiui ■u!.s|irotoval prnr Maksimilijan. novi državni kaneelar. k; se boji re
■	ki-ije od strani jun^er^:« ga o I« menta. a kajzor je odobril načrte j
■	lindonhurga in sledila jo nato mirovna ponudba.
Nieesar se ni namignil«* le.ii- odgovorov, katere bo dal predsed- • ■iik Wiison na avstrijsko in turško mirovno ponudbo. Reklo se je
■	ukaj, da ni noben-povoda /a ogorčenje. ki j,, nastalo v Avstriji'
■	spričo domnevanja, a bo pre.bediik Wilson odklonil ponudbe .V-■irije na podlagi domnevo da ima opravka / avtokratično vlado. Ke-j
■	lo >e je. da bi ponn iba Ituriaua lahko prišla v razpravo pri konečnih ■•ogajanjdi. da pa n- more priti \ p«»štev / ozirom na premirje, ka-Hero skuša dobiti Avstrija.
Is!,, vel.;.: tr'ede poziva Turčije. Dočim se tega ni ofleijelno iz-I"vilo, se vndat domneva da j" glavni vzrok zavlačenje odgovora
■	ui ob.-- prošnji ta. d -, hoče dobiti predsednik naziranje mas v obeh ■u/elah ,kar pa vzauie precej ,"-a-a v»pričo ostre eettzuro. ki je uve-j
■	javljena v obeh deželah.
< tkivna pozornost pa se obrača med tem časom na vojaški poto-
■	aj. ki se obrača vedno bolj v prid zaveznikom. > čemur so priprav-Hja konečno vojaško zmago na bojnem polj«.
Spor »vilo s.- j,., da ne more Nemčija v defeizivi ustrajati več ■cot tri mesece. To ugotovilo je prišlo iz zanesljivega nevtralnega vi-
■	a. katerega se smatra polofioijelnitn. Na podlagi tega sporočila se
■	lomneva. da se pripravlja v Nemčiji velika revolucija, ker je veči-l Mia prebivalstva odločena dobiti mir za vsako ceno.
I	"Car Iztoka"
IAMERIKANCI V VLADIVOSTOKU. — AMERIŠKI VOJAKI
■	STRAŽIJO VELIKANSKE ZALOGE. — V SIBIRIJI SE BO IZ-1
■	VRŠIL PREPOROD RUSIJE. — ČEHO-SLOVAKI NA SVOJEM
MESTU. — PIŠE CARL W. ACKERMAN.
Ameriški glavni stan v Vladivostoku, Sibirija, 14. oktobra. —
■	Po .17 dn-vnem neprestanem potovanju se zdaj nahajam v pristani-
■	ŠČ1I. ki jo hi I o nekdaj znano pod imenom "Car Iztoka", zdaj je pa
■	zavezniška baza v Sibiriji.
človeku se zdi, da je Vladivostok miljon milj od New Torka,
■	dokler ne vidi ameriških vojakov po ulicah, no vidi ameriško zasta-I ve razobeš'*ne na bojnih ladjah in glavnem stanu in ne vidi častni-I kov in vojakov, ki so bili še pred nekaj dni raztreseni po vseh Zdr.
■	državah in dokler se ne ogne ameriškem u avtomobilu na cesti, da I ga no povozi. Araerikanec, ki je vide vzhodno stran New Yorka. se
■	'liti tukaj doma, kajti tam jo na tisoče kitajskih in ruskih begun-I eev ter Japoncev, ki so bili vzgojeni v Ameriki.
Medtem ko je za večino Amerikancev Sibirija mrzla in pusti
■	država za carjeve politično izgnance, je treba človeku le nekaj ur I tukaj bivati, da čuti, da je mesto blizu New Yorka, kajti razdalja
■	se ne mori toliko z dnevi kot z dogodki. Zadnji dogodki so tudi pri I bližali Vladivostok Washingtonu in tisočim ameriškim domom, kn-I Terih sinovi, očetje in sestre se nahajajo tukaj z armado, železničar-I ji in Rdečim križem.
Sibirija je danes prostor, s katerega ho Rusija preporojena in I v majhni sobi neke bojno lade sedi poslatiik Morris, poslušajoča I predsednikova postaja, od katere priporočila je toliko zavisno. —
■	Morris skrbno preiskuje tisoče ruskih mnenj in priporočil in tudi
■	Trane v Tokio ter Tioinsch v Pekingu poročata natežavnejše med-1 I narodne probleme, kako pomagati Rusiji do novega življenja.
Morris bo morebiti v kratkem odpotoval v Harbin, nadaljajoč
■	svoje nadzorovalno potovanje, da se seznani z vprašanji, katerih do I zdaj še ne pozna. V nekih dneh bo general Graves odpotoval nadzo-I rovat ameriške voake ob reki T'ssnri. 600 milj od tukaj.
To<la enkrat je že treba slišati, da so Čeho-Slovaki pravi faut-I y\ Vpravljajo mesto, ladje in železnice. Kadar korakajo po mestu. I napravijo izvrsten utis,, v notranjosti dežele pa se bojujejo pro*i I največjemu sovražniku združenim boljševikom in nemškim vojnim I ujetnikom. Naši vojaki so nestrpni, kajti vsakdo bolj ljubi kampa-I njo kot pa taborišče.
Vladivostok, ako ga gledaš s kake ladje v zalivu Amurjc. pr<<l-
IstAA-lja veličastno in izrazito sliko. Mesto leži na pobočju gore kot kak amfiteater. Iz daljave je mogoče videti zavezniške zastave in zastave Rdečega križa, ki so raz obešene na brezštevilnih modernih poslopjih.
V	pristanišču so ameriške, kitajske, francoske in japonske bojne ladje; v zalivu Zlatega roga pa so raztresene, razne ruske ladje, od katerih neke so poškodovali boljševiki, vendar pa stanujejo v njih begunci.
Ob obrežju več milj na dolgo pa so skladišča, napolnjena z blagom, ki je bilo kupljeno že pred revolucijo ki pa ni nikdar prišlo na rusko fronto, ker so bile vse železnice prenapolnjene. — Po predmestju lahko vsakdo vidi različnega blaga, ki predstavlja n-i-iijone dolarjev vrednosti in katero stražijo ameriški vojaki.
Po ulicah je vedno lahko videti droške. vojaške vozove, na tisoče beguncev in eelo ruske častnike s earevimi odlikovanji in Celic z belo-rdeeimi trakovi na čepicah, ki so izdelane po vzorcu ameriških prekmorskih čepic.
\ široki glavni uliei sredi mesta se nahaja v dvonadstropni ni-ii iz opeke glavni stan generala Gravesa. medtem ko se nahaja aiu-nška baza štiri milje proč ob zalivu Zlatega roga. kjer .se nahajajo iuneriški vojaki v velikanskih skladiščih.
Prvi dan mojega bivanja v mestu me je navdajala mešanica ii ti sov in mišljenja; mesto je polno življenja, toda samo na zunaj, kajti ako hočeš naglo jesti, zadeneš na tisoč ovir. Treba je dve tiri. p redno se dobi kosilo; ako pa hoče kdo brzojaviti. pa vzame še več rasa. Vsadko gleda na to. da pride do denarja na najlažji način. Cene so visoke kot oblaki in ne bi bile dovoljene, ako se ne bi izdajal papirnati denar s tako lahkoto. V mestu je v prometu na tisoče vrst ruskega denarja.
To je površni pregled mesta, ki je tisoč milj od ruske fronte. ~ N'ikdo ne ve, kako daleč bo od središča ruskega prerojenja. Danes Je j baza z neredno brzojavno zvezo in s slabo železniško zvezo z notra- i njostjo.
s >__
Mirovna nota Turčije
Washington, 1). c . 14. oktobra Turčija j«> po posredovanju špan skega poslanika prosila predsednika AVilsona, da naj porabi svoj vpliv v to. da napravi mir med njo in ententnimi zavezniki. Danes o poldne je španski poslanik vročil noto tajniku Lansingu.
Turčija prosi za splošno mirov no konferenco. Tozadevno noto jr turški poslanik v Mad rid ru vročil španskemu zunanjemu mini stru. ki jo je poslal poslaniku Rianu v Washington ; poslanik i»a jo je vročil tajniku Lansingn. — Ofieijelno j»oročilo <lrža.vnega <ie-partmenta v tej zadevi sr glasi: '
"Španski poslanik i/.ročuje da nes državnemu tajniku naslednji noto s prošnjo, da se izroči pred sedniku •
Embajada do Espainza. en Washington. October 14. 191«.
I
(Jf»spod predsednik; —	|
linam čast izročiti s tem, da de-' lam po naročilu moje vlade, vse-1
bino poročita, katero je 12. nkr< bra prejel španski zunanji mini- i "ter od turškega poslanika v Ma-j dridu in ki je pozno včeraj prišle v moje roke.
Prosim, prejmite zagotovilo nio jega največjega spoštovanja
•Tuan Riano. ,
TURŠKA NOTA:
"Hr»n. Wood row Wilson, predsednik Združenih držav
Podpisani poslanik Turčije iuia' čast. delujoč po naročilu svoje vlade. naprositi kraljevo vlado. da| po brzojavu obvesti tajnika Zdru 1 ženih držav Amerike, da cesarska' turška j vlada prosi predsednika! j Združenih držav Amerike, da vza-j me nase to nalogo, da napravi !m»r; da obvesti vse bojujoče ^e države o svoji zahtevi in jih povabi. da naj pošljejo svoje po-! oblaščence, da prično s pogajanji ; i Ona cesarska (turška) vlad«.j "sprejema kot podlago za pogaja-j " nja načrt. katerega je postavil;
Ipredseiiiuk Združenih držav v
■svojem poročilu na kongres S. januarja l!»H in v svojih poznejših izjavah, posebno v svojem govo-i u -7. septembra.
V namenu, da se napravi ko-nee juelivanja krvi, eesarska oto-niaiiska vlada prosi, da se napra-' vijo koraki, da se takoj skleue j splošno premirje na suhem, na morju in v zraku.'
Tajnik i. a using nima o turški; prošnji nikakc pripombe. Ker Združene države niso v vojni s Turčijo. Ke domneva, da bo pred-: sodnik izročil prošnjo ententnim vladam.
__i
j "Izvojujte zmago"
— ;
i Značilna brzojavka ameriškega j vojnega tajnika Bakerja. — Naj-J važnejši dnevi v zgodovini.
! -
1 Washington, 1) P.. 1">. oktobra ' j Ameriški vojni tajnik Baker je .poslal danes generalom vseh de-jpartmentov in divizij, poveljujočim generalom pristanišč, poveljujočim generalom obrežne artileri je iu vsem drugim poveljujočim častnikom sledečo brzojavko;
— Še nikdar ni bilo bolj kritič-jnetra časa v zgodovini sedanje .vojne ko je tekoči teden. Ameri jkanei. ki se nahajajo onstran mor lja. -e s plapujočo zastavo zma 'troslavne demokracije junaško prr-Ibiižujejo nemški zemlji. To nav 'dušenj«- se ne >mo ohladiti, z 'zmanjševanjem podpisovanja za ( '•trto Vojno Posojilo. Prizade .vajte si, da bo zamogel vsak ame-'riški vojak in vsak ameriški častnik storiti svojo dolžnost, ne samo |s tem. da >ami podpisujete vojno ;po>ojilo. ampak tudi s tem. da na-jvajate druge, da ga podpisujejo.
Vojni department jo ukrenil j vse potrebno, da bo ta brzojavka 'javno prečitana pre<l vsemi ar
jmadnimi skupinami.
-
Varčujte za četrto Posojilo Svoboda!
^'TURNING GUN QH ENEMY*	U.S.A.
I'rawn ay IT. lUiaiii far Ik* Spbtra. i«adm.
S francosko armado v okolici Laona, 15. oktobra. — 6500 prebiva Ice v, ki so ostali v Laonu, je hitelo k mestnim vratom včeraj po poldne, da pozdravijo generala Mangina, ki je ob pol štirih popoldne vkorakal v mesto. Možje žene in otroci, katerim vsem so tekle solze po obrazih so mahajo ■/ zastavami, klicali:
"Živel general M angin! Živeia armada! Živeli naši osvobodite Ijij"
Ljudstvo se je zbralo okoli generala ; skoro nosili so ga proti mestni hiši. *.:jer ga je pozdravil županov namestnik. Župana in B00 mladih mož s Nemei, predno sc zapustili mesto, odpeljali s sebo.i v .-užnost.
< 'ete generala Mangina so do spele ob tri četrt na enajst do poldne do železnice Laon-La Ferc in četrt ure pozneje je že vihrala fianeoska trobojnica na zvoniku laouske katedrale. Ob istem čaMi pa je bil iz gozda St. Gobain pognan zadnji nemški vojak.
Veseleč se osvobojenja Laona so Manginove čete prodirale daljo j>roti severu od mesta; osvobodile so še mnogo vasi ter dospele do druge nemške obrambne črte. V r.iarehais je bilo osvobojenih 2000 prebivalcev, ki so rešitelje ravno tako navdušeno pozdravili kot v Laonu.
Prodiranje francoskih čet oko li Laona je bilo zelo težavno, kajti Nemci so vse ceste razstrelili z minami. Vasi so bile z minami razdejane ali požgane.
Z ameriško armado v okolici Laona, 15. oktobra. — General Mungin, ki je pognal Nemce iz Laona. je osvobodil 6000 prebivalcev, ki so ostali 5e v mestu, dejanske suŽnosti. Odvzeti jhn niso bili samo gospodinjski predmeti in druge stvari, temveč oropani »o bili tudi svojega ča«a.
Razni uradniki, ki so gospoda rili nad mestom, so razširili svoj. pravico "rekvizieije", tudi na de lo in i-o v soglasju s tem obvezal može, žene in otroke, da so n; različne načine delali za nemšk« armado. Rekvirirano delo je bih plačano, kot bi bilo rekviriran« blago; izplačilo je bilo naročeni županu. Mesto je tedaj morah plačati za delo, narejeno za oku paeijsko armado.
Možje in deklice so bile pri>.i Ijene biti za gonjače nemškin častnikom pri lovih. Dekleta si morala na polju tudi nabirati k., prive, iz katerih so Nemei izdelo vali lakna za pletene vreče, kater« so rabili za zavarovanje zakopov
Iiopanje Laona se je pričelo prihodom prvih nemških vojakov ki so oropali vsako hišo. v kater ni bilo i.iudij. Pozneje se j'' ropa nje razširilo tudi na obljudena pr slopja. Ooseglo pa je svoj viš"! i z odhouom glavnega stana nemšk armade, kateri je poveljevat g*' neral pl. Herringen. S štabom j izginilo iz mestne hiše vse pohi štvo. V privatnih hitiah je bih ■ pohištvo včasih '4 zaplenjeno" 1 včasih pa so vojaki kar vzeli.
Mesto je moralo plačati 5 mil' i i .ionov S00 tisoč frankov v gotovi 1 Tii, deloma pod pretvezo kot vojn davek, deloma pa kot kazen p«> sam ozn i h meščanov.
Leta j914 so Nemei zahtevai 500 tisoč frankov; 1915 že en mi ljoii; 1916 en miljon 800 tisoč 1917 pa 3 miljone frankov. Vse t svot- ;c bile zahtevane v zlatu i katerega pa ni bilo, vsled česa so vzeli tudi bankovce in varnost : ne papirje.
Kadar niso delali, so bili pr--b valei oropani vsake svobode; nem i ski vojaki so stanovali po hiiai i domačini pa v njih niso imeli niks i ke pravice.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Oficijelna poročila
FRANCOSKO POROČILO.
Paris, Francija, ln. oktobra. — Nočno. — Krajevne operacije so nam omogočile izboljšati svoje pozicije na levem bregu reke Oi>e. v bližini Mont d' Or gnv. Južno od Serre smo zavzeli Monceau les Leups ter dospeli do enega kilometra južno od Assus sur Serre.
S sodelovanjem italijanskih čet smo zavzeli ter prekoračili Sis sonne. Kljub zelo obupnemu naporu sovražnika smo zelo napredova ii na severnem bro^a roke Aisne. V okraju Asfeld smo prekoračili Ai>ne na različnih točkah severno im! Blaiizy.
Dnevno poročilo. — Tekom noči in zgodnjih jutranjih ur smo napredovali na različnih točkah fronte. Južno od Serre smo zasedli
Keinies. BareiiTon Cei in Monceau le Wast.
Severno od Oi^e smo napredovali v pokrajini Aisonvilte. Zapadli > o<i CJrandnre držimo Vouziers-Grandpre cesto. y tem okraju ^o je ujelo 400 Nemi ev.
ANGLEŠKO POROČILO.
I
London, Anglija. 1. oktobra. — Prekoračili smo ILiute Deul ka nal na obeh straneh Pont-a-Vendin ter zavzeli K^fevelles. Mourehin in Bauvin.
Nadalje proti severu so naše čete napredovale v bližini II iu booirdin.
Z ostale angleške fronte, južno od reke Lys ni poročat, uičtsar
novega.
BELGIJSKO POROČILO
Havre, Francija, 15. oktobra. — Na eeli fronti gre napredovanje Francozov in Belgijcev naprej. Na levem krilu so Belgijei napredovali za več kilometrov severno od črte Haneeme-Cortemaivk. V središču so Frane, zi zavzeli višino Hooglede, Gitz in Oitzberg
Francoska kavaierija je prekoračila Roulers-Thourot eesto ter napreduje nroti Lichtervelde.
Francozi in Angleži so ujeli 7000 mož ter zaplenili osemdeset topov.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Nočno. — Na bojni fronti v Flandriji je nadaljeval sovražnik s svojimi napadi. V stanu je bil pri dobiti na ozemlju v omejenem obsegu.
Zapadno od Meuse so-se končali delni napadi v na« priti. Dnevno poročilo. — V Flandriji je obnovil sovražnik svoje napade na široki fronti med Zarren in Lys. Posrečilo se mu je potisniti preko naših najbolj sprednjih pozicij. Proti poldne s.- je n-stavil boj na črti Cortemarck in iztočno od Roulers, kateri kraj je padel sovražniku v roke po ostrem boju. Menin in Wervieq sta so vzdržala proti močnim napadom sovražnika. Onemogočilo se je po-jskus sovražnika, ki j? skušal prekoračiti reko Lys pri Tomines. Vsled ponovnih napadov tekom popoldneva smo izgubili Handzalg in Cortemarck.
Završili so se silni delni napadi pred našo novo fronto severno od Laona. zapadno od Aisne.
Osvobojenje Laona
TOP PROTI SOVRAŽNIKU!
naroda. is. OKT
'GLAS NARODA'*
IIOIISII tUBLipHlia DOXPXIT
Bntf ud pablttMd bf tSa
__U ■■fporattaaj.
i^mat 8AIHH, PrwMfcfc_liQOIB BINIDg, Trtimli
a* Bniin»«i aC tbe eorpormtian and addresaea of a bore afOoatj C OortUadt Btrcat. Borough of Manhattan. New York City. N. T._
•a »*U Wto r-lim. Hat M iairft«	Za celo leto m n«to New Toe* |LM
ta	|M»Z* pol leta m metlo New Xork_ LOP
■ft pol leta	LOOZft četrt leta aa mesto New lodj LK
ta trt leta----1.00 Za Inozemstvo «a celo leto_____ j.00
•*OLAH NARODA'* lshaja v Mik dan t»ra«njB nedelj !p praznikov.
"6L A6 M A I O O A" ("Vo*» at tlM Pecpit") HM frtry day except Sunday« and MMm
Subscription yearly $3.50.
Ad v eritsement on agreement.
Dopisi braa podpisa Id osebnosti oe no prloMoJcj*.
TXair naj n blajaroll poftljatl po — Money Ordevi ¥0 mMH knji naročnikom prosimo, da oe a«*«« todl injfcl PfmlSSr _aaraanl, da hitreje najdemo naaloralkm.
ML Al NAIODA'
**	Mmm Ymt9 CMy
T»Wnn •	Portia Odt-
Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi!!
Samo še par dni nas loči od zaključka podpisovanja četrtega posojila svol>ode.
Velika večina izmVd vas je svojo dolžnost že izpolnila, pa upamo. da >,0 bodo odzvali tudi ostali, tako da ne l>o nol>enega Slovenca. Hrvata in Srba, ki bi odrekel svojo pomoč Ameriki v današnji borbi, ko milijoni njenih vojakov zastopajo in se bore tudi za našo svobod«
Naj ne bo niti enega slovenskega, hrvatskega ali srbskesra društva, ki bi zamudilo, pokazati vsaj z najmanjšim zneskom svojo narodno zavest.
V. ozirom na izpolnjevanje tiskanje, s katerimi bodemo v stanu pr<»/it jiasen in nepobiten dokaz našega patriotizma in vere, že1 i Jugoslovanski Narodni Svet. naj noben Jugoslovan ne zamudi podpisat i svojega imena poleg stotisočev svojih krvnih bratov.
Na podlagi prvega razpisa je bilo vodstvo in čuvanje t iskan ii po v'-rjen o našim o<lborom in društvom, v mestih pa, kjer ni nobenega našega društva, kot na primer v posameznih tovarnah in r.r. farmah, j«- naproxen vsak Jugoslovan, da sprejme to dolžnost na sebe in napiše, koliko so posamezni naši delavei ali farmarji dali zn četrto posojilo svobode.
Kakorhitro bo podpisovanje, četrtega posojila svobode zaključeno. naj se pošljejo vse tiskanice Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu v Washngton. D. C.
Malo
T-asa imamo še. «la vsak izmed nas dokaže, koliko ljubi Nvojo domovino in koliko je zmožen žrtvovati kot človek in kot .Jugoslovan za zmago pravice in za osvobojen j« in zjedinjenje svojega mučeniškega naroda.
I'reko Amerike podpirate vse zaveznike, preko Amerike osvo-bojujete svoj narod.
Washington. D. C., 12. oktobra 19Š8.
Jugosl. Narodni Syet.
Of v o rti v«s
Mucaj 1 urcije
Amerika se ne nahaja ofieijelno v vojni s Ture i jo, dasiravno se .!•■ zastopnika otomaiLskega cesarstva odpustilo i/. Washingtona. Vsled tega ni presenetljivo videti, kako prihaja Turčija ter skuša položiti br me ustanovijenja miru v roko predsednika Wilsona.
Povsem naravno je, da si želi Turčija miru. Niti najbolj previdni ne more dvomiti o tem. Bulgarska je ž? iz vojne. Avstrija se tre se in Nemčija prosi. Na iztoku je bilo zaznamovati velike angleške /mage in Turčija je pripravljena vsako roko. ki ji bo pomagala ven iz razvalin.
\ -!.-.| tejja s.» je Turek podvizal, da reši. kar je še mogoče rešiti.
Turška vlada sprejme kot temelj za pogajanja program, obrazložen od predsednika Združenih držav v svojem nagovoru na kongres dne š. januarja 1918 in njegove ]>oznejše izjave, posebno govor z dne 27. septembra.
Mogoč • j.« videl Turek upanje za samega sebe v prvi klavzuli dvanajstega paragrafa predsednikovega govora z dne 8. januarja t. 1.:
Turškim delom se«lanjega otomanskega cesarstva naj bi se zagotovilo varno suverenost.
Res. predsednik jerekel več kot to, a kar je rekel, bi se razlagalo oil pristnega Turka kot navadno literarno vajo, kajti predsednik je dostavil:
... .a drugim narodom, ki se nahajajo sedaj pod turško vlado, naj bi se zagotovilo brezdvomno varnost življenja ter popolnoma nemoteno priliko avtonomnega razvoja.
V predsednikovem govoru z dne 27. septembra, v drugem dokumentu. katerega omenja klanjajoči se Turek, najdemo naslednji zanimivi paragraf:
Neprostranska pravičnost ne sme involvirati nikak«-ga razlikovanja med onima, proti katerim hočemo biti pravični ter onimi, proti katerim nočemo biti pravični.
Nol>ene važnosti ni. v kateri razred prišteva Turek samega re be. Pravičnost, nepristranska pravičnost je. da je voljan sprejeti, --ne pogajanju, ne usmiljenje, ne svarila. — temveč edinole — pravičnost.
Ozrimo se dvajset mesecev nazaj na izvleček sporočila, ki je prišlo v Ameriko od Mr. Balfourja glede turške pravičnosti napram Armencem :
Izmed 1,800.000 Armencev, ki so se nahajali pred dvemi leti v otoinanskein cesarstvu, se jih je 1,200,00 ;ili masakriralo ali pa deportralo. Oni, katere se je masakri-ralo, so umrli v strašnih mukah, a izognili so se s tem dolgi agoniji deportacije. Možke. ženske in otroke se je pognalo z njih domov ter jih pustilo, korakati dokler so trr-jale njih moči ali dokler jih niso oni, ki so jih gnali, utopili ali masakrirali v masali.
Kar je storila pruska pošast v Belgiji, je ponovil turški satrap na stoteren način v Armeniji. Vojna je dala Turku priliko da iz vede, z radostjo beštije, ki ni nikdar sita krvi, program, katerega je gojil v svojem duhu skozi leta, namreč popolno iztrebljenje nesrečnega naroda.
To pa jo ona Turčija, ki prosi, naj sestori korake za sploŠvo premirje v namenu, "da se napravi konec prelivanju krvi"!...
Kak smeh je moral igrati krog usten poslanika, ki je pisal te besede!
Zakaj se je že nadalje prelivalo kri, ko se je Turčija že nasitila krvi naroda, ki je bil brez pomoči!
Č© bi se postopalo s Turčijo z nepristransko pravičnostjo, katero baje pozdravlja, bi moral priti vsak uradnik v tem zlem cesar- j stvu v roke krvnika.
ČASTNI SEZNAM:
$1000.00.
Frank ^akser.
$500.00.
Ana Ilabjan, Slovensko samost. podp. društvo, društvo sv. Jožef a
$200 00.
Clara Jeglieh, John Jeglicli.
$150.00.
Joseph belicijaji.
$100.00.
Alojzij Skuij. Anton Burgar. Prank Padovan, društvo sv. Petra, P. G Tassotti, M. I. Plese, slov. pevsko društvo Domovina. John Murn. Mary Jazbec, Josip Z«*lnir. Prank Pav!:. Alojzij Ausenik, Peter Rode. Avgust Bach, Alojzij Cešarek, Alojzij Češarek (2nd jsubserip.John Volek. Joseph Lupsha. Cecilija Pfeiter, Marga ret Ausenik, UudolČ Mihelič, l la Zakrajšek, Mike Birk, Jenny Turnšek. Rudolf Mihelieh. Mary skril.a, Uršula Crnkovich. Mihael 1 van šel:.
$50.00.
Ivan Krišeč, Barbara Stiiiae. John Gregorin, Alojzij Gregorin. Josip Dolar. Agricij Jerman, lcna-eij Zaje. Jakob Kožar. Josipina Cešarek. Josip Cešarek. Amelija Burgar. Prank Iiodar, Ana Hab-jan. Josip Moltv. Matija Cm!. Pran e i s- M. Burgar. Fanny Krz-manc. Kati Pavli, Jenny llabjan. Maiija Kiožar, Marija Jurkas. Rr.zu Blatnil;, Luka Pavli. Rudolf P»to"nik. Andrej Hren. Martin Zol'iir, Frank Potočnik, Vietorin Pere. J. Potočnik. Frank Lier. Ifi. Hud«'. John Gerjovicb. Mihael
Oni. ki so kupili Četrto Vojno na v tem seznamu, naj nam spor« so kupili več kot je zgoraj označe
Belgijski begunci
Amsterdam, Nizozemsko. 14 oktobra. — Žalostni prizori se do gaja jo v Belgiji, ko Nemci goni jo pred seboj po cestah mase naroda. Ceste okoli Bruselja in An-twerpena so tako natlačene z begunci, da je navadni promet vstavljen; med Brusljem in Antwer penom pa se počasi pomika arma da mizerije.
Nemci gonijo pred seboj celc procesije naroda, več deset tisoč ljudi, ki peš gredo s svojim blagom iz severne Francije, zlasti iz Lille, Turcoing in drugih krajev
Poleg tega so vsi moški prebi valci Flandrije, katere Nemci tudi peljejo s seboj. Med njimi vlada skrajna beda.
Pirnat. J. Kelh. Mr*. A. <?a;* Ant n Birk. Avgust Šhubci. Lnd. Muv. Ivan Adami<-h. Fom M;>r«mty. !*altazar Derganc. laid. Bc?e«d:k. Antonija Setnikar. Ac-in s Oarinc, Mary Vavpotič. P;:n-nie Altman, Juliana Brunei*. Jakob Brunei*. Anton Plevel, Louis' i Bizjak John Svetlin. Rili. Mikluš, 'Frank Birk. Anthony Poteh. An-j itou Sme. Frank Luteršek. Louis; Bizjak. J (.s. Pogaehnik. Antonija j ^omaž, Katie švalj. Prank Tomaž.) Lovrenc Cedilnik. Henrv Kn*. Frank Roltz. Mrs. Roitz John Ža-| kelj, Mai*y Kompare. Angela Mar ! t:nz. John Kal'sii, Jos. B. Ulavina.1 Josephine Knaus. Ana Jančiga.;.1 Jo? ?Ierčnn, Marija Weil h, Mari-: ja L"!čar. Valentin Pajer, Airnes' Ogrine. Peter Cerar. John Hiiber-šek. Marija Vavpotič, Antonija Štrukelj, Oilbeit. Po-trato, Jan-.-zi Terček. Mihael Prek. Ignac Hude.| John Zimmer, John K\ as, Frank Lii]>sha. Frank Črašek, (ttto Olan-der. Karolina l.npsha, Anton Ma-rontv, Baltaaar Derganc, Julija Lok n ar. Helena Ko m pire. Alojzij Skrabar. John J are. Frank J. V o-: ♦ri te. Anton Shkvarc-h, Josip Vo-j grič. ViUtor Valjavee. Alojzij An-j do'šek. Viktor J. \'aljavec. John j Pucar. š*u fi Oblak, Anton '"vetko-l vieh. Frank Cerar, John Pirnat.: <»titri.de Mue, Frank Starih a. An-j d rej Ster. Ana Ple\el. John Zcr-rnan. Francis skrabar. M iry Judež, .Mike štefaneič, Frank Vav-potich. Antonija Kndl, Anton K<>-j sirnik, Simon J are.
Posojilo, pa ne vidijo svojega ime-iče. Sporoče naj nam tudi «.ni, ki no.
Prelom med Francijo in Finsko.
Pariz, Francija. 15. oktobra. — Francija je prekinila poloficijelne dit)lomatične /veze s Finsko, ki je! z državnim preobratom zamenila republiko z monarhijo in poklicala na prestol nemškega princa.
Princ je rešil bankirja.
Seattle, Wash.. 14. oktobra. -Dan.ski princ Ael. ki se nahaja v Združenih državah na obisku, je I še! včeraj na ribji lo v na jezeru jOnri.
Poleg tega. da je vjel polno kn šaro rib. je skočil tudi v vodo ter rešil bankirja Ravmnnda Frazier ki je pad^J iz. čolna v jezero.
Glas, ki govori more biti kajzerjev glas
i _. _ _ _ i -g}*-.*-^ ----
Newyorski ••Times'" jo povdaril zelo važno dejstvo., da debi ustava nemškega cesarstva, v svojem enajstem članku, kajzerji edinim zastopnikom naroda pri pogajanjih za mir. Besedilo ustavne določbe je naslednje:
—	Cesar naj predstavlja cesarstvo med narodi, napove vojno ter sklene inir v imenu i^te^-a, stopa v zvezo ter dru»e tlogovoi-«' tujimi deželami. o<lobnije poslanike ter jih sprejema.
Sporočila, ki prihajajo v Washington iz Berlina glede miiT«. prihajajo od*— kajzerja. To je dejstvo in naj so ta poročila podpisana od princa Maksimilijana ali dr. Solfa, ministra za zunanje zadeve.
Ti eksekutivni uradniki niso odgovorni državnemu zboru ali kateremukoli organu i*eprezentativne vlade. Odgovorni so edinole kajzerju. kojegra ustavna avtoriteta gle<Le vojne ali miru je avtomatičnega značaja. Posli napovedi vojne in sklenitve miru. ki so v rokah kajzerja. so popolnoma neodvisni od cesarske zakonodaje —-ra jbstaga.
Omejeni so e«linole <xl zahteve, ila jih odobre- nemški princi v sh;-čajn napovedi vojne. Noben parlament, katerega izvoli nemški narod. ni družabnik kajzerja pri napovedi vojne ali sklenitvi miru. V ; slučaju sklepanja miru potom pogodbe ne pozna avtokratična avto riteta kajzerja nikakih n>eja kot jih je opaziti v našem ustavnem sistemu, soglasno s katerim se lahko predsednik, kot vrhovni poveljnik. pogaja glede miru, a mora dobiti odobrenje senata, predr.o postane mirovni sklep dovršeno dejstvo za Združene države.
Pomembnost vsega tega glede obstoječega položaja je oči vidna.
—	Kojega glas govori sedaj? — se je vpraševalo, ko je prišlo v Združene države neoficijelno besedilo berlinskega odgovora. Očivi-dno je, da govori sedaj glas kajzerja. Ker se ni uveljavilo nikake formalne in radikalne izpremembe v nemški ustavi, i:e more govoriti «lr. Solf v večji meri v imenu državnega zbora kot more govoriti v imenu newvorske trgovske zbornice.
Ce bi mogel govoriti za državni zbor. bi govoril le za zakonodajno telo. ki nima nobene ustavne pravice vdeležiti s«e kajzerje\iH mirovnih pogajanj. Edinole kajzer ima ustavno avtoriteto za po gajanja. Kajzerjeva cesarska vlada. o<lgovorna za pričetek vojne, .odgovorna za celo sramotno zgodovino perfidije in brutalnosti v \ «>-jevanju, tako v diplomatičnem kot vojaškem smislu, pa je ona \ Sada. s katero se predsednik Wilson po pravici noče pogajati gledo miru.
___
Nikakega premirja v navalu za Posojilo Svobode!
Dočim sodi svet o diplomatičnem položaju raziskujejo možje Pershinga pravcato korenino mirovnega vprašanja.
Mala slovenska naselbina v New Yorku
je napravila svoje veliko delo
__
Naši slovenski rojaki in rojakinje v Greater New Yorku so z dejanji potrdili svoj patriotizem ter se v polni meri odzvali klicu za Četrto Vojno Posojilo.
Dopis
Pittsburgh, Pa.
Prete-*.*ni> nedeljo vm bil
vaoijen za botra k "Iružini Cordon v CaraotHilisti. Pa. Krstili smo jim čvv«iipg;1 >;nčk;' T.-i mu dati i:m DaT::-.*1 ''*. 3ioraii! ]>a revi. da sem m.vi i;;mftšnjimi rojaki j>te/.ivel pa J' ve-eiii! uric in smo s«- z >>i«)jo /"in) in limgimi ])ov<ibljeuei pri «.l«>!).»-'i naloženi mizi naj 'Mi in napi! i. Ha<cvi!a s. je lepa zahava s pet . «(nl!,<> in ple-a»!:(. Ker -e j>a p;-: «i«.ht<rs}vnii- in oanctnii: Ijiute'i pripeti ob enakili priretlit-vah. da se spomnijo kakšnega d.i-brodelneg« skiatla. smo tudi mi >H»onmili ter nsoiaii za a^ier-uski Rdeči ICriž	kat«-ro sv.»t«> -mo
že -»dp«.slali na pristojno mc>to. potem se ju zopet pobiralo prostovoljne prisjH?vke za Slotcniko Re-' publikr.nsl:o Združenj'* ter sni« nabrali --r2-{ 0">. 1 r t, tja. s-.- razvidi, da so Slovenci v Cnrnopoltsu -io-brosrcni ter naprednega n»;šlj»--nja, pri \seni leni. «la j- št na-el-bin-a mlada in majhna ; ;ni-!im. da je nekr ; > 2"» Slovene«^ [>, ima).»• že -voje pod'r«nno druš*\u. >p:.-ia-
_]oi"-.- k svp.j. j;:!z-|i sioo sp \ , s< !i
in. /r»do>o!jni i-t* -i obetali, d; se še na takih priredi' v:ih »nidemo
Pozdravlja m vse zavedne rojake i>o Amejiki jiosebno pa vas v < .:raopi.ti«u,
Michael L«.:>.*»t "ič.
Springfield, El.
Naznanim vam, da po nesrtči v jami :ue j«» 12. septembra kara -vozila in me poškodovala na de-no stopalo- 14 d:ii sent bil v bolnišnici, sedaj pa se doma. zdravim.
Tudi v to me.->to Spiiugti» ld je pi i-^ia na obisk španska senora — 'nfinem a. Precej jih je ž«1 umrlo in dosti je še bolnih. Zato pa .-k.o-ro ne maram, da bi še mene prišla "prerukat" ker me še noga boli.
Pozdrav!	Anton Gorenc.
Wilburton, Okla.
'•'ukaj je po kratki, nr ii bolezni .-a večno zaspal Peter l'r;,n- 1 k;1,;*, star let. Doma je bil iz fare : K«-lovrat, okraj Litija, Kranjsko. . Pokojni zapušča enega brata nekje v Peniisylvaniji, v starem kra- i ji. pa dva in stariše. Pripadal j* -!: društvu št. Slov. Del. Podp..] Zveze in !. Zapadni Zvezi. Zadnje 4 društvo j«- preskrbelo za »prevod.
suni ga na katoliško po- • kopališke na Wilburton. Naj v mi- ■ • n |M -"-iva. lahka mu bodi a meri- . ška zendjti?	i
Frank P rem k. Box	Wilburton. okla. ]
Great Falls, Mont.
Prosim, gospod u:*«Hlnik. da 1»i 1 mi privoščili malo prostora v u:i-šem priljubljenem listu Glas Naroda k' r je najbol jši in naj\ečji dnevnik v Združenih državah, za- 1 torej je naša dolžnost, da ga poU- I pLiamo in se držimo kot naj boljšega nemika in piijatelja sio-veitskenui ljudstvu v Ameriki. Dosti je ♦lvli rojakov, katerim se ne d«-padejo slovenski listi in pravijo, da ni nič na boljšem, ako vv-čita ali ne in da nima nobene, ko-risii na tem. Taki ljudje se norčujejo h svoje misli, za vozijo se. d;i-leč. «Li ne morejo potem nazaj, cd koder »so prišli.
K«» je * ilo razpisano četrto ."oj-no pi.sojilo, je bilo IjiuLstvo na- ' vdu.v-no za Liberty bondc. V rudo- ' toniinici j«- zap«Kslenih do 2d(.Hj de- ' lave«*v in >•«, podpisali za 11»! iJf«J 1 dolarjev, medtem ko s«; zalitevali*. samo -tl-"»(».«><Kl. M«-d temi ni hilo 1 nobenega drugega narodi, da '»i ne kupil bomle. Samo d\ i Slova- 1 na sta -c obnesla prav dobro. eden je rodom Ličan. K<» ga je bos v]-.i*ašal, koliko bondov bo vzol, je 1 r"k<-l. da noče nobeneg?! in da lahko gre š, v drugih oct držav, kjer i!!ii 'te !»«i treba Liberty bou l'iv kupovati. !»«>s je povedal drugim dela % •eni. \'si >o šli k nj« im, in -.o mu dajali. ak«» n«- vzame Ixmda. tud- <lclai ne ho t.-r -.o ga tirali ven r/. topilnice. Bog ve. kaj bi naredili ž njim. ako ne bi nrišel šciif" o tpravein času i• i ga odpeljal v o-kiajno ječo. kjer se -daj nahaja. Drugi pa je Sh-ve-nec. najbolj "sn^art" med drugimi Sloven-i v Great Pal's. Tudi njemu so malo rožič k e polili vil i. tla jih ue bo ve-"* tako visoko držal. On j«* bil rac no tako kakor oni zgoraj. Rekel je, da ga n i k do ne more prisiliti. ak«» on noče. pa so je vendar udal in podpisal je Ako bi rekel, da ne, bi ga pa ravno tako tirali ven kot prvega. Ž njim bi pa Še grše postopali. in sicer zato, ker se prepira z vsemi delavci. Ko so ga vpiašali. kake vrste človek je. je , rekel, da je Austrian. Malo sine »I bili prizadeti tudi drugi Slovecci.il
jg: Boljše zdravljenje za manj denarja.^jjBSi
Profesor Doktor B. F. Mullin
Slovenski zdravnik-špecijalist
i 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
|	(Nu»c*U (Ure* r>H». C »trta i«<i«pjc »d SaitifwU St. PaxiU w u»ii z	ora*a.)
|	21 ^ ^ Jas «>m na*t«rejSl rdravnik fip^
|	cljalist za Slovence t Pittabun-ho
!	' j*^ Zdiavlm if reč kot 23 let bolne
|	^Bfftf SvB^Et^!^ ni'^kp in XeoKke. 0»lravil nem Se na
I	WET tiar«* in tisoče "sefc Jn morem tudi
I	KKj i |; vas* V ^rar-^ecju raznih bolezni
|	KI ^ V^p? ! ima.n najvef teku-njo. Rabim aa
j	JHKjL | i !' R>n MibolJ5« wlrarila. Imam najbo-
Bm IK hXWi'»Ji1	atroj za preLskavanje.
'	oT ^Xfc' pot"In «« vWl eelo vafle
I	W ^ Ill • U'll> kot K meni iirlliajaje
|	^Mfc.^^— tSl U«'lje o.l blizu in dale«, da Jlh adra
[	'•s^* rim. Zdravim razne bolezni n.-qvi
|	L| fjlDo 'n našlo. Govorim čisto alove»
f H? ■■	.........^ *«. Moj« mm m zmerne. Zoaaatf»
im preblami afiUaJ. Pridite k aw ni kot k prijatelju.
i thaii« mrr. od 9. ara zjutraj do 6. trečer. V nedelja unood 10. ure zjutraj dot r^prrUnT
ker so mislili, da kupimo i> de samo zato, I,- ne izgubim«* i- ;i. Morelnti so nekateri, alt n«>
Zakaj ne !»i po«i«i.li!i Zdi"u»*uin! uržavam. ker [»omaga i«» ^'-iv.i:!-?kemu narodu iwn« tak>» k• »t me selii .' Kate -i ««» proti nji i. -« se sporekli s svojo lastim i ri:. « ' Vsak naj kupi ]>«> -*voji ni< : >aj ua ne silijo, ako vidijo, la ue more. ali tak pa l;;!;k«» kn:--. • -je služil od (i d<« 10 dolarjev na dan. Ako bi -e nekateri mjaki !>«>ij zanimali z;i sloveu-ke «•;!-•>-ijis«- kot se /a kaj d'*ugega. pa bi prišli do prepričanja, da nismo Avstrijci, tenveč »la smo Slovenci. da bi-epeniiuo 11;< 11 mi ]>•> i niši ljubi Sloveniji in >v bodi imš.-.-I o venske domo\ ine.
lJozdrav vsem rojakom I r t rojakinjam {•«» Združen,h državah, t«--bi \ Hi list pa želim < 5>i'o napredovanja med našim sloviniskim ijud-stvom v Anier rl.
Por*- "ravnic«-.
Potres na Porte Rico.
San Juan. Port«. Rii-o. 14. ok* V nedeljo je bil tukaj močili j»o tres. I>o zdaj še ni h i i< • niogo«'«' «;i» bili vseli trupel izpod razvalin-ilomneva pa st-. da je »iiiii«« ^Iavagaez izuubilo r! > hmi i življenje. V mestu se potresi i >5j. ki nadaljujejo. Mnog«» ljudi j j< brez streli". drugi f>a v strahu in se boje iti v svoja stanovanja. Rdeči Križ pošilja zdtv \ niško po me." in hran««.
Vsi v armado lastnikov Liberty bondov t
Bjj s U-čolni
Vse kaže, da pripravlja Nemčj veliko vojevanje s podmorski«?
čolni. — Izjava Sir Eric Geddei'
Amstercam, liolaudsko. 14.«>| Ui^ii je vzroka za domnevata ■ bi bo nemško vojevanje s pod m * ■»kiiui čolni dospelo do svojega 5 ska tekom bodoče zime. — V t J .smislu poroča "*Reinisčh«>-\Yel phaelisehe Zeitung". ki pravi. ] iio povzročila ekonomsko krizo n pojmljivega obsega v v>eh zavj državah. Sir Eric lo'ddes. pr\ i lord. au«jl| ške admiraiitete. je pretekli pot« j deljek v New Yorku izjavil. <la| pripravlja Nemčija na konečfl j jvelikaiiski naval pomočjo sJm i .j'h podmor.-kih »-olnov. Izjavil j j
j-bt ^o zav« zniki ž<- pripravljeni 1 ! i. i. • t.
looiioeo Kampanjo.
i '•!t»en,?ri t;, nik Daniels je 3 |
<i: .•«• torpc-i* i!i uničevalcev, v ta te rem jih je pozval, naj do s kra no>ii posfešij.. grajenje te|| bid! !;: pnde v okom bližajoči j •: • - m š k * . varn "sti.
Nemiri v Ukrajini.
Stockholm, >-..-i-ka. 14. okt. ' :• »ri . i krajini so - rjizširili » j1 "•• n I V'«i I ; i !:;• lieiilŠKC vojake. | ><• bili tja poslani, da vz«Iržujel re« {
/'iaj nemška , revoliicijonai*a armada k raka pr«'ti Ilarkovu pO /'•istavann z napisi -
•Doli 7 vojno in Viljemom!" "Živel; bii!jše\iki
(al	--3 i j
jugoslovanska ^^^ «iednofa fH
Ustanovljena leta 1858 - ^nkorporirana leta 1900	j
Glavni urad ^ ^LY, MINNJ	j
GLAVNI URADNIKI:	j
Pre.lsedr.ikMIHAEL EOVANŠEK, box 251. Conemaugb, Pa. j Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain,
Tajnik: JOSEPH PISnLER, Ely, Minn. " t IJ-fj Blagajnik: t;E0. L. BROZICII. Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih suirtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. j
VRHOVNI ZDRAVNIK:	1
Dr. J. V. GRAIIEK. 843 E. Ohio St.. XS. Pittsburgh, Pa.	I
NADZORNIKI:	I
JOHN GOUŽE, Ely. Minn.	j
ANTHONY ^lOTZ. 9641 Ave 4M\ So. Chicago, 111.	I
IVAN VAROGA, 51^6 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.	|
POROTNIKI:	I
GREGOR J. PORENTA, box 176. B aek Diamond Wa-h.
LEONARD SLABODNIK. box 4-0. Elv. Minn.	I
JOHN R UPNIK, S. R. box 24. Export* Pa.	!
PRAVNI ODBOR:	j
JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4.T2-7th St.. Ualumet. Mi.^h.	!
JOHN MOVERN. 6J4-2im Ave.. Duluth. Minn.	|
MATT POGORELO. 7 W. Madison St.. K«»«»m 605, Chicago, 111.	i
ZDRUZEVALNI ODBOR:
RUDOl F PERDAN. 6026 St. C'lair Ave, X. E. Cleveland, O.	'
FRANK SKRAP.EC, St':. V,Is. S*a. boy 63, Denver Colo.	i
GREGOR HRESČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa.	j Jrdnotino Glasilo : GLAS NARODA.
Vsi dopisi, tikajoči s«^ uradnih zadev kakor tudi denarne	| j
pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-	|j I
tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neu-	1 i radna pisma od slrani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Ka*>diška Jednota se priporoča vsem Jugo-	j
šlovanom za obilen prisk.p. Jednota posluje po "National Fra-	^
ternal Congress'' lestvic'. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-	j !
stotisoč dolarjev) Bolniških podpor, poskodnin in smrtn.n je že	J j
izplačala do šl,500.000 (en miljon in pol dolarjev).	|
Bolniška podpora ji; centralizirana. V.-ak opravičen bol-	1 I
nik si je svest da dobi podporo. ka<lar jo potrebuje.	j
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih sloven-	9j
6kih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev	: i novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrnit: na glavnega tajnika-
GLAS ffARODA^lS. OKT. 1918
Zakaj se borimo?
"Mi ne želimo nikakih o svoje van j, nikake nadvlade, nikakih vojnih odškodnin in nikakega povračila zal naše žrtve. Mi smo le eden izmed prvobojevnikov za pravice človeštva. Zadovoljni bomo, ko se bo te pravice napravilo tako varnim, kot jih moreta napraviti varnim vera in prostost naroda".
? PREDSEDNIK WILSON.
Priznali smo že neodvisnost čeho-slovaške države. Naš predsednik se je izjavil za prosto in neodvisno Poljsko. Zaobljubili smo se obnoviti Rusijo kot narod, ki bo spoštoval samega sebe. Zajamčili smo zopetno obnoviiev Belgije.
Izpolniti moramo svoje obljube in svoja jamstva. Zmagati moramo ne za kratek čas, temveč za vse čase. Da pa zmagamo v vojni, moramo poraziti Nemčijo odločilno na bojnem polju.
Da zmagamo v vojni, moramo posoditi denar — vaš denar — moj denar — ves denar, ki ga moremo — vladi, da opremi vojake, gradi ladje, za prevažanje slednjih, da prehra-nja, da izdeluje municijo, topove in opremo zanje. Staviti moramo na polje ameriško armado, ki bo dosti velika, da požene Nemce nazaj onstran Rena — nazaj v Berlin, če potreba.
Kupovati moramo Liberty obveznice po naših skrajnih mejah -za zmago, ki bo zagotovila prostost sveta.
Kupite svoje obveznice še danes — največja obveznost so, ki jo morete kupiti.
This space contributed to wining the war by
UNION BAG & PAPER CORPORATION.
tm
LIBERTY LOAN COMMITTEE Second Federal Reserve District 120 BROADWAY, NEW YORK, CITY
{
nAtt&bK it ost \m
O Trstu
Ti-it i. ki so videli silno navdušenje v Italiji ob začet k ku vojne so morali priznati. je to navdušenje pristno. Skozi dolga leta so šole in t-asopisi vcepljali italijanskemu ljudstvu prepričanje, da razvoj italijanskega ujedinjenja še ni končan, da ječi znaten del italijanskega naroda zase pod tujo vlado, da zadnje, najveličastnejše dejanje italijanskega državnega prerojenja ima še priti. Kakor daljna zvezda je migljal vsej italijanski javnosti zlasti osvobojeni Trst oči Italije -o bile :::»slep!jene od njegovega bleska. D'Animnzio je ^Ugal ode nanj. kralj <ra je hodi! gledat iz Ogleja kot veliki eilj svojih operacij in ga je razkazoval svojim -visokim gostom, dali so mu romantično ime "mesta, ki čaka", in ljudstvo j*- na zborovanjih upilo: "Trieste o nulla!"
1'^oda je hotela, da se italijanske nade niso uresničile in tudi pHlio.lnjost jim ni videti naklonjena. Sedaj, ko se je vojna pijanost nekoliko polegla, bodo mogli tudi Italijani presojati vprašanje Trsta hladneje, laje bodo razumeli, da smo tudi mi Jugoslovani inte-resirani pri usodi te velike trgovske luke in boelo dostopnejši stvarnim razlogom. >e pohlep po posesti, ne slepi nacionalistični nagon ne sme reševati tega velikega problema; tudi vso romantičnost j* treba odložiti, ko s»- rešuje vprašanje mesta. ki je skladišče mnogih aežel tja do Prage i*i Belsjrada. Usoda trgovskega pristanišča more v pamehii politiki biti odvisna v prvi vrsti od gospodarskih pogojev.
.Va gospodarske pogoje Trsta se irredentistični aneksi on isti niso k rat koma I o ni ozirali, kakor bi jih ne bilo. Jugoslovani so pov-tiarjaii, tla si Trsta mogoče osvojiti, ako se mu ne priklopi znaten iIH slovanskega ozemlja. V Italiji tudi to ni držalo. Spočetka so bili pripravljeni, iztrgati p;ts naše zemljo, da ga ovijejo krog Trsta, ka-m-j". ko je Wilson postavil načelo, da se z narodi ne kučuje kakor blagom. prineipa aueksije niso več pov-darjali. a Trst zahtevajo še \edno. Ni torej odveč, če še enkrat pokažemo, da je ta zahteva ne i enimi in nepolitična.
.Mogoče je naslikati dovolj jasno in točno silo, kaj bi se s Ti stoin zgodilo, .'f preide v posest Italije brez globokega zaledja. ^ nočemo se spuščati v kombinacije, četudi najverjetnejše. Opozoriti hočemo le na usodo neke druge znamenite sredozemske luke. na Solun.
Solun je štirikrat v teku stoletij postal iz mogočnega trgovske ga mesta neznatna ribiška vas; štirikrat se je skrčilo število njegovega prebivalstva od več sto tisoč na malo tisoč siromakov. In pro-.vit t«>r propad ine^ta sta bila vedno poslediea istega političnega vzroka. Kadarkoli je bil Solun v drugih lokah, kakor maeedonsko o-zadje. je obubožal in opustel, in kadarkoli ga je vladala ista oblast, ki jo vladala v Maeedoniji, je obogatel in uspeval. To je popolnoma naravno. Po Vardarju, ki teče po najbogatejši žitni pokrajini makedonski in izliva Solunu v morje, je predpisana trgovini pot. Vzporedno z njim se vje edina železnica, ki je bila pod turško via-uo zgrajena v Maredoniji. Ozadje je bilo toraj ] topol noma navezano na Solun, in ko je po balkanski vojni Inka prešla v urško oblast, je nastal naenkrat v Maeedoniji. ki je bila s tem odtrgana od svojega naravnega pristani*:-;:, pravi kaos. Balkanske države, ki so bile opo jene in zbegane «<■! svojih nepričakovanih naglih zmag. ^e gospodarsko znale br ": orijentirati: ni jim bilo jasno, kako bi se vpra , šitnje Soluna moralo iešiti. Zanimivo pa je. da se bogati judovski tr-govei v Solunu ob času. ko Srbi š»- niso vedeli, kaj naj počno, začeli zidati v S k opij u in Bitolju velika skladišča za blago, ker so spoznali, da se bo v teh dveh m<-stih ustanovilo novo središče trgovine. So-liiu sam. ki je bil dotlej vladajoča trgovska metropola ob Kgejskem morju Je postal le ena izmed mnogih drugih grških Ink in je mora! začeti trgovsko konkurenco > Pirejem. Volom ali Patra som. Od svojega ozadja kjer je prejemal in oddajal blago, je bil ločen s plotom precej visoke carine, /.» eno leto |M>teui. ko je Solnn pripadal < Trški. s,j se jtulovsk: trguvei začeli izseljevati v Švico in Avsrriio. turško prebivalstvo je :.b žalo in celo solunski <irki so s)X»zuaJi. da se stvari niso zasukaie njim v korist. Le ^ tem. da so (irki vzdrževali v Solunu močit" armado, so mogli preprečiti, da ni mesto naglo pripadlo, kakor prej /.• ve."-krat v teku zgodovine.
A 1-7.1 gospodarska /metla je nastala v zaledju Soluna. Trgovske v. /, .Makedonije morjem so bile pretrgane.. Vse življenjske po-tiobv iiio .o s- skok. ina dražile, od kave do sladkorja, do zadnjega /et.lja 11 šivai ke. t - j., prebivalstv,» blago dobivalo preko Soluna.' se j po podražilo v> -i sri.ske in -rške carine; če je blago prihajalo i preko Iielgratia. s„ l ili prevozni stroški tako veliki, da so „m je ce-iwi izredno dvignila. Tako jo na primer Bitolj, ki je s Srbijo zvezan i" po z» le/niei preko Soluna in ki ga prej imenovali "mesto miii-: jonarjev . naenkrat obubožal, postal je "mesto beračev"- svoji nalogi kot novo s rod i št'--• trgovino ^c še ni mogel prilagodili.'Še slabše se jo g<"ltlo Alhancnu. ki sedaj nivo mogli več niti v Solun, niti na trzisoa v maeedonski ravnini, odkar je postala srbska. Posledica so1 bili verni upori in guerilla ob meji.
Nič drugače bi ne bilo s Trstom, če bi ga Italija anektirala Postal bt ona izmed mnogih italijanskih trgovskih pristanišč. Rešiti bi i se le dal. Če bi mu priklopili obširno ozemlje, a tegJl ZOpet ni mo gočo storiti, če naj se načelo narodno pravičnosti ».."potepta v prah i i v potrebuj- xsega tega ozadja, kamor pošilja doslej svoj uvoz m kdor ga odreže od kateregakoli trga, spodkopnje s tem njegovo j blagostanje m njegov pomen. Vprašanje Trsta so toraj nikakor ne bo smelo reševati le z narodnostnega stališča; Trst m- sme biti le •cita irredenta", ampak zlasti najsevernejša trgovska Inka v Sredo zemskem morju ki je od njene državno pripadnosti odvisna usoda mesta samega, hkrati pa tudi gospodarstvo dežel, ki so po TiMu zvezane s svetovnim trgom.
____(Slovenec, 3. avgusta t. L)
Umikanje Libanoncev.
Beirut, Palestina. 14. oktobra V zarili jih dveh letih je zaradi stradanja umrlo v Beirutu 25 tisoč ljudij. Tekom vojne je umrlo 45 odstotkov prebivalcev Libanona. Turki, ne samo da niso storili nobenega koraka, da bi pomagali tfcmveč so absolutno zabranili vsa ko pomoč.
Nok Amorikanec je predlagal da bi se z ameriškim denarjem da 'a pomoč in celo na 1ak način, da bi Libanonci mislili, da je prišla pomoč od Turčije. Z vso ulj ud-nostjo se je predložil ta načrt turškim vladnim uradnikom, toda do-vmljenja niso dali za pomot", akc je Turki sami popolnoma ne kon-l roj in. jo.
Ker se je z vso pravico moglo pričakovati, da ne bi nikaka po j*oč prišla do Libanoncev, so sc pogajanja prekinila, kar je imelo za posledico, da je zdaj več kot polovica Libanoncev mrtvih.
Srbi v domovini.
London. Anglija, 14. oktobra.
Potem ko m m srbske čete t so-
boto polastile Niša, so zavzele tudi sovražne postojanke severno od mesta. — Proti zapadu drže črv« -M ram or-Pro kup j le. Francoska ko njenica je zavzela Belo Palanko.!
Veliko število Grkov, ki priha jajo iz Drinopolje in Tracije in si , bili prisiljeni stopiti v bolgarske vojsko, je prešlo na grško stran. !
V katero mesto pridejo zavez niki. jih prebivalci vedno sprejme jo z največjim navdušenjem.
M ——
250,000 beguncev.
Washington, D. C.. 15. oktobra Iz Lttte, Roubaixa in drugih bel-gij^kft mest beži proti nizozemski meji najmanj 250.000 oseb. Njihova edina zelja je priti prejkomo-gooe na Xizozemsko.
Načelnik pomožne komisije za Belgnjo. Hoover, jc dobil poročila. v katerih mu naznanjajo, da bodo preskrbljeni, ko bodo prišli preko meje, s» hrano, obleko in streho. Zadnji mesec je dospelo v Rotterdam 180.000 ton živil, ka tera so namenjena ^za te begunce, j
Slovenska narodna Golgata.
* Slovenski Narodje ob priliki četrte obletnice vojne spominjali na muke, katere je moral prestati j slovenski narod, zlasti v začetku; vojne. Dne 20. julija 1914 je pričel križev por. po katerem, hodi slo-venski ji a rod še danes, čeprav v drugi obliki. Nas Slovence jo roj-r.a gotovo najboij zadela, in da nismo ta'^o tako žilavi v vsem, bi danes spadali med evropske naro-i de. ki si bili nekoč in nekje. V deželi ie nastal pogon za "veieirda-jalei", je"-e so <se dan dnem polnilo. kako; »la noče biti temu kon-. tts. Štajerci <o morali otvoriti -div-ji ples. a sledili ?o >iiu tovariši iz ■ Kranjske. CoriSkc Trsta. Primor-* ji*. Roke so bile v težkem želez ju, n:o»lerne verige so bile prelahke. Po cental t so stopale cele procesije; ali ."-akalo na kolodvorih. Ho<iili so nemi, Medi. hladni, ponosni ali i z ironičnim posmehom. PHgodilo | se j«-, da je nenadoma priskočil k.ik Xemee in udaril Slovenca v oiiraz. ali da ga je kaka nemška; " gospodiCna" opljuvala. V ječah so i»ile škandalozne razmere. Kdor ni n*nr!, je odšel ti njih bolj ali manj bo'an. Konec muk in preiskav je bil za večino tedaj, ko so. jih izpustili kot "p. v." ali 'p. u." (politiseh verdachtig ali i>o'i-: ii-:.!i uimvher. ]»olitično sumljiv' :'.!? pob* t i- no negotov'. Mnogim na jo šele p-.v»o!na amnestija prinesla, svobode. Svojo narodno Gnlgato. sme že prekoračili i;i pred nas jo izšlo novo solnce. žarko sobice in nam dalo dne 30. maja 1917 u jšo j u go slo v a lis k ^ > de k I a rac i jo
Tomi. pristavlja ' Hrvatska Država ' od 2G. julija: Trpeli so Slovenci. trpeli smo mi Hrvati, da ne govorimo niti o trpljenju Sri»ov. Tq»lj.-nje je bilo veliko, zato bo pa. tudi i oliko slajša skupna svoboda, d 'sov.e'ia s temi mukairi in trp-1 jen ic-m!
Dr. Korošec na x>olicijskem indeksu.
'Hrvatska Država" piše 5. avgusta: i", kr. policijsko nadzornici vo v Ljubljani jc pivpovo<ialo razšiijanj«. razglednic s sliko dr. Koroica in z naslovom: "Dvignite g?avo!" štii i vrnite zapb njene.)
Dva dni prej je pisal isti list: Zagreb. 2. a\gut»ta. ('. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani j<-prepovedalo razšii jevanje raz-jil-fdnic s sliko poslanca dY\ Ko r*o">ca iu z napisom: "Dviirnat« glavo!''
Ali boČ-cjo srospodje pri c. kr. policijskem ravnateljstvu. da sklonimo iilavo?! Za t«» iuiiuhih-razloga.	s*- nadeja zrnato, ta
nosi glavo visoko' Gotovi smo zi! age, gospodje o<l c. kr. policijskega ravnateljstva!
Šik&ne.
"Slovenski Narod poroča začetkom avgusta, dr je vojna uprava v Crnigori za branila pošiljanje "Slovenskega Naroda" v ("r-uogoro. Ta prepoved ni bila uradno objavljena, temveč se v "imenu postave sežigajo zavoji ir p<ršiijke s "Slov. Narodom .
Temu jvi«--tavlja "Hrvatska !>.-žava* o<l 5. avgusta: Kdo je trdil, da pri nos ni svobode?! — P« »glejte: "Hrvatska Država", "lug" "<;!as Slovencev. Hrvatov in Srbov . "Slovenec". "Slovenski Naro«V. " Naprej". "Jugoslovan". " Pravda": vsi ti listi uprav o vete j o.
Iz knjige mučemstva.
"Hrvatska Država" piše 5. av j «»ista: Na seji dunajskega uarla-1 menta l(i. pr. m. (julija) je Jugoslovanski klub predložil naslednjo imerpelai-ijo na vlado:
Dne 3. j>*lija 1914 je bil župnik in istrski (.leželni poslanec gospod ^ime l ervar v Zrenju aretiran ter: jc bila v njegovem stanovanju izvršena liiši.a preiskava. Orožnik' Seitlel je tudi njega pi-eiskal. ni-ma-li morda kaj orožja pri sebi. Ita!?ani v Zrenju so od si rnega veselja nad aretacijo župnika de-j monstriral: in žalili Hrvate. Župnika so odpeljali v Trst. kjer mu je v vojašnici povedal nek poročnik, da je osumljen velesrbske propagande. Tudi v Trstu so Ita-1 Ijani psovali aretiranca; hoteli so ga cdo v p-." i v morje. Kasneje so «a h 40<) drugimi jetniki odpravili v liihemberk. Pri tem se je ^loiroilil pretresljiv slučaj, da je ustaš }Jat«.' Cer\ar spremljal u iva-taknjenim bajonetom svojega brata župnika &Lmna Červarja in odvetnika dr. Jurja červarja.. Pred odhodom je neki poročnik ie po-wbtfo rapov€«fel, da n»j pazijo
zlasti iia duhovnike, ker nameravajo oni (»t rova t i pitno vodo. Dne lt. 'v<r.tsta je bil velik transport po železnici v Ljubljano kjer ie moral šivati župnik 1 "ervar v pro-storu, ki je prej služil za stajo. Pozneje so jia premestili v drugo, nekoliko '»olj suho s«»bo šele čez -0 dni ga je zaslišal avditor Kljub intenzivnemu prizadevanju orožmštva se je obtoževanje /.upnika Oivuja vrtelo vedno le okoli srbske propagande, za katero ni bilo nobene podlage. Sole č^z dalj časa je bila preiskava proti njemu ustavljesia. todu župnik fVrvar je ostal na ljubljanskem gradu do 28. septembra l!H4. Od tam so ga poslali okrajnemu glavarstvu v Poreč, kjer s0 mu ns-tznanili. da bo ostal pod policijskim nadzorstvom in da ne sme oditi iz -svoje župnije. V času. ko je bil župnik v zaporu, so Ituljani surovo postopali z njegovo sestro, je konečno tudi obolela. Vprašamo skupno vlado, kako more o-pravičiti interniranje in konfinira-nje narodnega p««slanca Šimna t.Vrvarja ' Ali so imele politične oblasti, zlasti okrajni glavar v po-reču, 31els-t'olloredi», kak razlog za to, ali je bil to samo način maščevanja nad Hrvati.'
Za samostojno jugoslovansko državo.
Po "Hrvatski Državi" od 5. iv-^rusta je poročal "Slovnico", da s<- j«^ vi-šil sestanek slovensko so cija!-demo!:ratske stranke v Ljubljani. Sp. - jetih je bilo več rt solucij. v katerih se <ahte* 'i. da .se zd?-n/i j(Hro«dovansko delavstvo z n-amenpui, d.-r se doseiše edinstvena samostojna jujiOslovanska država. \ resol".ciji <e zagotavlja, da f»o jugoslovansko delavstvo irprlo v-o sile. da so ta cilj dosože
Bistrani za brezpogojno samo-odločevanje naroda.
.Mi po Ipisaui o", t je in bratje litobiliziranih in t«-/ko krvavečih vojakov iia \ s^ii f/otntah izja^'-Ijamo:
1 da bomo uj»rli vse >Vi.j« si!'-za z:i;a'_>o n:?"-ela narmineura brez-pogojm samooiliočevanja ;
i', po/.travija:ro dunajsko dc-klaraeijo An>*< slovanskega kluba •»d ;{('. maja P'17. kateri v* pii-ilmžujemo:
.'i. poživljamo \s,- narodne prc«l-stavnike, da se pridružijo temu stališču in da dohij«-jo z vsemi silami za u jeva uresničenje.
To iziavo ji- i »odpisalo kmetov iz ^Jornje Hiši).«. Poljanice. Dolnje Uistre. Oborova Novaka. Bukovice in Jablnnovca
Alzacija in Lotarinška morata pripasti Franciji.
Washington, D. <'.. H. okt. — Ena najvažnejših xoC-k. katera pa ni omenjena v i»redsednikovi poslanici točka, glede katere se vpra šuje ves svet. bo n«M oj pojasnjena. Ako reče predsednik Wilson, da se mora izkazati Alzaciji in L-. tarinški pravica, je s tem r^V-no da bosta Alzacija in Lotarinška vrnjeni Franciji.
Luksemburg prosi pomoči.
Amsterdam, Nizozemsko. 15 oktobra. — Lukscmubrška vlada je prosila predsednika Wilsona da naj varuje njene narodne pra vice in zahteva od Nemčije, da iz prazni Luksemburg.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
fttPc— At<-. Pittabarght Fm
alTKTltt, IfMK«-
BB	M t FIHaluika
^K^l	mkM v atavHi*
^MtaL^JuSTaS?lat S? |J«!£ IS MfrT^SS'ti
mjMVMMa »Injt, mm »i>»i|t.
y ff'Swl'ta jSwr SL qtifJiy
BSSHBA flfettfeSBTjftv U porSToCIJi fcf"
Mm'M^iI.'U aaNuX naJ'U-' M* km Mtowai ▼ toratt— h« ta M »iwilai MU-
tal *» L mav. v iMUk «1 l. mJ+- !
»ml i« 1 »ijyj^ »ililtifc m* !• swbfc <bsl>_
Nova mdč, ~ novo zdravje nova čista kri, za tri cenite.-
Ako imate slabe živce, imate bolečine v želodcu in v ledicah, ako ste slabi, izčrpani, ne morete spati, ako se vam zapira, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave. ako imate bolečine v križu, ako vas pojrosto boli glava. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, nikar ne tre>ite denarja za zdravila, kateri ne poznate, temveč pošljite nam znamko za 3 eente v pismn. naslov in mi vam Ihhiio z obrano pošto povsem zastonj in brez vsake obveznosti od va?*e strani i h »sla 3 i naše jMJi>oIno ir. čl-<tih. zdravilnih trav sestavljeno pri-| rodno zdravila
j JUVITO
Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Braoch 5, PITTSBURGH, j PA.
Usoda dvojne monarhije.
Kakorliitro bo konoe nemškega nadgospo 1st va, s.- b<» zrušila dvojna monarhija. To je rekel Vladislav R. Savie, bivši elan srbskejra zunanjega ministrstva in urednik jbelgrajske "Nove I)«>be".
Včeraj zvečer js- predaval na j Columbia I'ni-versity v Now Yor-ka in izvajal me,I drugim tudi sledečo:
Dvojna monarhija bo razdeljena v neodvisne države na oodiaci sam (mh 1 loče va n j a na r<hI (> v.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR.
i N
Naročnikom in prijateljem na znaujamo. da bo tekojn par dni izšel Slovenski Koledar. Cena mu bo 40 centov s poštnino vred. Za i radi pomanjkanja raznih tiskarskih potrebščin, posebno pa zaradi papirja, jra bomo tipkali le omeje no število. Kdor ga hoče imeti naj ga naroči takoj. Koledar bo' predvsem velikega informativnega pomena in bo razen natančnega o pisa vojnega položaja vseboval tu di veliko lepih povesti. Črtic, go spodar.sk i h in zdravniških raz prav. Da ne bo manjkalo šale. slik in drugih drobnosti. je samopo sebi umevno.
Citatelje jo gotovn zanimal čla nek o stari slovenski demokraciji in temeljito razjasnjenje našega jugoslovanskega vprašanja.
Credništvo jc v prvi vrsti skr belo za to. da je letošnji Koledai rsplošen in namenjen delavskemu razredu. Z ozirom na sedanjo veliko draginjo je cena majhna Za Štirideset centov bo vsak dobil ne kaj. kar je petkrat več vredno. Naročila sprejema:
Slovenic Publishing Co.
82	Cortlandt St., New York City
Cenik Knjig
katere Ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
83	Corttandt St, New York, N. I
POUČNE KNJIGE:	j, Ahnov nem5ko-angl. tolmač vezan —.50 j Doma« ad ravnik mall Hitri nSunar (aearfko-angL)
rezan	s—.50
Pol jedel Jstro	i— .50 Sadjereja v pogorotih
Slov. angl. In angl. slov. slovar	$1.50 ■
Veliki slov. ang. toltoafl	12.50 ZABAVNE IN BAZNE DBCG1 KNJIGE:
Hlpnotlzem	f-^JJ6 Dve Baloigrl: "Oarllj^ra iealtev"
in rrrije fe&lnl"	s—^A
Postrežba bolnikom	—.50
Trtna uS In trtorej	—.50
Vojna na Balhura 13 zvea.	$UH
RAZGLEDNICE NewyorSke, božične, velikonočna
in novoletne komad po	—.03
ducat	_
ZEMLJEVIDI:
▲vatro-Italljanska vojna mapA	5—.25
Avstro-ograkl. veliki vesan	s—.50
Celi svet mali	f—.io
Celi svet veliki	f—,25
Evrope vezan	i—jjo 1
Vojna atenska —p	93.00
Vojni atlas	i—M
Vojni atlaa nov	»_JQ Zemljevidi: Ala, Aria., Golo*
I CaL Itd. po	f=^5 Zdrofenlh držav —m
Bdi nlsnik držav veliki	ji Cdntfenlh dzflav stenska mapa,
I aa dmgl strani pa csU srst	fgj>
Vesti iz stare domovine
| Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INK0RP0RIRANA
5. JULUA 1908 jQjzr/zXi^ 27. OKTOBRA. 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
uiAYNI ODBOR:	N
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wasb. Street, Denver, Colors*« Podpred^dnik: ANTON VODlSEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D.. Box 17. Stock Yard S tad« Denver. Colorado.
tt tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denver. Ook Blagajnik: JOE VIDET1CH. 44S5 Logan Street. Denver, Colo Zanpnik: JOHN PREDOVlC. 4S37 Washington St^ I»enver. Colo.
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM. 316 Palm Street, Pueblo, Colorado
2.	nadzornik: FRANK H ENIG SM A N, 1J30 Berwind Ave., Pueblo. Colo «. nadzornik: M1HAIJ KAPSCE, N. Spruce, Colo. Sprlnga.
POROTNI ODBOB:	—
L porotnik: PETER SIEDO§. Route 8. Box 16«, Pittsburgh, Kanaas 2.	HOČEVAR. 514 West Chestnut St.. I.eadville, C^
i. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsv!ll, Colorada
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BURKET. 4487 Washington St.. Denver, Colo.
rRADNO GLASILO: . GLAS NARODA 82 Cortlauut Street, New York N T Vse denarne nakaznice in vse uradne en ari s^ pošiljajo na cl tajnika, pritožbe na predsednika gJ. nadzornega odbora, preplrae zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
CMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJO« K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
i Društvo sv. Martina, št. 1 v Denver. Colo. — Predsednik: John Cesar; tajnik George Pavlakovich, 4717 Grant St.; blagajnik: John Predovich. — Seja se vrši vsakega l.l.te^a v Sv. .Tako-ba dvorani na Logan Sr. — Vsi v Den-rer. Colo.
Društvo Slovan št. 5 v Pueblo. Colo.
Predsednik: John Kocinan. — Tajnik: John Gerui. 310 l'aim SL — Blagajnik: Ciril Mover
Društvo Zapadni Junaki št. 4 v Mid-ralle. Utah. — Predsednik: Frank Ka-atelic: tajnik: Frank Mishmash, box 211; blagajnik: Ignac Mishmash. S«-ja «e vrši vsakega lt>. v mesecu. Vsi v Midvalle, Utah.
Društvo Planinski Bratje, št. 5 v Leadville, Colo. ~ Pn^lsininik: Adolf Anžič; tajnik: Jc>hn HoT-evar 507 W. 2nd St.; blagajnik: Frank Z:utz. Seja se vrši vsakega 11. v lastni dvorani na 5-7 Elm St. v Leadville, Colo.
Društvo Zvon št. 6 v Colo Springs. Colo. — Predsednik: Joe Kapsch; tajnik: Michael Kapsch, 5«»8 N. Spruce •St.: blagajnik: Fruuk Klnn. — Seja sc vrši vsakega 12. v mesecu v Slovenskem domu v Colo Springs. Colo.
Društvo Sv. Rožn. Venca, št. 7 v Denver, Colo. — Predsednica: Marv Prijatelj: tajnica: Mary Starešina', '-"H7«; I^rgan St.: blagajnica: Frančiška Bandek. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jakoba na Logan St. — Vsi v Denver, Colo.
Društvo Biser. št. 8 v Mullbery, Kan s. — Predsednik : Petar Medosh : tajnik: John Crepinšek, R. i» 2, box 29; blagajnik: John CrepinSek. — Seja se vr~i vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Mulll>eryy. Kan s.
Drnštvo Napredni Slovenci, št. 3 v Canon City, Colo. — Predsednik: Anton Drenielj; tajnik: Frank Kocjan,
Prospekt Heights; blagajnik: Frank Konciiija. — Seje se vrše vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Canon City, Colo.
Drnštvo Slovenski Bratje, št. 10 v Vietor. Colo. — Predsednik: P« tar Ge--»hel: tajnik : Josip Melile box 6rJ: bla-srajnik: Josip Melile. — S«*ja sc vrši vsakega 15. v mesecu. — Vsi v Vietor. Colo..
Drnštvo Sv. Janez Nepomnk. št. 11 r Rock vale, Colo. — Predsetlnik: .7^» niatnik: tajnik: Jacob Zal ar, box L'.y»: blagajnik: Josip Putrva. — Seje se vrše vsakega 11. v mesecu. — Y>i v IIo<*k-vale, Colo.
Društvo Zgodnja Danira, št. 12 v Clear Creek, I'tah. — Predsednik: L. Mihelich; tajnik: Ant. Sever. I*>x 13; blagajnik: Andrej Fijacko. — Sfje so rrše ^'k^sa 15. v mesecu. — V<i v Ciear Creek, Utah.
Društvo Junaki št. 13 v Frontenar, Kans. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton Lesjak Ikjx 118; lilagaj-nik: Ix>uis Preložnik. — Seje se vrše vsakega l'J. v mese<-u. — Vsi v Fron tenac, Kans.
Društvo Sloga Slovencev, št. ] Standartvilic. L tah. — P.-cdsed -FoUii Potoenik: tajnik: Josij. Ko (box . blasajnik: Jernej Poto* Seje se vr^e vsako drugo nedeljo v jset-u. — Vsi v Standart vlile, l tali
•Društvo Triglav, št. 15 v Bingl I tah. — Predsednik: Petar Predo ■ tajnik: Petar Bubanovich lilt. 1, iyl1-; blagajnik: Nit-k Balicb. — t je <r> vr^ vsakega i:t. v tm-^ u. V 1 Rintrhani. 1'tah.
Društvo Zapadna Zvezda, št. 1 Pueblo. Colo. — Predsednik: Fr Uirahek; tajnik: Robert liotd (Sta. 5: blagajnica: Anna P.latnik. j Seje s** vrše dvakrat v mesecu in s ! drugo in tretjo nedeljo v mesecu, j Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo Hrabri Slovani, .št. 17 Frederick. Colo. — Predsednik: Kremenšek. Frederick, Colo.: taji John Majer. it. I., box 40 v Erie. Co j bia^a jnik: Frank Skrbina. v Fr rick. Čoln. — Seje se vrše vsakega
! V UK-MH-n, !
Društvo sv. Alojzija, št. 19 v I ver. Colo. — Predsednik : Anton > '••in: tajnik: John Jane/, i t-. 5Tk»o \V sr.: blagajnik: Frank Okoren. Seje se vrše vsakega 14. t meseca . \ si v Denver, Colo.
Društvo Planinke. Št. 20 v Lead , le. Colo. — Predsednica: Neža Krž ! tajnica: Frances I'onikvar, 015 (St.: blagajnica: Pavlina Boži<\ — • je se vrM- vsakega 10. v mcsccu. j v Leadville, Colo.
Društvo Crintover. št. 21 v ) j Minn. — Predsednik: Fenl. Knh tajnik: Math Polajner, box 2S9; 1 gajntk: Frank Krzar. — Seje se x I vsakega 1 *v mesecu. — Vsi v 1
I Minn.
I»ruštvo sv. Mihaela, št. 22 v Too . I'tah. — Predsednik: Mih. Sajatoi j tajnik: Frank Ambn^sh. ik.x 75; 1 igajnik: Anton Iitipar. — Seje se \ vsakega 15. v mesecu. Vsi v Too I'tah.
Društvo Cleveland, št. 23 v Cl< land, Ohio. — Predsednik: Ix>uis jnar; tajnik: John Kadunc a':i9 ( JAve.: blagajnica: Agnes I^eovich. i ! ^e vrše vsak. prvo neneljo v mes« | Vsi v Cleveland, Ohio.
j Društvo Marija Pomagaj, št. 2 ; Salida. Colo. — Predsednica : A; ; Fear: tajuiea : Victorija A. Iirobi; |1JF1> Ix.x 7.*J; blagajnica: Anna J i rijancieh. — Seje s^ vrše vsako p
Inefleljo v mesecu. Vse v Salida, C
Društvo št. 25 v Wilbnrton. Okla.
Pr^isednik: John Podbevšek: taju John Majd ir-. box 017: blagajnik: ter Frankar. Vsj v Wilbnrton. <»kla l Seje s«» vrše vsako tretjo ne«Ieljt i inesj-cu.
.ViiUV^ AAUU-7«	f J1JC	» »X.
Cenjeni krajevni tajniki so prošeni, da sporoCe vse prememl>e pri dru> ali glavnemu tajniku Zv?ze ali pa naravnat na uredništvo Glas Naroda, ie zamore imenik uradnikov pravočasno [»opraviti.
I	Dr LORENZ 644'Penn
t	EDINI SLOVENSKO M *
I	GOVOREČI ZDRAVNIK	SIVCIIUC
} MOŠKIH BOLEZNI >	Pittsburgh, Pa.
V	MoJa stroka je cdravijenje akutnih ln kroničnih bolesni. Jaa
m	nun ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje r vseh boleznih la
Z	ker znam slovensko, zate vas morem popolnoma razumeti ln spo>
I	znati vafio bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč in zdravje,
I	Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moSkih
■	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pm •	le, da vas poopolnoma ozdravijo. Ne odlašajte, ampak pridite ilnt-k	preje.
I	Jaa ozdravim »astrupljeno kri, mazulje in lin po telesa, bo-
§	ImdI t grlo, Izpadanje las, bolečine ▼ kosteh, stare rane, Slv&Mt
J	bolezni, os'a be los t, bolezni v mehurju, ledlcah, jetrah in telodcu,
m	rmenlco, revmatizeoD, katar, zlato Žilo, navduho Itd. I Uradne ore m: V ponedeljkih, sredah ln petkih od t. ar«
f	zjutraj do <L popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. oni
f	ajutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldno. — P«
■	oofltl ne zdravim. Pridite ooebno. Ne i>ozablte Ime ln naalov:
i	Dr. LORENZ, 644 Rena ave., Pittsburgh, Pa.
f	Nekateri drncl ad ravni ki rabijo tolmače, da vas razumejo,
i	M*	faratsto *m la rtmgt kraja, aato vas lalja adzarta»
fttAS NrAftOT>A. US. OlvT tAl*
SLOV. DELAVSKA tt&k PODPORNA ZVEZA
UsMnovijenado* If. »▼grutm * ^fiS^^BF Inkorporimna 22.«pr»i» 1909 IftOa. — -	^^^	▼ dria-H Pn* ;
Secjcž: Johnstown, Pa.
8LATNI UUDNmi MCMtetS: IVAH PROSTOR, 1088 Norwood B'l, Oavalsaa. Otta. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. D. 2, Box 118, Wort Newtaa. Fa. •Harm tajnik: BLA2 NOVAK, <»4 Main St, Jonnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClO. 634 Main St., Joimstowa, Pa, 8 Pasa. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street Oonemaoflto. Fa. Blagajnik: JOSIP ŽKUL 8002 St. Glair Are^ Cleveland, Ohio, ha biacajalk: ANTON HOCBVAR, K. r. D. St Boa 29 Bridgeport,
DM8.
NADZORNI ODBORI
Predsednik Radnor. odbora: JOSIP PETERNRL, Box 88, WlllMt, Ft
l. nadzornik: NIKOLAJ POVfiK, 1128 Fabyan St., City View, N. 8. Plttsburfb, Pa.
I aadaoralk; IVAR CROftRLJ, 888 R 187th Bt, Gtevalaat Obla.
POROTNI ODBORI Frtdaodall poro«, odbora? MARTIN OBERŽAN. Box TJ, But UM
L porotnik: FRANC TEBOPClO, R. F. Dl 8, Box 148, Fort Salta. Alf 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1818 So. 14th 8L. Springfield, DL
TRHOVNI DttAVNSl 0f< POBIT BBAHBK. Ml B. Ohio St, Plttabar«!. Fa,
Slavni ara«: 884 Mala Bt, JohnaWwn, Pa.
URADNO GLASILO I -«^A8 ■▲RODA". 89 Oortlandt Street New Tet« #ttp,
Oenjena druStva, oalroma njtb uradniki, ao uljudno prodani, poBUJaB vse dopise naravnost na glarnepo tajnika In nikogar dragega. Denar aaj ae poilje edino potom Pofttnlb, Expresnto. all Bančnih denarni* sakacnlc, uikakr* pa ne potom privatnih tekov. Nakanfoe naj M
naslovljajo: Blaž Novak, Tittle Trust & (luarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaju, da opazijo druitvenl tajniki prt poroOUb glavnega taj-alka Lak* pomanjkljivosti, na J to nomadoma oaananljo urada glavnega ajnlka. da ae v prihodnje popravi
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljevanje.)	' *•
Medobedom sem .se raz^ovarjal j i s <4s1 ro prednico, neko s«* prime- ? i\ uia. mlado. a jako odločno in raz- j i umno osebo, ki ima /ii;uio \isoko plcmenitasko ime in je jako jy.-jj obra:*.ena. Vtprašsd sem če vladaj i ničesar ne sumi.	•! j
'' I >oslcj smo živele še kolikor |
toliko mirno, v zadnjem ča.>u je pa j '
]iri'"*ela vlada nekaj sumiti tea* \ •(■
liati okrog nas' , mi je odgovorila.|«
"Xedavno je prišel k nam polieij-|
ski komisar in si vse natančno o-j
t*»edal. a menda ni našel ničesar; >
sumljive^'. Naj >ol j mu je padlo i t
v o Vi, tin ni v naši hiši nolteniliii
moških t»*r je slednjič vprašal na-ji
ravnost. Kako pa, da ni nobene-, \
ya nunskega pri vas.'" Potem je !
dodal še neko divure, še bolj indis-j«
kletno vprašanje. Jaz sem .še zelo, |
ustrašila, da ne bi žarel spraš evati| !
dalje in .staviti vedno bolj indis-ji
kretnili vprašanj. Naredila sem so i
torej k<»t bi vra lie razumela dobro!
t< r /mešala po«yovor in »»a'prekuc-] >
nila na dnu? predmet. Posrečile 1
se mi ie res dedca tako zmešati,U
' i
da ni \ pr;>-eval dalje; potem se.n' •.'a pa napasla in napojila ter iz-', komplim« utirala i/, hiše. Včeraj; zvečer sem pa sama ivd redila poli-! cijsko revizijo v naši hiši. Komaj ( da so sestre zaspale, seru jih zbu-lila. kakor da 1 >L prišla policijska ) revizija, ter sem -».una preiskala' / dvema s« > t nima vso hiše. iu vsej kotičke. Ta revizija je trajala do; treh pr polnoči. Tako sem A'saj i brez <skr !>i, da polici jska revizij: 1 ^ pri nas n'u'-esar ne najde Sedaj pa! pri r-aku jemo, naj pride, kar! hoč.,."	j,
Spoznal sem tudi nlater. slavno ; prednico neke take kongre^acije.! i Stara, častitljiva fro^pa, katere /u- ; n njosti ne morem bližjo popLso-> at i. ži\ i i dii> v <v«>jcm stanova- j njn t« r sprejema včasih obiske i svojih znank in prijateljic. Kdo \ m o it- misliti, d« ta fro-r-a načel-!-niča močno rar-virj«*nc koniyrega-! ei j.- in rf/.nib zavodov ? Kdo za- j more sumničiti, da so te prijatelji« e iti znanke, ki jo obiskujejo.! njeiH? sosestre in j»odložniee, ki pi-iliajajo 1: ii j i po navodila in povelja, ttr <'a ji dajejo račun od s\ojoffa delovanja f
V »otovrm cnfdelku nekega za- . vtula s>c nahaja v«'č deklet, ki ijna-jo čisto posebno vzgojo. Kako za-moiH- tujce spoznati, da je to novi-J eijat iu ta dekleta via s«> novinke .'
Seveda je neizogibno, da nastane »'čas»h jako težaven položaj.
Neka sfstnt redovnica, ki je bila' »loma iz ugledna in premožne hiše, je i*nc!a v mestu mater iu še eno sestro. Mali seveda ni iiiee<*ar ve-^ del*, da ,e njena hči postala re-domiea. .Mislila je. da je samo \i d /btv volje in is. Ijnlxzni do b!iž-njeara v dotični hiši brezplačno za; vrtnarijo. Pozneje se je njena druga hči omožila in man je osla-j la saimi tov je z vsemi .silami želel?, da b: prva hči prišla nazaj iz j otroškega vrtea in pri prd>i
va^.	;
"Saj boš lahko tudi pri meni
i molila in hodila nazej pomagat v i J /.• vod. Samo da boš stanovala pri [meni!" prosila jo je mati.	i
| Toda h'-i ni mogla več k nji ter i [ji :udi pod prisego ni mogla iz- < |-lati svojskrivnosti. Slednjič ! je \ tem siučaju mladi retiovnici : < 1"\oiilo. 'a je <mela vsako nede-|! j Ij » pi>p<»blue obiskati svojo mater ir. -e /. njo razgovarjati, df>k!er se j ni nekoljKO ]M»tola.'ila.
l>trrg slučaj!
■Mltfd. jako plcmejjit in i/.obra-je imel slučajno V uč- ' i nem /a\o»lu, kjer je 4ielova-la tudi 1 i !i-,'ka redovnica, službo. Dekle se j mu je s spojim obnašanjem in raz- ■ i nrunostji> tako prikupilo, da jo je j j ii.it«-! poročiti, dasiravno je vedel, i da nima ntibenega premoženja.
l>c.vie je kilo v velikih težavah,; , ker ni imelo pml njim miru. 1*0-! i t »žilo je svoje težave materi pred-; ni<-i. Ta je poklicala dotičnega go-1 spi da k sebi. ga povabila, da je. : »edcl ]>o!cg nje in potem mu je na ! rat':o ter jasno povedala e< lo j stvar.
Ko je ndadenič zvedel sUriv-i , nosi. je v>ta! i?« rekel: 1 "' Setlaj vem dovolj in dani vamj Č;>»tj:o he--, do. da se ne bom nikdar več bližal redovnici.'"
Vzel ie klobuk, poljubil roko | materi prednici ter odšel h: dotič-i uosra mesta i:» iz dotičnega kraja, j Nista v'e videla nikdar vee.
Poznal sem torej tak zavod,J j kjer je bil otroški vrtec, zraven ]>a , tudi d<:i;li£ko učiteljišče, i Odmor!
i Manjši in večji otroci se pode j po dvorišču, kiiče in se zabavajo.' Stopim inid nje: otroci priiiite od v«eh strani k meni ter rničnejo tiščati vaiuc
Zanimaio aie je s»H)ZTUiti nekoliko, kakšne so iij*aov<.- domače razmere in \pra<al swu jih po vrsti- "Kaj dela tvoj oče.'" aH pa:; "Kaj dela tvoj;» mati '"
Kden »iii je odgovoril, <la hodi njegov oče v tovarno, drugi, da je vratar, in tako dalje.
Nek« dekletce mi je otlgovorilo:
"Moj oče^sodi v trdnjavi."
"Ali že dolgo?"
"Dol<*o. dolgo!"
Toda ni mi mogla povedati, kako dolgo.
Nek de ck mi je rekel, da nje-govega očeta ni. I "Kam pa je šel?"
4<Ni ga, zmanjkalo ga je."
Več mi otn»k ni vedel povedati, trnla v<Kli*t 1 ji«*a mi je razložila, da l je v času revolucije oaritiogo ljndi zginilo sledu. IVili so aretirani » ter nihče ni zvedel, kaj se je dalje ž njimi zgodilo.
Nek majhen deček precej rta vi-: 'hanega obraza s- je pa preril k • meni U r mi začel pripovedovati: l;	na imam se očeta, samo
i. brata nimam več." ■j -Kie pa je tvoj brat?" | "Na t rneiu morju." 'j "Kaj pa dela tatu?"
' Poslal i so ga tja, ker jo stolkel j svetilke na god carjeve tete.", i .Jaz nisem mogel razumeti nje-
govega pripovedovanja in pojasniti mi je morala zopet voditeljica.
Kadar je god ali rojstni dan člana carske rodbine, ali sicei u-radni praznik ruski, mora vsaka, hiša razobesili dvoje zastav iu ob eeii hiši, kakor je dolga, morajo na nji viseti prižgane svetilke. Tak praznik se imenuje (Jalovka. Hišni posestnik ki hi na ta način ne obhajal (i a lovke, bi imel opraviti s sodni jo.
Dotični deček je z nekim tovarišem šel zvečer v mesto in s palico stoli.el eno ali več takih svetilk. Policija ga je prijela iu za kazen je bil odposlan » nek kraj oh C me m morju.
Zvone« pozvoni, odmor je končan in otroci hite v šolske * sobe. Jaz grem za njimi ter si ogledam prostore iu pouk.
Povsod vlada vzoren red in zna-ga. \'a steni prve sobe, v katero sem vstopil, v^si na steni slika ju naka poljskega Kosctuška. Po klrpnh sede manjši otroci, nekateri še ne popolnoma šest let stari.
Učiteljica mi hoče pokazati, kako poučuje iu vzgaja otroke. Pokaže s prstom na Kasciuškovo sliko ter vpraia nekega dečka.
"Koga predstavlja ta slika?"
Tadeju Kosciii5ka*\ j«- bil odgovor.
"Kdo je bil ta Tadej Kosci'i- , ško?"
'"Načelnik poljske vstaje." '"Zoper koga se je bojeval Tadej Kosciuško?"	^
t "Zoper Moskab\"
"Kje je Tadej Kosi-iuško prema- i gal MoskaleJ" i "Pri Racfovicah." j V takem poljskem patrijotič-•nem duhu se je vršil pouk po vseh razredih.
: Vladno dovoljenje je bilo samo za šolski vrtec.
i
|	(Pride ie.)
NAZNANILO.
| Bo jako m v državah Michigan j in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastonnik
Mr. OTTO PEZDIR, .ki je pooblaščen pobirati naroi^ni-: nn in "Glai* Narodp*' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ea toplo priiDoroeamo.
j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA • "O L AS NARODA". NAJ VBfcn SLOVENSKI UNJEVaW i? ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu I
iaj ;< ilne 7. oktobia t. I.1 na pljučnici umrl rojak
FRANK KAPUS.
1 »olehal je le sedem dni. Star je bil :il let. Doma je bil iz Jesenic1 na tJorenjskem. kjer zapušča očeta. mačeho, tri brate in baje tudi •-.a k o sestro, kar pa zagotovo ne vem. Tnk.:,? v Spring Lake. I tab. je siano.a! pri rojaku Johnu Jural.. Kil j- moj najboljši prijatelj in vseh drugih, ki so ga poznali.
"'iia hvala v - ■ .i. rojako;u. ki -o ga spremili v tako obihn-m Številu k zadnjemu počitku posebno p*.1. JolintT tuvai! z.i požrtvovalnost.
JV 'ivaj \ i iii-u v hiadai zevilji!
George Pinter,
liox 1661» Stand'nlviile. I'tah.
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
1 cm polom naznanjam .sorodni-Kom. prijateljem iu znancem ž:»-lostno vest, dr je bil ponesit-'-en «l::e J*" septembra v spruce i "a'i:r». 'Vasi;., na	moj invak
MARKO PETRIČ
v sini"»st.i -JI b>t. Prkojui je de]a!
'.ladij pri o7 "<j»ruee škvadio-nu. r«»trjen je bi! lM>. junija ictos ill Tri Tedne pr»\je m- ir- {»on«-11 Ntcfaniji. Jvavrau. katera jt- pre-jeia trurlo pokojnega Jia Itutte. Mont, xjer smo je izročili materi zt'tt.d.'i nu	tpokopaiihčii
v >prv:n~tv!i \ ojakov in neštevil prijaieljfv.
Pokojni je bil rojei, v Tow- rju. Minn., in a na>a »-e je pr-selil jucd dveina ]«-toma. A" drža\'i Wisconsin zapus'a mater na Illy. Minn, dve -»"i';", Marijo in Katarino, tu-ka j v Butte 11-i stri-e in v .Sprue« laiiip še en i ga brata Johna.
Presrč; a iiva'a vsem. ki ^o »a >premi!i !•: večnemu j.očitku, Tei)i. dragi nečak, pa bodi lahka č:*nn zemlja.
John Petritz, stric Willow S!.. Bone, M< nt.
Pri mr-rti sc lahko izv vse po
drobnosti.
X t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam znan-eem in prijateljem, da je dne I oktobra po sedemdnevni mučni bolezni "pljučnici " umrl moj ljubljeni soprog
LUDEVIK 0ŽB0LD
Rojen je bil v Prezidu. Hrvat sko. pred -i2 leti in zapušča žalil ječo soprogo in troje nedorastlih otrok.
Zahvaljujem sc vsem mojim pri jatetiem, ki "so me obiskali in to lazili, zlasti mojim bratom Frank -John, Louis in Anton Lanrič.
Posebno hvalo izrekam društvu sv. Petra, št v. 50, J. S. K. J. za spremstvo na pokopališče in izka zauo sožalje, povodom smrti mo ,;ega ljubljenega .soproga in skrb •: ua oč«*ta mojih nedolžnih otrok.
Pokojnega priporočam v moli tev in blag spomin.
Žalujoča soproga : Terezija, Ožbold,
Mary, Emilija, Paulin, otroei. lirooklyn, X. V.
i l H-17—10*
Vsi v armado lastnikov Libert? bondov!
Odvzemanje imetka v Avstriji
Dr. Ivan Bonači.
svojem pozdravnem brzojavu na konvencijo Hrvatske Narodne Zajednie«- je }>redsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, dr Trumbič. izjavil, da pripravlja vlada na Dunaju in v Budimpešti zakon, po katerem bo odvzela vsakemu podaniku eno četrtino njego vega imenja za izplačitev vojnih dolgov.
Madžarski finančni minister je iniel nedavno tega v klubu ma-
dž
a rekih vladnih strank predavanje, tekom katerega je povdaril, da rn. neobhodno treba pristati na odvzemanje imenja. da se popravi vrednost avstrijske krone in da se zmanjša poplava papirnatega denarja.
Odvzemanje imenja je mera, o kateri ->e je že davno razmišljalo \ Avstriji, gre namreč zato, da se odvsame vsakemu članu drsave, bodisi posameznik, korporacija ali društvo gotov odstotek imenja, na j primer 40 ali celo 50 odstotkov.
/e iz tega se vidi. da bo ta vrsta davkov najbolj obtežila po sestnike nepremičnin, ker se da njihova imovina lahko ustanoviti in j» ni mogoče zakriti, kar bodo gotovo storili oni. katerih premoženje Sestoji iz gotovegad enarja. vrednostnih papirjev, to je. >ploh v premičnih vrednotah.
Cela
stvar bi sc naj -sledeče izvedla: Država bi se hipotekamo vknjižila na vse nepremičnine, ki leže v njenem področju, do svote davka. Z drugimi besedami, država bi naložila vsem posestnikom ne premičnini u. bi»di-,i meščanski ali kmet ski. davek 40 ali 7>0 odstotkov na njihovo premoženje, za kateri odstotek bi se ona takoj uknji-ž.ia, medtem ko bi morali oni odplačevati ta davek na lii ali 20 ir«. Na ta način nabrani denar bi naj uporabil za odplačevanja državnega dolga, kar ni nič drugega, kakor posebna vrsta državnega ban kerota.
Vprašanje je. aii se more - takimi radikalnimi sr- d<fvi odvrniti cKonomski propad, ki grozi A vstro-Ogrski. A ko bi šlo samo za eno ali d\4- miljardi. bi bila morila taka oilredba uspešna, toda pozabiti ne smemo, da je znašal koncem leta 1917 državni dolg Avstrije in Ogrske 75 milijard, in da bo dosegel do konca leta ogromno svoto 100 milijard. S tem davkom bi morali toraj odvzeti prebivalstvu naj manj 50 do 70 milijard, a to pomeni, da bi moral vsak prebivalec izgubiti najmainj polovico ali vsaj polovico svojega imenja.
Poleg vsega tega bi bilo treba skrbeti za izplačevane onega dela tega dolga, kateresa bi ne bilo mogoče pokriti s t^m davkom, in treba bi bilo plačevati obresti, vzdrževati vdove, invalide in sirote, obnoviti one del- . ki «o bili opusjoseni po vojni. V>i za to potrebni izdatki bi sc morali pokrivati iz rednih davkov, in kdo bo moral plaevati te redne davke' Zopet oni. katerim bodo odvzeli polovic, njihovega premoženja. Vsak otrok pa ve, da ne more oni. kateri j« imel na primer za 20.000 premoženja in kateremu se j.- naenkrat od vzela polovica, toraj v vrednosti za 10.000. plačati toliko davka, kakor ga je prej, ko je imel za 1*0.000 vrednosti, temveč samo polovico in morda eclo manj. Vidimo torej, da bodo vsi redni davkoplačevalci za polovico slabejši. to je. da se bodo vsi redni državni dohodki jzmaijšali za polovico. Tako izgleda toraj ta nameravani davek im imenje. On je dvorezen nož, ki zadeva prebivalstvo, pa tudi državo, (katera se ga poslužuje.
Na ta način naj bi sc postopalo z vsemi lastniki nepremičnin, to je s hišnimi posestniki in kmeti. Onim na, ki imajo svoj denar naložen na bankah ali sploh v javnih zavodih, bodo takoj odvzeli .",0 do 15 odstotkov njihove glavnice. Avstrija in Madžarska odvzemati toraj svojemu prebivalstvu potrebni prometni kapital, ter je popolnoma izključeno. da bi konec vojne prinesel prebivalstvu, kakšno, bodisi tudi <labo ekonomsko izboljšanje.
Naše izseljence hočemo opozoriti na eno stvar, in to je. da vidi Avstrija že vnaprej pasivno rezisteneo svojih prebivalcev proti tankemu odvzemanju, čemur skuša odpomoei s. tem. da naj bi se to odvzetje v razdobju od 17». do 27» let izvršilo. Ako toraj kdo skrije eH napačno napove -voje imetje v času, ko bo stopil ta zakon v Avstriji v veljavo, bode imela Avstrija in Ogrska 27» let časa. ia ga o-.gulite in oplenite. kajti kakor hitro pride da premoženja, zapade t^koj pod ta zakon. Vzemimo za primer kakega našega izseljenca, ki želi poslati domov 1000 dolarjev in recimo, da je ta zakon v v,-, ljavi. Kakor hitro bi dospel njegov denar domov, bi oblasti njegovi družini takoj odvzele r»00 dolarjev. Naš izseljenec bo seveda odla-, z odpošiljatvijo. ker ne zeli, da bi mi ga drŽava polovico ukra-ula. Toda ali pa bodo mogli njegovi domači Čakati 2-r» let? Ali ne bo i0n ra-ie odposlal denarja in dopustil tako navadno tatvino? S krvavimi žulji je zaslužil on denar v Ameriki za svojo družino, toda ko ihoee poslati denar domov, pa pride država, in mu ga polovico od-ivzame, da plača z njegovim denarjem svoj vojni dolg. katerega je napravila na propast in izstrehitev Slovanov in s pomočjo katerega je kupovala vrvi. da je poobesila najboljše sinove našega muee-niškega naroda
Bratje, tu vam je še en dokaz, kaj pripravlja Avstrija našim o-
trokom, ako jih ne osvobodimo. To je še en vzrok več da nastopimo
proti njej s srcem in svojo desnieo. Ako ostanemo pod njo. ne bo v
•:70. letih nobenega Hrvata, ne Srba, ne Slovenca. Naša rešitev, naša
i ast in naša sreča je samo v osvoboditvi in zjedinjenju.
Jugoslovanski maščevalci sedaj-složno trkajo na vrata Ju~o-
siavipe. Zlonuli bodo jarem tiranstva in s svojo krvjo bodo odkupili
za svoje brate srečno in veliko bodočnost. Približuje se konec našega
• trpljenja in začetek novega življenja. Od vrnimo od sebe vso noti^a-
r.jo bojazen, zavedno potomci velikih mueenikov bodimo složni de-
" ajmo m žrtvujnio. da boderao dostojni njihovih muk in njihove krvi, —
■■■■■■■■mHHi1
NAZNANILO IN ZAHVALA.
!(
Tu/nim m-•;oru n:3<!ianjav.-t. vsem ,, '■or?xhiikom. prijateljem in znan-1 cem. da naju jc dolet» la velika ne-jj sreča, katere žrtev je bil najin 4' leta <tar sinček
Vn.JEM GOLOBIČ.
Na večer je A I s svojima sestri-^ eama n.i kompanijsko i»o^estvo ! kje r je -ia čevljev globok vodnjak, ■ v katerem je bilo nad spdem čev-j ijr-v vod*-. Naokrog je bilo več o-'1 t rok in se n,- ve. ali je sam padel;-ali pa ga je kdo izi»n*d otrok po1 [ nesreči p.oriuil v vodnjak, kjer je! izdihnil >vojo nedolžno dušo.
l-k;ena hvala VHiii, ki s«» naju i "e!j.'.ili . ča.-u nesreče in -ja ob-' iskali na mit\aškem otlru, poseb-j i no -e zahvaljujeva bratu Atonu
/"■i njego * o j>»>ži * vovn!Uo»f.
!*o»-ivaj v miru. m pozabljeni 'sinček!	"	!,
Žalujoči sta riši:	; .
Ignacij in Antonija Golobic.
Hrrminie. Pa.. okt IPix i IG-1T—l*i
i^HHHHHHHHB
i
i--!t
mm—mmmmm
\
■ ■ i1 NAZNANILO IN ZAHVALA I
Spodaj podpisani tužnim srcem n iz'ianja'no \m-i:i znancem, prijn-' j te!jem iu sor«>dnikorn žalostno'"
IV- S-. ti l jc iinc p oktobra ob pol | ',e»ii zjutraj j»o mučni bi dol^otraj-' !ni bob'zr previden > sv. zakra-| ! mciiti. v C«--podu z a-pal br-.it »d-lj i nesn<» sva!: in strie
JOŽEF TUŠEK.
Pokojnik j. bil rojen na Bab-1* | i:e-i! j >i,l j a j>i i Ložu tia Notranj-|ski-m. T ;l:aj v Ameriki zitpušča.i1 j dve s-stii ia enega brata, \ sti--! rem kt-iju pa očeta, mater, enega! brata in soprogo. I -II je 'lan >i ea-j štva "Naprej*" št. ."» SNPJ.	j.
Tem »otom se zal-valjujemo1 ,vs»'.n znancem iu prijateljem, ki« j-o na- o'.iskali in tolažili ob tem j ! budean tul^r^u. Lskreno se zaiiva-j j lju jemo družinam F. A hram. M jTmha, J. Meilved P. Moro iii Vr ; {šuli Jur> *k. Pi»<ebno -<- zahvaiju-! tjemo dr»ž*nnm Tr».hg in .Medved 'za kras»4n venet-. Končno se i-.kr.--i zahva'jujemo dru>tvu Naprej-j šT. SNPJ. za ]»r. kmsen v«-nee. za lijiti izkazano sožalje t»-i' za o-j ■biluij vdele/bo ;ia zadnji ]>oti bi:1.-; !g«ga. ped.ojiiiki1. 1: večnemu ]><»-; i čitku.
T-bi pa. dragi Jožef, trajen in j I nI a g -pomni!	;
Žalujoči soit. Iniki: Mary Valenčič. sestra. Louis Valenčič, s»-ak.
Louis Valenčič, tu čak. |Louis hi Zofka Valenčič, mvakinjij j ( levelan«!. Ohio. 1". okt. 10]^. j
b: izvedel za na-lov -svo|e s^-t»e MAK I JE MODEK. omože-re ZAaRAJŠEK. 1 i:vala j.- n -I kje v «'!ivelandu. Ohio. Prosim J ?enjei:e rojake, č^ kdo ve za o jen naslov, naj mi ga n: znani air naj '-•* pa. sisuki oglasi. Jfi'au ifoder. H«»x <»7(1, Wylam. Ala.	n 6-18—10
Rn<l b» izv<<1el za naslov VINK"-TA NEVUKDRN, dnnr« iz Vrta-
vii.e na Primorskem, slikal sem. ' da se n:ihn.ja nekje v Somers«*t 1
< onn\v. ter MARY SEVER, do- : ma i- fieda.iue. Jpava. katera sc nahaja tudi nekje v Peun.svlva-
niji. t e kdo rojakov ve za kate- ' r: trn naslov, naj mi javi. ali se -pa naj s-ima o?la-ita. Ludvik Stranka" r»<VI2 Donson Wa \, Pittsbur-h. Pa. <16-18—10;
■ ■■»i« if/inr-iTirir-^-^^^-^M/rifirm*	m t »u
Al! ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo la ae odraj« •e na to, kater! zdravnik vas nI mogel ozdrarltl, pridite b meni Vrni van bo Ttie zdravje.
n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja na ru ne zadržuje. Vse sdravlm enako: bogate li revne. Jaz sem r Pittsburgtau najboljši flpedjalla ta moške In sem nastanjen ie mnogo let. Imun najbolje opremljen a rad, tudi stroj aa X-žarfce m katerimi morem Tidctl skozi vas, kakor skos steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri i nahajajo vse vrste domačih tat Imortlranih zdravil Ne bedite bodeči ia pri«te k meni kot k prijatelja Govorim v vašem jezika. En obisk t as bo preprl Cel, kaj morem za vas storiti.
Imam Erltcbov sloviti 066 m krvne bolesti ti ' oadravim bolezni v nekaj dneh. Oadravil sem ti softe alaGaJtov eaiabelostl. kotne bolezni, revmatbana. VakxHaa h SeUM bolezni, srbenje, mozole in vas kronična tnismil
Prof. Dr.lLG. BAER,I
tU SMITMFIELD 81,	MTIWJMB, PA
aasprotl pdtii TAŽNO^—OdreH to la prlaeal ■ mM
Francoski ministrsld predsednik na fronti. Pariz, Francija. 14. oktobra. — I" rauco^ki ministrski predsednik < 1' im nceau -e je mudil zadnjih osr-jti in štirideset ur na fronti.
Pad hi Izvedel za naslov mojt^a siim FRANKA PODLIPC. doma u Liaonie pri Vrhniki. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. a!i naj so> na sam javi svojemu oče. nt: .Joseph Podliji4i. 42."., lrr;uid Por!:, 15. t'.. C anada.
•	12-1 r»—io
I-----
1 se eni svojega brata ANTONA : HAT.TASIO, doma iz Rakovea >t. fi pri Aletlii;i. Nahaja ne-! kje blizu Pittsburirha, Pa. Pro-stm, naj se precej oglasi, ker moj čas je kratek, enodnevna , zamuda je lahko" usodepolna.— i Joseph ?ilarjašie, !M1:"J Mački-; ntnv Ave.. South • 'hicaj^o. 111.
;' 12-18—io.
i '
naznanilo.
( Rojakom j»o državi Pennsvlva-nia naznanjamo, da jih ho obiskal
j • Mr. JANKO PLESKO
j ter pobiral naročnino, zato $»a rojakom toplo pripor,n-iiuo. Po pr-
■	vem oktobiu ne bo nihče prejemal i lista, a'.o ni naročnino vnaprej : plačal. To zahteva od na.s novi i zakon.
rpravnlštvo Tdasa Naroda. ,---
JUGOSLOVANSKE SEJE.
-
Juffes'ovjinski odbor za četrto !posojilo svob-ide bo ta t- len imel vsak ve "t v ob osaiih svojo sejo na ]"»!!• — 11. Ave . Mizi; M. ulice. Na ! seji V-,,.do nasii>i»ili v» dtio d< bi*i tro-Ivorniki. i»a tudi pevci in jfxlbe-
jniki.	ir»-ls—10»
HARMONIKE
; bodifd kakršnekoli vrste izdelujem la I popravljam po naj d 11 jih oen&h, a delo
■	trpežno La zanesljivo. V popravo sa-' nenljlvo vsakdo pofilje, ker eem ie nad ' 18 let tnkaj v tem pošlo tn sedaj v 1 svojem lastnem domu. V popravo vza-, mem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v aa* ec eno
I;	JOHN WE »ZEL,
Itn East IM et, Cleveland, Oble.
ji-—-—-,
■	Pomnožite svoje znanje -jW^r i naravoslovju.
Narava nam daje rnno^o rastlin, s
■	katerim! je mo^of-e zdraiiri razne bo-Iv^-ui. Jaz imam v ziiogt ter razposl-
, Ij.-ira raznovrstne suhe rastline, cvetjs, .'ja^ede iu korenine, ki Izvirajo la vs« Ij delov sveta. Pišite {<> moj bn /.-pUfiii cenik. Knjiga ".Mali domafl zdra%-nik", ki stane samo centov, obširao opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni la Ka-j L«i se uaj rai<ij(». Ne txllaCxijte, naročite i takoj to poueljivo knjigo.
MATH, rt /DIR. | ! P. O. Box 77?, City Ilatl Sta, New York. N. Y.
■	ifM
Ako imate sive lase, potem rabite BRUSLINTINKTURO, c».l
•	katere postanejo sivi lasje popol-. noma na turni, kakoršne ste imeli
v mladosti; steklenica 1 dolar in
-	i-r> centov. Ako imate EHEUMA-TIZEM, potem rabite WACHČIČ FLUID,
kateri odstrani najstarej-i ši rheumatizem popolnoma v 8 . dneh; steklenica 'J dolarja aO centov.
KUBJE OČI na nogah in BRA-
-	DAVICE na rokah v 3 dneh po-I pol noma odstranim za 75 centov.
POTNE NOGE:—Ako
vam so
j nojre potijo, potem rabite Knaj-I pov prašek, pije pot. odstrani I slabi iluli in noire ostanejo čiste I in zdrave, škatlja 7;>. in traja I celo leto. VIOLET MILO (žajfa) i krasno lepo diši kakor vijolice, I najboljša za umivanje liea, 3 kosi I za 75c. Za vse drupro pišite po ee-I nik, katerega pošiljam zastonj. I Kedor bi rabil moja zdravila brez I uspeha, mu plačam -^5.00. Pri na-I ročbi se priloži denar, papirnati I denar se lahko v pismu posije; t manj od dolarja pa v znamkah po I 3 cente.
lug® Jacob Wahck Awl
[ M^ g Jj »702 Bouna Ave. N. E I | 1 'yj Cleveland, Ohio. VX 1
GTiAS NARODA, IB. OKT. 191?.
Kako je v Nemčiji	j1
———— i'
("Glas Naroda je začel priobčati serijo člankov, katere je napi-' .sal ameriški časnikarski poročevalec Alfred < i. Anderson. Zadnje dni . se je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za ča>a ' svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vo- j jaške, gospodarske n industrijske razmere. Po natančnem opazo-1 vanj vsega tega .je prišel do zaključka, da je Nemčije izgubila v»e upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.
<
Piše Alfred G. Anderson.
Priznati moram da .sem bil precej razburjen, ko sem zapustil Net. . \ ork z namenom, da se podam v Nemčijo. Ko sem ^tal na krovu velikega parnika in ko je začelo kopno odmikati za menoj, mi ni bi- , lo ničikaj lahko pri -reu.
Pred menoj se je razprostiral izdajalski Atlantik s prežetimi < podmorskimi čolni in smrtnonosuimi minami.	]
Moja edina želja je bila tedaj, da bi se nahajal v svojem domu v C hieagu v krogu svoje družine na North I-land Rulevardu.
Ladja ni plula po svoji navadni poti, pač smo pa potovali v velikem ovinku, boječ se, da bi ne naleteli na kak podmorski čoln. < Na tem potovanju sem se pa tudi vprvie seznanil z vojno. Opol-1 roči smo se vozili mimo velike goreče Indje. Poleg nje sta se naha-jj iala ilva nemška toipedna čolna. Eden med njima je dal znamenja našemu kapitanu, da se je moštvo z goreče ladje rešilo. Zatem snso nadaljevali z vožnjo.
Kmalo zatem jc naša ladja pristala v nekem nevtralnem pristanišču. Odpra\il sem se na postajo ter se pripeljal z železnico v......t
odkoder sem nameraval začeti svoje operacije. Najprej sem vpra-fal urednike raznih nevtralnih časopisov, če bi me hoteli poslati v Nemčijo za časnikarskega poročevalca. Toda ta načrt se mi ni posrečil. Rečeno mi j« bilo da Nemei ne trp. radi v svoji sredini tu-jezemskih časnikarskih poročevalcev.
Sestavil sem drugi načrt. Drugega mi ni kazalo kot dobiti od kakega nemškega konzulata dovoljenje, da smem iti v Nemčijo.
Na nemškem konzulatu so me na v-«- načine i/praševali. dočim. ?em jaz neprestano . M rajal pri svoji trditvi, da že več kot Štiri leta nisem bil nikjer drugod jtot v nevtralni deželi.
Slednjič >o bili z mojo izjavo zadovoljni. Smatrali -o me za ne-' dolžnega podanika nevtralne dtle>. ki hoče napraviti majhen ob-l isk v Nemčiji. Pri tek priliki sem torej dobil dovoljenje, da smem odpotovati v Nemčijo, kjer pa ne sinem ostati več kot en teden.
Ko sem opravi! vse iormainosti. sem se preskrbel z vsem po trebnim. Odstranil sem vve. kar je bilo na meni amerikanskeg.i. Kupil sem evropsko b'.eko In ko >em jo oblekel, -em bil popolnoma po-' dedx-n Kvropejeu. ki ima r.a razpolago nekaj denarja, kat^rejra hoče • zapraviti na p »to vari ju.	i
Na tem mestu mi ni dovoljeno povedati iz katerega me>ta in ~ katero železnico <em -e podal v Nemčijo.	i
*"itatclju naj zadostuje dejstvo, da se ,u; je vse t., prav dobro1 posrečilo.
1	__I
Ko sem stopil v nemški vink na nemškem ozemlju, sem opazii' 1 rva znamenja vojne. Stroj je bil zanemarjen in umazan. Nekemu j Nemcu, ki se je vozi' z menoj m napravil o tem šaljivo opazko. ' Kaj hočete — je odvrnil. — Slabo je -labo. To^la mi nimamo | niti olja niti petroleja, da bi očistili stroj. Armada je vse pobrala, i K<. sem mu pripomnil, da so tudi vagoni v slabem stanju in daj niso pobarvani, mi it* rekel:
— Vzrok je isti. liarve ne morete napravili brez olja. Na platform; stala konduktoriea v modri uniform:. V vago 1
nih ni bilo nobenega koščka usnja in nobenega koščka kovine. h S — Vse je zaplenjeno — mi je razlagal sopotnik, gospod Richter, o ■agent za pisalne stroje iz Hamburga. Vojaške oblasti so zpalenile n |vso medenino in ves baker v deželi. Pobrali so celo kljuke in orna- \ mente pri vratih V svojem domu sem imel krasne medene palice za zagrinjala. Pobrali so mi jih in poleg tega tudi vzeli bakren kotel za't perilo. Sedaj imamo lesene palice za zagrinjala in einast kotel. Vse i blago je šlo na tehtnico. Plačali nam niso po tem, kolikor je vredno, i i pač pa po teži.
—	Toda — mi je zašepetal zaupano kot da bi mi zaupal veliko l državno skrivnost. — Rešili smo pa medtem možnar, ki je bil že i <ive stoletij lastnina naše družine. Skriii smo ga v kiavir.	,i
Če boste po vojni prišli v Hamburg, me morate obiskati. Tedaj I vam bom pokazal možnar. Boste videli, kakšna umetnina je to. Ves *vet nima toliko denarja, da bi ga dal zanj.
(iospod Richter mi je tudi povedal, da so pobrale oblasti po > cerkvah vse medene i mesingaste) dele orgelj.
Vlak je vozil po širokem polju, na katerem so rasle same soln- • čnice. Gospoda Riehterja sem vprašajoče pogledal. 011 mi je pa raz- 1 loži!:	,	1
—	Iz semena solnčnih rož delamo olje. V Nemčiji imamo sedaj na tisoče in tisoče takih polja. Vsak, kdor ima količkaj zemlje, mo-ia sejati solnčniee. Seme mora zatem izročiti vladi, ki napravi iz nje- ] ga olje. i
Vlak je zavozil med tovarne. Kroginkrog je bil sam dim in sli-jšalo se je ropotanje strojev. Zdelo se mi je kot da bi bil v Pitts- i burghu. Gospod Richter je pripovedoval:
—	Sedaj smo se pripeljali v središče nemške municijske indu 1 strije. Tovarne, rastejo v Nemčiji kot gobe po dežju. Pred vojno ni bilo v tem okraju ničesar razen malih farm.
i Vlak je zapiska! in se začel bližati nemškemu glavnemu stanu. ; Na kolodvoru je bilo pusto in precej prazno. Niti malo one živahnosti nI bilo kot jo je opaziti v Ne Vorku ali Čikagi. Pogledal sem na uro. Vlak je pravočasno prišel. Na kolodvoru je gorelo samo par električnih luči. V poltemi so bili železniški uradniki in delavci podobni duhovom.
Pri slovesu mi jr rekel gospod Richter: — Držite se mojega nasveta in pojdite v Kaiser hotel na Friedriehstrasse j Obljubil sem mu, da bom šel.
Pred kolodvorom je bilo par kočij, v katere so bili vpreženi tn-jko mršavi konji, da bi lahko vsakemu posebej preštel vsa rebra. — Stopil sem v kočijo in naročil kočijažu naj me pelje v Kaiser hotel #
—	»Favvohl. mein Herr — je odvrnil in udaril po kljusetu, ki se je začelo počasi premikati Njegova naglica je bila najbrže odvisna od krme. ki mu je bila dnevno na razpolago.	j
Pred kavarnami na Friedriehstras.se so sedele gruee Iierlinča-nov. Zdeli so so mi precej dobre velje. Odnekod so prihajali glasovi i, od be.
Slednjič -e je kočija vstavila. Bila sva pred Kaiser hotelom.
—	Koliko t — sem vprašal.
—	Kuenfund/waiizig Mark.
Torej več kot še r dolarjev za pet minut trajajočo vožnjo — Jaz vern protestiral.
j — Toda to je postavno določena cena, mein llerr! — je ugovarjal kočija/. — In kočijažn je pritrdil tudi služabnik, ki je prišel! p<> mojo prtljago.
Pozneje sem vedel, da je vožnja zato tako draga, ker so konji j t Berlinu prava redkost.
Ko >em -»e nalagal hotelskemu klerku kaj in kdo sem. je bil z :moj«i izjavo zadovoljen in me je poslal v drugo nadstropje.
Elevator je vozila mlada deklica, oblečena v črno obleko. Žaio-j ,\ala je za svojim ljabinu-em — vojakom. Pozneje sem videl v Iter-j lin u na tisoče in tisoče mladih žensk, oblečenih v črno obleko. ; ' Moja soba je biia velika ter še precej lepo urejena. Po tleh sol
bele debele preproge, celo steno je pa zakrivalo ogledalo v zlatem okvirju. V sobi je bilo tudi par stolov, udoben naslonjač in mahagonijeva miza. Dvoje oken je bilo zakritih s težkimi temnimi zastori. Vojna torej še ni bila prodrla v to mojo sobo.
Ko sem se nekoliko urnil in preoblekel, je prišel v mojo sobo na Itakar, rekoč, da me bo spremil v policijsko stražnico, kjer se motam registrirati. Vsak tujec, ki se vstavi v Berlinu, mora namreč izpolniti to formalnost.
Sel sem na policijo in pokazal svoj potni list. Mislil sem. da mi bodo stavili nebroj vprašanj, kot so mi jih stavili na meji, pa mi jih niso. Uradnik je pogledal samo mojo fotografijo in jo primerjal z mojim obrazom. Videti je bil zadovoljen, in s tem je bilo vse končano.
Naročil mi je samo še. da se moram vsak dan javiti na policiji. To je bilo vsled tega potrebno, ker oblasti ne dovole nikomur, da b: zapustil mesto brez dovoljenja.
To povelje sem precej točno izpolnjeval. Zdi se mi. da sem ga samo dvakrat zanemaril. Toda policija me nato ni opozorila. Naj-trže ima dovolj drugega dela kot da bi se brigala za take malenkosti.
Krog polnoči sem se vrnil v hotel ter se podal k počitku.
Na tem mestu moram omeniti, da so mi pretile v Berlinu ne prestano velike nevarnosti. Z uradniki in ljudmi, od katerih sem hotel kaj izvedeti, sem prišel le slučajno v stik. Treba je bilo največje previdnosti in pozornosti. Svojih pogovorov nisem smel noti-rati, ampak sem si moral najvažneje le zapomniti. Ko seni rezal , veliko previdnostjo razne slike iz nemških listov, ko sem zbira! je dilne karte in slike, sem i-izkiral svoje življenje.
Prvo noč sem v Berlinu precej dobro spal. Naslednjega dne sen: se že precej zgodaj odpravil, da si ogledam razmere v glavnem me stu Nemčije.
'Dalje jutri.>
Drač je padel
Italijanske čete so zavzele važno albansko pristanišče Drač. — Zavzetje se je izvršilo z naskokom.
I Dunaj. Avstrija, 15. oktobra. — Vojni urad je izdal danes ofiei jelno poročilo, ki naznanja, da se j je Italijanom posrečilo zavzen pri stanišče Drač.
London, Anglija, 15. oktobra. — Italijanske čete so zavzele važno avstrijsko mornariško bazo ob al ban«-ki obali, mesto Drač. Zavzetje je izvršilo z naskokom. To zavzetje je bilo po-dedie«. i zadnjega zavezniškega inornari ^kega obstreljevanja. Pri tej pri i liki so zavezniške ladje razstrelile >koraj v*e utrdbe.
Italijanski vojaki so začeli v nedeljo popoldne napadati mesto i suhega. Po vročem boju se jim j* {posrečilo zavzeti višine Tal jama." j in Sa^s.» Bianco.
; Včeraj so vdrli v Drač ter ga
J za vzeli.
1 Pri tej priliki so vjeli veliko
avstrijskih vojakov in zaplenili ogromno množino vojnega materi-jala.
Neko ofieielno poročilo nazna
f1^ 1	-.mim i •1 • ^ • 1 t i m\m i ^•H
[	Španska influenca. |
I	Tekom sedanje epidemije Španske influence, ki Je samo TiSJa st<v 1
S*	piaja navadnega prehlada, mora vsakdo vporablti vsa sredstva in pre- JI
I	vidnosti, da se je ubrani. i
i	Kot najboljše protisredstvo priporočamo naslednje: Izpirajte "r'.o .
f	in no«? s Severa'« Antisepsol, ki se mora rabiti razredčen, da vzame i
if	en del zdravila na rreli delih sorte vode. <
J	Akn prihaja prehlad, ail pa. ste opazili prvo kihanje, vzemite eno ^
j)	ali dve Seven's Cold and Grip Tablets iSeverovi tableti za prehlad In •
J	gripo* in to ponavljajte vsake tri ure. dokler ni delovanje drobovja v (
A	rfMu. Ako pa vas napade tudi ka«**lj vzemite Severa's Balsam for Lungs •
*	< Severov balzam za pljuča
f	Pojdite v posteljo in se spotite: v ta namen vzemite kako gorko
•'*	pijačo in se d«4iro odenite. Ako se ne počutite ni. bolj.^ v teku enesa J
^	dneva, pokličite zdravnika in se ravnajte po njegovih predpisih. <
r	Horenja preprečevalna zdravita mnogo pomagajo, da vas ohranijo ,
▼	pri zdravju in je zato pametno imeti jih vedno pripravljena. Prodajajo
"!*	jih vsi lekarnarji po naslednjih cenah :
W	Severn's Antisepsol, 35 cents. I
f*	Severn's ('old and Grip Tablets. cents.
jK	Severn's Balsam for Langs, 17* and r.0 cents. |
i	Ako nikakor ne morete dobiti teh zdravil v lokami, toda j jih naro- •
5	čite naravnost od
f	W. F. SEVERA CO.f Cedar Rapids, Iowa.
nja, da je bil vojaški upravitelj
Albanije, nek avstrijski general vjet v srbski bolnišnici. Tam je zdravil rane, katere je dobil v boju.
Vzhodno od Drača napredujejo Italijani proti Kraba prelazu. Pri ttm prodiranju imajo neprestano opravka z avstrijskimi zadnjimi stražami, ki se obupno bore.
Osvobojenje Laona
(Nadaljevanje s 1. strani.)
.! Deklice in može so odpeljali v ujetni.ška taborišča v Nemčiji in Rusiji. Vsled bemskega dogovora so jih sedaj pošiljali nazaj; ko pt-! je bilo treba izprazniti mesto, je . hilo odpeljanih več sto mladeni-. čev vojaške starosti skupno z žu-: panom in senatorjem Therman -jtoin, katerega so odpeljali pod 'pretvezo, da mu bo izročena upra-i va ameriškega pomožnega odbora .'ljudje pa pravijo, da so ga Nemci odpeljali zaradi tega, ker se bo jj\ da ne bi Thermoant odkr.i j .teniške zločine v francoski zbor-
* liK-i
i --
Če se ne morrei boriti, izkaži svoj patriotizem s podpisovanjem četrtega Vojnega posojila.
||;WšS ^	^ HM ^ ^ ^ ^ Ig ^ gggj ^ ^	^ ^ ^ wssrws^ ^ vgs ^	^ jv^g ^ jw^j ^ ES ^ SSS ^
m	m
I Varčevanje - = poglavitna naloga...	1
3!	-
g? ..........p
.	Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-
A sti, privesti to deželo h končni zmagi. J	^
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.	fe
gj Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. ~	K
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada
g} s »mojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. ' '	|p|
^ EVROPA JE IZČRPANA. / _ J	M
JJ	Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	' \ 'm
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. "	S^
>t Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-	^
gjj li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji«	jfe
eg - V*** patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke.	& IU NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Stedite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
| Sedaj lahko kupi Leta 1923 bo vsaka	I
i vsakdo posamezna	|
I W. S. S. BUY W. S. S. w- s- s-	\
1 za nizko ceno: vredna:	|
i $4.21 $5.00	|
0 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. 'C	P ^ Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete
gi Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. ^ r^Jl	P
m MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi HO VOJNO. Toda aU ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? ' .	^ g Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako snain varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru > i *
^ Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — ^ "c "	M g Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? ^ ** T ' i
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-	P
fe de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL	ta' ^ Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hotelL * * - ^
M ^ sss ^ mssmm&Em mB^m^mm^ ^ mm ^ mmmm^IW&žiws& ^ mE ms ^ msssws&Emmm m^mmmMm^ KE^ISBa.W@