Šolsko glasilo ¥ U D) "V77 /7\ jjgk AVAa MLADIKA kul turnašola Letnik 6 ■ maj 2021 ■ uredila Urška Hlupič Voda in Ludvik Medic ■ izdala OŠ Mladika Draga Zemlja Draga Zemlja, zelo mi je težko, ko gledam, kako ravnamo s teboj. Verjetno se zelo slabo počutiš. Vsa si umazana in izčrpana. Vsak dan nas opozoriš, da si bolna in da kmalu znoriš. Trudim se zelo paziti nate, vendar sam nisem dovolj. Vedno večje ljudi, ki si želi, da tvoja lepota zažari. Vem pa, če bo tebi dobro, bo dobro tudi nam na Zemlji. Skupaj lahko ustvarimo boljši svet. David Štumberger Jus, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč \ Šola doma Ko smo se šolali na daljavo ni bilo prijetno, a zdaj smo spet v šoli. Zelo sem vesela, da hodim v šolo in da sem že v drugem razredu. Žana Štok, 2. b Mentorica: Irena Prelog v___________________________________________J Filip Ber, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek Narava Ker narava prav krasna je, zelo zabavneje v njej igrati se. Delimo jo na štiri vrste, prav vsaka ima svoje črte. Pomlad je lep čas, ampak poletje ga spravi na trak. Jesen takoj za tem pride, zima jo z mrazom razbije. Narava zelo posebna j e, ker vedno spreminja se. Zelo počasi naprej se premika, ni vredno, da se zatika. Narava veliko bitij vsebuje, zato jo vsak občuduje. Koristna prav za vse nas je, pomaga delati prave čudeže. Nejc Muhič, 7. b Mentorica: Sabina Minarič Triglav Triglav visok, Triglav širok, vzpenjaš iz slovenske se zemlje, vsak se te želi osvojiti na vrh tvoj veličasten priti. Vrhovi tvoji trije države naše so ponos pod njimi pa jezera, kristalno čista, zelenomodro bistra. V lepoti tej sreča te objame začutiš spokojnost in radost te prevzame. Planika, roža snežno bela, na poti te pozdravi, dimek, svišč in zvončica ter triglavska roža, ki po legendi te ozdravi. Ko gledam tvoj vrh v daljavi, mogočnost skal me preplavi. A ko končno prispem na vrh, poglet se mi odpre kot da stojim na vrhu sveta zavriskal bi, da slišala bi me vsa moja lepa Slovenija. Tine Jakomini, 9. a Mentorica: Lidija Verlek Špela Založnik, 4. b Mentorica: Renata Suznik Domovina — ena sama Domovina je kakor pesem, polna veselja in ljubezni, včasih pa tudi malo bolezni. Vsak svojo domovino ima, vedno polna veselja je vsa. Vsekakor je lepa, vedno nasmejana, ta naša domovina, ena j e sama. Reka Drava Pri šoli moji ti stojiš, lepoto svojo kažeš mi in voda tvoja me pomirja, na sanje moje me spominja. Takrat se spomni reka Drava, da sonce našo ta obdarja, z račkami te je okrasila, z belim snegom te shladila. Apodnevi jočeš ti, saj nesnaga v tebi se nabira. Počasi se že ti jeziš, zato začneš naplavljati. Drava ti si prava lepotica, da ostaneš zdrava ti, poskrbeli bomo mi. Marjanca Okretič Tomažič, 9. a Mentorica: Lidija Verlek Če pa te prizadene, ne krivi za to mene. Domovina je za vsakega drugačna, ni pa nikoli nobenemu strašna. Odvisno je kakšno si jo narediš, potrudi pa se, da te radosti ne prespiš. Domovina sporoča ti, bodi brez skrbi, saj sreča slej kot prej prileti. Vsak pa naj zaveda se, daje domovina naša ena in edina mama. Ti a Šimenc, 7. b Mentorica: Sabina Minarič Sara Žižek, 9.a: Poustvarjanje po umetniškem delu (detajl); Marko Pernhart, Bled, 1854 Mentorica: Sonja Pišek Zemljino trpljenje Vprašajmo se, kaj delamo, ko počasi, brez milosti planet uničujemo. Naš planet, naša Zemlja trpi, za vsak obrat, vsak dih se bori. Z avtom v službo se zjutraj mudimo, z letali v tople kraje letimo. Iz bližnje tovarne se zgodaj kadi, ko se modro nebo v črno spremeni. Če ne bomo nič naredili, na tem področju kaj ukrenili, s kolesom v šolo, tudi peš bi lahko, ker drugače Zemlje več dolgo ne bo. Vita Toplak, 9. b Mentorica: Lia Apat 1 Maša Vinko, 8.a: Poustvarjanje po umetniškem delu; Albert Sirk, Morje ob pečinah - Morsko obrežje, 1941 Mentorica: Sonja Pišek Korona pustovanje Pust sem letos preživela ob računalniku in svojo masko predstavila sošolcem preko videoklica. Ko je prišel pustni čas, sem se odločila, da se bom maskirala v žabo. Moja mami je kostum za žabo naredila sama leta 2015. Letos sem ga uporabila jaz. Imela sem rožasto krilo, zelene nogavice, ki jim rečemo štramplje, zeleno dolgo majico. Preko zelene majice sem navlekla čmo kratko majico, zelene rokavice v obliki žabjih nog, obroč z žabjimi očmi in zeleno našminkan obraz. Na videoklicu me je krilo motilo in žgečkalo po nogah. Ana Kocmut, 2. b Mentorica: Irena Prelog Po videoklicu sem si umila obraz in se preoblekla ter začela delati nalogo. Po končani nalogi sem se ponovno na-maskirala v žabo in šla na sprehod z atijem v mesto. Zvečer sem bila malo utrujena in zadovoljna. Zelo sem se zabavala, čeprav je bil letošnji pust zelo drugačen. Zoja Ortl, 5. a Mentorica: Irena Golob KVRtiNi 1^4^ JiJkr /$U Los* 74/ 'Zdop /x/t>v Vrihr isV Mmm^/ 'UKrV b(p pr '2T‘V mm, ■ ^vtcv /Vika/ n, gfnuv tl ^ w >- TE1**1 “i ill! • . n sr ‘S HkIto/VV Urban Šamperl, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič Pust je tu RUSE HODIJO OKROG IN REČEJO, IMATE KAJ ZA PUSTA HRUSTA. KURENTI SKAČEJO IN SE VESELIJO, MI PA RADI JEMO KROFE. VSI SE VESELIMO PIKAPOLONIC, HUDIČKOV, VITEZOV, POKAČOV IN VSEH MAŠKAR. Zam Držaj, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek \ m ES >mrr . vx \ <—-- . # - •) UA I M w\ s IV' M;:-\ 1 1 ' ; vč ' v. Miha in njegova kurentija Miha je bil deček, ki si je močno želel biti kurent. Ker so bili revni, mu starši niso mogli kupiti kurentije. Imeli so veliko kmetijo z veliko živalmi. Miha je na kmetiji rad pomagal. Ker so imeli tudi krave, ki dajejo mleko, se je Miha spomnil, da bi lahko delal sir in ga prodajal. Tako bi si zaslužil denar in bi si lahko kupil kurentijo. Mami je povedal za idejo in jo prosil, če bi mu pomagala delati sir. Mama je bila ideje vesela in mu je z veseljem pomagala. Miha je vsak dan hodil na tržnico prodajat sir in mleko. Prodaja mu je šla odlično in vedno je prodal vse. Čez en mesec je zaslužil dovolj, da sije lahko kupil kurentijo. Bil je presrečen, ker se mu je izpolnila njegova velika želja. Zahvalil seje mami za pomoč. Ponosno je skakal po vasi in osrečeval ljudi. Nikola Jeremič, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč L Sneg Snežinke padajo z neba, gremo delat sneženega moža. Ko zunaj vidim sneg, se zdi mi prelepo, to je res prekrasno. Strehe so bele, to zame čudež je in to še ni vse. Na snegu se sankamo in se kotalimo, kmalu že na topel čaj prihitimo. Anej Horvat, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč Zimsko popoldne — opis slike Bilje prelep zimski dan. Prijatelji so se zmenili, da se gredo smučat. Rok, Val in Jan so se dobili pri Valu, ter vsi skupaj odšli na bližnji breg. Na bregu je bilo zelo živahno. Otroci so se smučali, sankali, drsali in delali snežake. Rok, Val in Jan so tekmovali v smuku. Nenadoma seje zgodila nesreča. Janje padel in si poškodoval nogo. Odnesli so ga domov. Doma j e cela družina lepo skrbela za Jana. Kljub nesreči so bili Rok, Val in Jan enotnega mnenja, da so preživeli čudovito zimsko popoldne. Val Zamuda, 3. b Mentorica: Breda Pisar n_________________________________________________________________________r Melanija Levanič, 1. a Mentorici; Dunja Stošič, Nina M. Godec Zimski športni dan Ana Šamperl, 1. a Mentorici: Dunja Stošič, Nina G. Meško Ponoči je zapadlo veliko snega. Učiteljica nam j e naročila, da si moramo v šolo prinesti oblačila za sneg. Po malici smo šli z učiteljico ven. Zunaj smo prvo tekali, nato smo si naredili kepe in tekmovali v metanju kep. Učiteljica je rekla, naj naredimo sne-žake. S sošolci smo naredili celo družino snežakov. Neo Ducman, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič .v iVq »Ve*. JU Ulal jjuls: e fw rd -r-,/ Dne.d IM ledievie- -ob' ^ lir/a Uti- 2KL -k Za ene :ž1 UH@ -r akrnimb i Ža jjvjp Živali a V. c- lllt S ^P' /W^v. ^4tca/ f fO- ^lopai 7^ ^ mux^ ^ w' c%4 ^ f0^ ^T7* ^nJv />aAlT^/- ^ jk/ /itditooa/ /K^CH% y ^ Vtolas rU 1 ZT4'- ”¥-- - ^ 4^/ 3.^ 'VfflO' Aljač Držaj, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič Med počitnicami V četrtek zvečer je prišla po mene botra Klavdija. Ko sva se peljali k njej, sva med potjo srečali divjega zajca. Botrca je pritisnila na zavoro. Tako naju je streslo, da se je jogurt na sedežu prevrnil, se skotalil nekam dol, da ga nisva našli. Naslednji dan sva se s stricem Damjanom odpeljala na smučanje na Roglo. Ker se je dolga pot vlekla, sem si med potjo izmislila pesmico o paradižniku. “Jaz sem paradajz in živim u pašti, “ sem pela glasno, daje slišal tudi moj boter. Veselo se mi je smejal. Potem sva spotoma šla še po bratranca Ninota. Na smučanju na Rogli smo zelo uživali. Ves dan smo neutrudno smučali. Proti večeru smo se odpravili domov. Med potjo sva s stricem odložila Ninota, ker je imel trening. Ko sva prispela domov, smo se odločili, da bomo kartali. Dvakrat sem vse premagala. Ura j e bila polnoč, ko sem šla spat. Tako seje moj počitniški dan končal. Neli Cafuta 5. a Mentorica: Irena Golob Kampiranje yyMz^o/, ^UAXyCU 1 ^CLA/ AVm; AKvt>oXo -• ^L-J-hHinO ndjriMfibjftfi ^ Frida Dimovski, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč Jan Haložan, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek \? ru ijliol| jiuvnPccbnLl.. f , na ztmLji. Zivtl____fX.tli?fe>yCjL za_ življa(?._ ^čSZZjfiZOE^Efcri ^ar)jili'._z _ tekočem, ktlcm— fl nnESSHiS3SEsxEiEnni Denac, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek 3mrM TM)T) [SSTHHt Yfil JI VFLIKI KliZigiRIJE : ■10 lEt mfri7onYr^DTMi wm£mpmsrwmr$m£. EOLJ-EA JI: IH A YEJT~ JMiLll cr ^,/1: mm noRinn) NAJEAJb PA mA-TOOTTD.VA1JI 71 ftTI KUŽA RADA !;;ft Ir!A M. / j ^JL i i I 111«PH ' « ■ ?I ■ ? kF■ ' ? * . J1 19TTTTTTTTTa »ITel Klara Bedrač, 1. b Mentorici: Nataša Vauda, Silva Ilec TOA^nmurTR Moj Im mr čele isi kmrčki— T .. / :d ~ »ujT I>1 jt/nv(r, * 'WT1 uV ^ ^ ^ MVMb’ Ema Kafel, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič HIŠNI LJUBLJENČEK Med počitnicami sem bila pri babici, ki ima lepega mucka po imenu Taček. Taček rad skače na police. Tudi jaz sem imela dve zlati ribici v lepem akvariju. Žal ju nimam več. Zdaj nimam doma nobene živali. Če bi lahko imela kakšno žival, si želim kužka. Dala bi mu ime Piko. Žana Štok, 2. b Mentorica: Irena Prelog Sara Merc, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč ¥ m Vid Meglič, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč 'JV)tWv ^ C^UJŽlVrti; /iožjko' rt/ cx}2Ky cft/ /tyvj Lrv /rvxA(V Vmanrv § 2 Xr-Ž(XJvM AWrt. '4ra^JjL/ Jvrt^an^/ ^ ,XiwrrxAvv. XjwvnrMu JtjlaJLJkcc/ Ju/ /Wou AMAtlv MJ cLiMulla/ ŽkcAv - /h^y U.-^tVrrvCL/TTN^ 'jvrfržajso' /ivxy Acdvrt/ /vv^vr^/ /xaj^Mrv»/ - kwwT M Tot ie otp; n k a J u-- mam rmo in d p ,fT rvir,(?. UToi ie rlnv) r.arrrip. noc. j j • 3 Sosedova ir- oda j p ovenel:a h d Sol ” r.\/A i \J QVi\ m je f,isf.i k^nik nrx mi/i \p nvncirrm Imam poipi^^r Li:sl. in pmzen l.ic.4- V kLel,'\ je ššE \/ OVOJU TgJZtJggi Ajda Čuš, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič Zora Voglar, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek Pri babici in dedi ju Ko pridem k babici in dediju grem najprej v kurilnico in dam psu Džoniju priboljšek. Kužka dam na povodec in gremo skupaj z babico na sprehod. Včasih po poti srečamo mačka Pikija, ki se nam pridruži na poti domov. Doma tudi njemu dam priboljšek, se z njim igram in ga božam. Malo se igram tudi s kužkom Džonijem. Potem gremo v hišo. Z babico se greva igro ime, priimek, žival, rastlina, predmet. Rada grem k babici in dediju prespat in na počitnice Maša Horvat, 7. a: Tihožitje Mentorica: Sonja Pišek Moj brat Luka Mojemu bratu je ime Luka, piše se Jeza. Star je 16 let in obiskuje 2. letnik srednje šole. Visok je 170 cm in tehta 60 kg. Je športne postave. Ima ovalen obraz. Ima kratke rjave lase in sivomodre oči. Ima zelo dolge trepalnice. Njegov nos je ozek in majhen. Na levem licu ima lepotično piko. Rad se oblači v športna oblačila. Blaž Jeza, 3. b Mentorica: Breda Pisar v U it ^ fcK ^^4, iM jl* /TL vo- yvw^- ^ /VVOUK- /^VcU/M, ' 3-ir ’y, ZolL -^i^vv^a. xkUU^- '-WaA, /n*. JLeJi-eL/vu^ yV>/ Zik^ /rvC^iAmkr . Ibčbr ^ / Arni. -aLei/Kv /rv»- ■yv^ivnr /Cy~ z|u^ >(HA>yv^ /yrXAAM^. JWxt zlvU. rm^S ^ rJU 'Vv-cLg, /ir^ /I^va^- /i-cUjLa. ftM-^ - 5«^ Mentorica: Marta Skrbinšek ČUDEŽNO ZDRAVILO Za devetimi gorami in devetimi vodami so živele tri deklice z mamo. V gozdu ob hiši je živel medved, s katerim so se vedno rade igrale. Nekega dne je mama zbolela. Medved in hčere so morali na pot po zdravilo. Naj starejša j e rekla: »Vi kar pojdite, jaz bom ostala tu z mamo.« Medved in hčeri so se odpravili. Na poti so srečali staro gospo, kije imela čudežno zdravilo. Takoj bi jim ga dala, vendar je prodajala zdravila le kraljevi družini, saj je bil to kraljev ukaz. Vendar nihče ni vedel, da jih kraljevič opazuje. Hitro je stekel na grad, pričakal gospo in sam kupil zdravilo. A ta stara ženska je to vedela, saj je bila čarovnica. Vendar tega ni vedel nihče. Nato je kraljevič preiskal celo kraljestvo, dokler ni prišel do zadnje hiše. Nenadoma je iz gozda zaslišal glas in se hitro skril v grm. Bili so medved in hčere. Naj mlajša j e rekla: »Kaj bomo rekli mami, če nismo dobili zdravila?« Naenkrat je izza grma skočil kraljevič. Povedal jim je svojo zgodbo, ozdravili so mamo in kraljevič seje poročil z naj mlajšo hčerko. Lili Pacher, 4.a Mentorica: Karmen Plaveč Tinkara Šel, 2. b Mentorica: Irena Prelog PASTIR IN ČAROBNI LJUBLJENČEK Pastir Tine se je nekega lepega jutra, ko sta njegova starejša brata še spala, odpravil sekat drva. Ko je že nekaj časa delal, je naenkrat postal utrujen in lačen. Ozrl se je naokrog in zagledal majhno hiško ter se razveselil, da bo tam morda lahko dobil kakšen košček kruha. Nekoč so živeli trije bratje. Vsak od njih je imel pri hiši svojo nalogo. Naj mlajši je bil pastir. Ime mu je bilo Tine. Lara Roškar, 4. b Mentorica: Renata Sušnik Potrkal je na vrata in odprlo seje okno, kjer je živela stara dobra vila. Dejala mu je, da vedno, ko sreča neznanca, mu mora izpolniti tri želje. Pastir Tine se je razveselil, saj ima še dva brata in tako si bo lahko vsak izbral eno željo. Ker je bila vila zelo majhna, jo je vzel v naročje in jo odnesel do njihovega doma. Brata sta si takoj zaželela nekaj neuporabnega in pri tem pozabila na Tineta ter si zamislila še tretjo željo. Pastir Tine je bil zaradi neizpolnjene želje zelo žalosten. Stekel je v gozd in tam zagledal osla. Odločil se je, da ga udomači in ga obdrži za hišnega ljubljenčka. V gozdu jima je postavil hiško. Tine je tako dolgo in lepo skrbel za oslička, da se je osliček odločil, da mu mora nekaj v zameno podariti. Poznal je nekega čevljarja, kije za svojo lepo in prijazno hči iskal dobrega moža. Takoj je pomislil, da bi bil Tine primeren in dober mož čevljarjevi hčerki. Stekel je po čevljarjevo hčerko in jo pripeljal k Tinetu. Takoj sta si bila všeč in se odločila, da se poročita. Skupaj sta živela srečno in mimo življenje. Mara Zebec, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč MAMA IN TRI DEKLICE Za devetimi gorami in devetimi vodami, je nekoč živela mati s tremi deklicami. Mama je nekega dne hudo zbolela. Deklice so se bale, da bo umrla. Bolna mama jih je poslala v gozd, da poiščejo zdravilne sadeže. Deklice so hodile sedem dni in sedem noči in sadežev niso našle. Ko so že skoraj obupale, je prišel mimo medved. Vprašal jih je, kaj počnejo same v gozdu. Razložile so mu, da iščejo zdravilne sadeže. Medved jim je povedal, kje rastejo ti sadeži. Ravno, ko so našle drevo, na katerem so bili sadeži, je mimo prijezdil kraljevič. Tudi on seje začudil, kaj delajo v gozdu. Ko so mu povedale svojo zgodbo, jim je zaupal, da pozna čarovnico, ki zna iz teh sadežev narediti čudežno zdravilo. Odpeljal jih je tja in deklice so mami odnesle zdravilo. Mama j e popila zdravilo in takoj je ozdravela. Kraljevič je bil tako navdušen nad dobroto deklic, da se je poročil z naj starejšo izmed njih. In tako so imeli vsega dovolj. Čarna Kuhar, 4. a Mentorica: Karmen Plaveč Jada Lia Glaser, 4.b Mentorica: Renata Sičnik NATANČNO PREBERI IN NARISI. KAR T, SPOROČA BESEDILO. V levem zgornjem kotu je rumeno sonce s petimi sončnimi žarki. Sredi slike je cvetlica, ki ima velik vijolični cvet. Na desni strani stoji steklenica, v katero je do polovice nalit korenčkov sok. Levo od nje je poln kozarec korenčkovega soka. Slika prikazuje Markov svetlo modri balon. Balon je srčaste oblike. Na njem so narisane velike rjave oči z dolgimi trepalnicami, namesto nosu sta dve črni piki, ustnice pa so rdeče 'n nasmejone. Sredi čela je en sam koder črnih las. Julija Šimenko, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek Žan Kovše, 3. b Mentorica: Breda Pisar POLETJE Poleti vse se iskri, v mesečini morje valovi, sonce nas zbistri. Valovi butajo lepo in ustvarjajo popolno melodijo. Če se temu prepustiš, z njimi valoviš. Gašper Eržen, 5. a Mentorica: Irena Golob n Tian Bezjak, 2. a Mentorica: Sonja Plajnšek Hanna Bender, 3. a Mentorica: Silva Forštnarič